Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je 7. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na tematski razpravi o boju proti sovražnemu govoru in odgovornosti družbenih platform v okviru akta o digitalnih storitvah. ”Spletne platforme se še niso prilagodile”, je poudarila poslanka in izrazila upanje, da se bo do spomladi, ko zakonodaja začne delovati v celoti, to spremenilo.

Med drugim je Joveva izpostavila pomemben prispevek številnih poslank in poslancev Evropskega parlamenta, ki so se aktivno zavzemali za sprejetje te zakonodaje pravil na spletu. Med njimi je bila kot ena od parlamentarnih pogajalk tudi sama. Kljub temu, da so ustvarili “res dobro, zgodovinsko zakonodajo”, pa ta trenutek stanje v praksi ni tako optimistično, je opozorila poslanka.

”Ampak kako je v praksi zdaj? Zdi se, da se na spletnih platformah še vedno odstranjujejo tiste vsebine, ki bi morale ostati … tiste, ki bi jih pa res morali umakniti, pa ostanejo.”

Joveva je opozorila tudi na težavo diskriminacije med uradnimi jeziki Evropske unije. Moderiranje vsebin na spletnih platformah namreč kolikor toliko učinkovito deluje le v angleščini.

”Za mojo slovenščino, recimo, pa so nadzor, procesiranje zahtev in izpolnjevanje te zakonodaje pomanjkljivi. Tudi na tem mestu zato prosim komisijo, naj takšne diskriminacije spletnim platformam ne dovoli.”

V nadaljevanju je poslanka spregovorila še o negativnih posledicah vpliva spletnih platform. Po njeni oceni se vdori v zasebnost prek ciljnega oglaševanja, depresija med mladimi in širjenje sovraštva ter dezinformacij samo še stopnjujejo.

”Zdi se, da so socialna omrežja postala anti-socialna. Namesto soočenja s temi težavami pa se platforme odgovornosti raje izognejo. V času, ko je – hočemo, nočemo – splet vedno večji del našega sveta, se moramo vprašati: kakšen svet si želimo?”

Joveva je nagovor sklenila z jasnim stališčem, da si sama ne želi sveta, v katerem so ljudje zmanipulirani in depresivni, zgolj zato, da imajo spletni velikani dobičke iz oglaševanj.

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Fred MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je 6. februarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji. ”Ne moremo se pretvarjati, da vmešavanja tujih držav v naše demokratične procese ni”, je v nagovoru izpostavila poslanka.

Med drugim je poslanka izrazila globoko zaskrbljenost nad poročanji o vohunjenju ene od evropskih poslank. Joveva je poudarila nujnost, da Evropski parlament zadevo obravnava skrajno resno in izrazila upanje, da bodo temeljiti preiskavi sledili tudi konkretni ukrepi pristojnih institucij.

Kljub temu je opozorila, da se poslanke in poslanci ne smejo zanikati dejstva, da so vmešavanja tujih držav v demokratične procese v Evropski uniji resnična.

”In metode za to so vedno bolj sofisticirane. Današnja debata je sicer posledica informacij o vplivu ruskih tajnih služb na eno od naših kolegic, a problem je bistveno večji.”

Joveva je prisotne spomnila na afere Ibiza, ko je bil skrivoma posnet takratni voditelj avstrijskih svobodnjakov. Med podobne primere je poslanka izpostavila tudi ruska posojila francoski Nacionalni fronti Marine Le Pen, kot tudi poročila ameriških obveščevalcev, ki navajajo, da je Rusija porabila vsaj 300 milijonov dolarjev za financiranje različnih političnih strank po vsem svetu.

Po mnenju poslanke se te sporne prakse še vedno dogajajo, a ne izvirajo samo iz Rusije. Za poslanko je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da so za te prakse najbolj dovzetne ravno skrajno desne stranke. Kot je poslanka poudarila, so ironično, ravno najbolj nacionalistične stranke pripravljene delovati tudi proti lastnim nacionalnim interesom.

Poslanka je svoj govor sklenila s pozivom k razčiščevanju in postavljanju vsaj minimalnih standardov za preprečevanje takšnega početja.

OZADJE

Ruski preiskovalni časnik ”The Insider” je 29. januarja razkril, da naj bi evropska poslanka iz Latvije, Tatjana Ždanoka, sodelovala z rusko obveščevalno službo FSB že dve desetletji. Častnik se v svojih navedbah sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma, ki naj bi vsebovala izčrpna poročila o njenem delu v Evropskem parlamentu, zlasti glede spodbujanja proruskega razpoloženja v baltski regiji. Ždanoka, ki je trenutno nepovezana evroposlanka, trditve časnika o sodelovanju z obveščevalno službo odločno zanika. Preiskavo v povezavi z navedbami na račun Ždanoke je uvedla tudi njena nekdanja politična skupina Zeleni/EFA. Ždanoka je bila sicer tudi med 13 poslanci Evropskega parlamenta, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo v Ukrajino.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj:

Foto: EP –  Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe nagovorila Evropski parlament o ustvarjanju delovnih mest in s tem povezanim pravičnim prehodom ter naložbami z učinkom.  Med drugim se je zavzela za zeleni dogovor, doseganje podnebne nevtralnosti ter zavezala k trajnostnemu in pravičnemu prehodu: ”Vse to sledi doseganju enega samega cilja: zagotavljanju dolge in brezskrbne prihodnosti naslednjim generacijam.”

Ob tem je Joveva poudarila, da so na ravni Evropske unije sprejeli številne zakonodajne akte, s katerimi bodo ohranili okolje, a je po njenih besedah treba ohraniti oziroma ščititi in ustvarjati tudi delovna mesta. Po mnenju poslanke je pri zelenem prehodu veliko potenciala za to, bo pa potrebna tudi usklajena podpora vsem delavkam in delavcem, da bodo izkoristili priložnosti pravičnega prehoda z ”ustreznim izobraževanjem, usposabljanjem in pridobivanjem novih veščin”.

”Predvsem pa ne smemo pozabiti na regije, ki temeljijo na težki industriji in bodo v času prehoda najbolj na udaru, kar številnim Evropejkam in Evropejcem prinaša negotovost. Ljudem želim na tem mestu povedati, da s tem poročilom postavljamo temelj za zamenjavo obstoječih razmer z boljšimi delovnimi razmerami, čistejšim okoljem in nenazadnje boljšim življenjem.”

Video v celoti si poglejte tukaj.

OZADJE:

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ponuja tako velik potencial kot tudi izzive za ustvarjanje novih delovnih mest, vendar je za to potrebna usklajena politika. Glede na široko področje uporabe in medsebojnih povezav ta ne zajema le socialne in politike zaposlovanja, temveč se dotika tudi industrije ter energetske, gospodarske in okoljske politike. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta opozarjajo, da je treba podpreti delavke in delavce v sektorjih, katerih delovna mesta se morajo nujno spremeniti, da bi dosegli podnebno nevtralnost, in upravljati prehod na način, ki bo izboljšal življenjske in delovne pogoje brez povečanja obstoječih neenakosti.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Bruslju nagovorila Evropski parlament, kjer so razpravljali o humanitarni krizi v Gazi ter potrebi po humanitarni pavzi. Kot je dejala poslanka, je čas za takojšnje premirje in  – v primeru neuresničitve slednjega – pozvala k sankcijam ter se vprašala “kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?”

Objavljamo nagovor v celoti:

“V naslednji minuti bom večinsko kritizirala državo Izrael. In ne bom dovolila, da povedano kdorkoli enači z antisemitizmom. Še manj bom dovolila izenačevanje s podporo Hamasu.

Obsojam vse, kar ti teroristi počnejo. Obsojam vsa pobijanja nedolžnih. Obsojam kršenje mednarodnega prava.

Obsojam našo večno zaskrbljenost … in večna dvojna merila. Kje je odločen pritisk? Kje so konkretni ukrepi?

Seveda ima Izrael pravico do obrambe. A ta pravica ni bianco menica. Za pobijanje Palestink in Palestincev. Otrok. Otrok! Ni pravica do bombardiranja vsepovprek.

Veste, kaj bi štelo?

Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo nedolžnim žrtvam. Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo zavzemanju za takojšnje premirje ter – v primeru neuresničitve slednjega – za sankcije. Na primer, za začetek, prepoved trgovanja in sodelovanja z nezakonitimi izraelskimi naselbinami. Ki se, mimogrede, dogajajo precej dlje od aktualne vojne.

Kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?

To bi štelo. Zdaj.”

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 4. oktobra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o dostojnih stanovanjih za vse. Med drugim je poudarila, da si milijone zaposlenih mladih svojega stanovnaja sploh ne more privoščiti.  ”Zaposlenih mladih,” je poudarila in dodala, da bi moral biti dom osnovna pravica za dostojno življenje vsakega izmed nas. 

”700.000 brezdomk in brezdomcev je na evropskih ulicah,” je v uvodu izpostavila evropska poslanka. Čeprav smo si na ravni Unije zastavili cilj, da bo ta težava odpravljena do leta 2030, je vse skupaj samo še slabše, saj se stopnja brezdomnosti drastično viša.

Poleg tega si, kot je dejala, na milijone zaposlenih mladih svojega stanovanja sploh ne more privoščiti. ”Poudarjam: zaposlenih mladih,” je bila jasna. Za povrh vsega pa so se razmere zaradi vseh kriz – zdravstvene, ekonomske, energetske – v zadnjih letih izrazito poslabšale.

”Kar 34 milijonov Evropejk in Evropejcev je takih, ki si ne morejo privoščiti zadostnega  ogrevanja. Vse to so dejstva. Žal.”

Kot je nadaljevala poslanka, je ukrepanje nujno, saj so trenutni premiki pri reševanju bivanjskih težav prepočasni. Meni, da bo ključno ciljano ukrepanje držav članic, s posebnim poudarkom na najranljivejših.

”Dom bi moral biti osnovna pravica za dostojno življenje vsakega izmed nas, ne glede na socialni in ekonomski status,” je sklenila poslanka.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

V Evropskem parlamentu je bila januarja 2021 sprejeta resolucija o dostojnih in cenovno dostopnih stanovanjih za vse v Evropi. Parlament je Komisijo in države članice pozval, naj stanovanjsko področje postane eden od temeljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic in naj izboljšajo svoje ukrepe za vključitev vseh ravni oblasti v celovito in sistematično izvajanje pravice do dostojnega stanovanja za vse. Pozdravil je vključitev dostopnosti do cenovno dostopnih stanovanj v evropski semester. Parlament je poudaril, da vrzel v naložbah v cenovno dostopna stanovanja znaša 57 milijard EUR na leto, zato je pozval Komisijo in države članice, naj v EU še povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, primerna in cenovno ugodna stanovanja.

Foto: EP – Christian Creutz