‘‘Če Unija ne zmore zbrati politične volje za konkretnejše ukrepe, naj vsaj prepreči korupcijo s sredstvi evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev,” je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudarila evropska poslanka Irena Joveva. V Evropskem parlamentu so namreč razpravljali o vztrajnem ogrožanju načela pravne države, neodvisnosti sodstva in neizpolnjevanja zahteve o pogojenosti za finančna sredstva EU na Madžarskem.

”Spet se pogovarjamo o kršenju vladavine prava na Madžarskem,” je opozorila poslanka ter dodala, da se je špekuliralo o nekakšnem dogovoru Evropske komisije z madžarsko vlado, da bi jim delno sprostili blokirana sredstva. Hkrati se v Svetu nikamor ne premakne dogovor glede minimalnega ukrepa, zamrznitve glasovalnih pravic Madžarski v skladu s 7. členom temeljne pogodbe o EU. Izrazila je zaskrbljenost, saj Madžarska oblast medtem nadaljuje s svojimi ukrepi, ki zelo jasno kršijo pravni red in temeljne pogodbe EU.

”Madžarska oblast pa medtem nadaljuje s svojimi ukrepi, ki zelo jasno kršijo pravni red in temeljne pogodbe EU. Mediji tam so podrejeni, pravosodje je podrejeno, regulatorji so podrejeni. Vse za absolutnega in večnega Orbana.”

V nadaljevanju je razložila, da so se razmere na Madžarskem celo poslabšale. Svojo izjavo je podkrepila z navedbo, da je madžarska vlada predlagala ustanovitev novega urada, ki naj bi ščitil suverenost države, a v realnosti bi bil to zgolj še ”en mehanizem za utišanje kritičnih glasov civilne družbe in medijev – tistih nekaj, ki si še upajo”, je še dejala.

”Razumem, da imamo v Uniji tudi druge probleme, a vladavina prava ne bi smela biti nikoli zapostavljena.”

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Evropski parlament že vrsto let zaskrbljeno spremlja sistematično in načrtno delovanje madžarskih oblasti. Te namensko spodkopavajo temeljne vrednote Evropske unije. Poslanke in poslanci so junija 2023 izrazili skrb o razmerah v državi, saj prihaja do nadaljnjega nazadovanja pri vrednotah EU, zlasti v zvezi z nepreglednostjo sprejetih zakonodajnih aktov, neodvisnostjo sodstva, ponavljajočim se spodkopavanjem pravic LGBTQI+ oseb ter svobode izražanja.

Parlament z novo resolucijo pozdravlja lani sprejeto odločitev Komisije o uvedbi ukrepov za proračunsko zaščito finančnih interesov EU pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem, ki je začasno ustavila 65 % obveznosti za tri programe v okviru kohezijske politike. Poslanke in poslanci ponovno izražajo resno zaskrbljenost zaradi aktualnega dogajanja na Madžarskem, predvsem v luči prihajajočih se evropskih volitev ter madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2024. 

Madžarske oblasti namreč še naprej zlorabljajo pravilo o soglasju v Uniji, da bi blokirale ključne odločitve EU ter tako prisilile Komisijo in Svet, da sprostita finančna sredstva EU. Zaradi tveganj zlorabe sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost s strani madžarske vlade in kršitev pravne države v okviru programov kohezijske politike Evropska komisija še vedno ni podala pozitivnega mnenja na načrt.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. oktobra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede boja proti dezinformacijam v okviru akta o digitalnih storitvah v času konfliktov. Govor je začela z besedami, da so med največjimi žrtvami vsake vojne nedolžni ljudje in resnica.

Nadaljevala je, da se vsi zavedamo točnosti te trditve, sploh v teh časih, ko po spletu z nesluteno hitrostjo švigajo videoposnetki, fotografije in komentarji:

”Pa se res vsi, kot družba, zavedamo, koliko manipulacij je tam gor? Laži? Namernih – za interese nekih ljudi, neke vlade, neke geopolitike, nekega agresorja, nekih teroristov, nekega okupatorja? Dezinformacije, manipulacije in lažne novice poglabljajo delitve, večajo sovraštvo. Do “drugih”.”

Akt o digitalnih storitvah je dober, je bila jasna Joveva, a hkrati opozorila, da se mora tudi pravilno izvajati. Meje so jasno postavljene, pozitivne pridobitve spleta je treba ohraniti, škodljive vsebine omejiti, nezakonite pa odstraniti, je dodala.

Po njenih besedah mora EU poskrbeti, da tudi družbena omrežja upoštevajo zakonodajo v celoti.

”Ljudje morajo poznati vse pasti spleta, na koncu pa je vedno na njih samih, komu bodo verjeli. Ampak … resnica je tista, ki potrebuje zagovornike. Sploh v teh časih.”

Celoten nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Evropski komisar za notranji trg, Thierry Breton, je v začetku oktobra 2023 pisno opozoril direktorja Mete Marka Zuckerberga in direktorja X (nekdanji Twitter) Elona Muska, da bi lahko nujni podjetji, če ne bodo odstranili nezakonitih terorističnih vsebin in vsebin, povezanih s sovražnim govorom, s svojih platform, kršili nove predpise Evropske unije o digitalnih storitvah. Evropska komisija je namreč zaznala porast nezakonitih vsebin in dezinformacij, ki se širijo v EU v zvezi s konfliktom v Izraelu, kot tudi prirejene vsebine, t.i. ‘deepfakes’, pred nedavnimi volitvami na Slovaškem.

V skladu z novo sprejetim zakonom EU o digitalnih storitvah so tehnološki velikani, kot so Google, Meta, X in Amazon, odgovorni za spremljanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin, kot so teroristične vsebine ali nezakonit sovražni govor, objavljen na njihovih platformah. Neupoštevanje evropskih predpisov v zvezi z odstranjevanjem nezakonite vsebine lahko povzroči globe v višini šestih odstotkov letnih prihodkov podjetja.

Foto: EP – Genevieve ENGEL

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 3. oktobra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o Evropskem aktu o svobodi medijev. Med drugim je poudarila, da po vsej Evropski uniji obstaja tveganje spodkopavanja svobode medijev, ker na to ni imuna nobena država. “Javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, so marsikje – v Sloveniji na srečo več ne – najmanj podvrženi poskusom podreditve.’’

Nagovor je poslanka začela z dejstvom, da so bili mediji v obrambi vladavine prava Evropske unije vedno zapostavljeni, čeprav je njihova neodvisnost ključen pogoj za delovanje naše demokracije.

“V nekaterih državah članicah imamo dobro delujoče medijske sisteme, žal pa mnogokje tudi njihovo popolno podrejenost. Tam so postali glavno orodje za manipulacijo ljudi za ohranjanje moči nekaterih političnih struktur. Madžarska, Poljska …”

V nadaljevanju je izpostavila, da po vsej Evropski uniji obstaja tveganje spodkopavanja svobode medijev, kar je podkrepila z dokazanimi primeri vohunjenja, celo umorov novinark in novinarjev na evropskih tleh, netransparentnimi prevzemi medijskih podjetij za lastne interese. Kot je dodala, so tudi “javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, marsikje – v Sloveniji na srečo več ne – najmanj podvrženi poskusom podreditve.”

Po besedah poslanke je bil skrajni čas za dodatne zakonske varovalke na evropski ravni. V Parlamentu so pripravili pravno podlago in s tem vzpostavili zaščito, kar pa je največ, kar lahko z zakonom storijo.

“Ni čarobne palice za rešitev vseh nakopičenih težav,” je ob tem opozorila Joveva, ki je vendarle prepričana, da je Evropski akt o svobodi medijev trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi ravno tega: svobode medijev. “Nihče naj se ga ne boji … razen tistih, ki to svobodo spodkopavajo,” je nagovor zaključila evroposlanka.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so danes tudi glasovali o omenjenem aktu. Sprejeli so ga s 448 glasovi za, 102 sta bila proti, 75 pa vzdržanih. Poslanka Joveva je bila ena od poročevalk za oblikovanje parlamentarnega besedila, in sicer v imenu svoje politične skupine Renew Europe, na pristojnem odboru za kulturo in izobraževanje.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.

Foto: EP – Mathieu Cugnot

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 12. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede boja proti normalizaciji skrajnodesničarskega in skrajnolevičarskega diskurza, vključno z antisemitizmom. Kot je dejala, “normalizacija vodi v sprejemanje”, vendar diskurza preračunljivcev, ki ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi v svojo korist, ne smemo sprejemati ali normalizirati: “Ne smemo jim pustiti narekovanja tempa našega delovanja.”

Poslanka je uvodoma povedala, da je med tistimi mnogimi, ki na dnevni bazi dobivajo sovražne komentarje, pri čemer je poudarila, da ne govori o kritičnih, pač pa o zlobnih in nevarnih komentarjih. Po njenih besedah se moramo vsi soočiti s tematiko normalizacije skrajnega diskurza, saj je tega vedno več.

“Normalizacija vodi v sprejemanje. Sprejemanje pa vpliva na dojemanje realnosti.”

Poslanka je izrazila obžalovanje, da se to dogaja tudi v Evropskem parlamentu. Med drugim je omenila pakte Evropske ljudske stranke s skrajno desnico pri rušenju nujno potrebne zakonodaje, predvsem pa je, kot je povedala, mislila na “nevarno populistično demagogijo, ki narekuje tempo”.

“Tega ne smemo normalizirati in sprejeti. To so preračunljivci. Ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi, v svojo korist. Z manipulacijami. Izrabljajo, recimo, poreklo nekoga, za nacionalizem pod krinko domoljubja.”

Zato je poslanka ob zaključku nagovora pozvala vse na politični sredini, kateri tudi sama pripada, da tovrstne diskurze vnaprej zavrnejo in s takimi skrajneži ne grejo “v nikakršne kompromise glede naše politike ali delovanja.”

“Dajmo. Postavimo standarde,” je sklenila Joveva.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. junija 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Med drugim je poudarila, da skrajni čas za akcijo in ukrepanje, saj je leto 2030 za vogalom. Izzivi se poglabljajo, mi pa se očitno nismo naučili nič, je dodala. 

Vse od podpisa agende za trajnostni razvoj želi Unija postati vodilna sila doseganja zastavljenih ciljev. Do leta 2030 jih želimo doseči, kajne?

Kot je nadaljevala Joveva, so v tem mandatu z zelenim dogovorom začeli s koraki v pravo smer, vendar se je zgodila pandemija. Nato se je vzpostavilo skupno reševanje zdravstvenih problematik, a je na kontinent vstopila vojna, z njo energetska in finančna kriza. Poslanka je izrazila zaskrbljenost, saj na težave, ki se vrstijo, nismo pripravljeni.

Medtem pa se večajo neenakosti in poglabljajo okoljski, zdravstveni, finančni, prehranski, socialni izzivi. Morali bi se naučiti, da takšnih vsevključujočih izzivov ne moremo rešiti z majhnimi, razdrobljenimi sektorskimi rešitvami. Očitno se nismo.

Joveva je izpostavila še dejstvo, da je leto 2030 za vogalom, strategije in finančnega načrta za implementacijo agende pa še vedno ni, kljub pozivom Evropskega parlamenta Evropski komisiji k pripravi že lani.

Naj bo tokratni poziv bolj uspešen, ker je čas za akcijo. Za ljudi, planet, blaginjo in  nenazadnje za mir in svobodo.

Ozadje:

Letošnje poročilo je nadaljevanje lanskoletnega, v katerem je bil cilj okrepiti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na področju upravljanja, financ in mednarodne diplomacije. Vsebuje odločne pozive k dolgo pričakovani strategiji na visoki ravni za izvajanje ciljev, okrepljeno civilno družbo, izboljšano spremljanje in mobilizacijo sredstev. Poročilo je treba razumeti kot prizadevanje Evropske unije pred udeležbo na letnem srečanju na visoki ravni, ki ga organizira Evropska komisija – politični forum julija letos, ki se bo osredotočil na pospešitev uresničevanja zastavljenih ciljev, okrevanje po pandemiji in celostno izvajanje strategije Agenda 2030.

Nagovor v celoti si lahko ogledate tukaj.

Foto: Genevieve ENGEL