Cunami protestov, je zavzel Latinsko Ameriko in Karibe. Med njimi tudi v državi Haiti. Haiti se v zadnjem letu pogreza v vedno večji kaos in vse hujšo humanitarno katastrofo. Barikade protestnikov, izpadi elektrike, pomanjkanje operativne vlade, onemogočen dostop pomoči, stopnjevanje nasilja.

Žal ni zaznati volje oziroma zmožnosti, da bi država uresničila zahteve ljudi po njihovih pravicah. Namesto tega so se zatekli k represiji in pretirani uporabi sile, vključno z namerno smrtonosno silo.

Na situacijo je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozorila tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Na novemberskem plenarnem zasedanu Evropskega parlamenta v Strasbourgu, so poslanci med drugim razpravljali tudi o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah. Pred konferenco Združenih Narodov (ZN) o podnebnih spremembah COP25, ki bo potekala v Madridu med 2. in 13. decembrom, je Parlament razpravljal o resoluciji o razglasitvi podnebnih in okolijskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Evropski poslanci so od Evropske komisije zahtevali zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi popolnoma v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

EU naj čim prej in najpozneje do leta 2050 Konvenciji ZN o podnebnih spremembah predstavi svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti. Obenem so poslanke in poslanci novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pozvali, naj v zeleni dogovor (Green Deal) vključi cilj 55-odstotnega zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Moja tokratna obrazložitev glasovanja je bila malo bolj… Recimo temu čustvena. Priznam. Ne, ne zaradi bivše skupne države in ne, ne zaradi makedonskega porekla. Zato, ker sem razočarana kot navaden človek, ki ve, kako je, če se mu nekaj obljublja leta in ki sam stori čisto vse zahtevano, na koncu pa dobi… NIČ.

ZATO sem danes glasovala za resolucijo, v kateri smo evropski poslanci blokado začetka pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo označili za strateško napako.

Evropska unija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da se preprečijo nove tragedije v Sredozemlju na morju. Evropska poslanka Irena Joveva, je v nagovoru izpostavila, da je pomembno, da ne ostanemo pri besedah, ampak naredimo konkretne korake v smeri reševanja problematike.

Vidimo, da je v Sredozemlju življenje izgubilo ogromno ljudi, o katerih je bilo že govora tudi na plenarnih zasedanjih Evropskega palramenta. Vsakič, ko se je zgodila tradegija na Sredozemlju, je EP izglasoval resolucijo kot neke vrste ritual. Vedno obžalujemo tovrstne tragedije, sedaj pa je potrebno vpeljati spremembe na področju reševanja in izkrcavanja beguncev in migrantov v Sredozemlju. Evropski parlament se zaveda, da gre v tem primeru tudi za vprašanje varnosti, ampak pomembno se je hkrati zavedati tudi vprašanja solidarnosti.

Enostransko turško vojaško posredovanje v severovzhodni Siriji predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava, ogroža stabilnost in varnost celotne regije, povzroča nadaljnje trpljenje prebivalstva, ki ga je vojna že prizadela, in povzroča masovno preseljevanje civilistov.

Ne smemo se pustiti izsiljevati Erdoganu. Ne bi smeli dopustiti, da varnostna vprašanja regije, ki je v neposredni bližini EU, določajo izključno druge države. Predvsem pa ne bi smeli dopustiti pobijanja, nasilnega premeščanja ljudi, humanitarne katastrofe v vseh razsežnostih!

Evropski parlament z Resolucijo poziva Turčijo naj nemudoma in dokončno konča vojaško operacijo v severovzhodni Siriji ter umakne vse svoje sile s sirskega ozemlja. Poziva tudi Komisijo in Svet, naj odločneje in s konkretnimi ukrepi nastopita proti agresiji Turčije in preprečita dodatno humanitarno katastrofo v Siriji. Poslanka Joveva obžaluje, da se EU oziroma države članice v takšnih primerih niso zmožne dogovoriti za učinkovite, enotne in skupne ukrepe ter dopuščajo drugim silam vpliv v svoji neposredni soseščini.

Čeprav je zunanja meja republike Hrvaške, najmlajše članice Evropske unije, precej prepustna, je Jean-Claude Juncker  nadavno napovedal, da bo Hrvaški omogočil prižig t.i. zelene luči za vstop v Schengensko območje. Dokončna ocena pripravljenosti Hrvaše, ki jo preučuje Evropska komisija, do tega trenutka še ni bila izdana. Pojavlja pa se vprašnje, ali je Hrvaška resnično uposobljena in brezhibna za zavarovanje zunanje meje Unije.

Irena Joveva v zapisu na socialnem omrežju:

Govorila sem o svojevrstnem  maneveru ene države. Članice EU. Žal, ampak nekdo pač mora te zadeve tudi tu povedati na glas.

Minuta seveda ni dovolj za konkretnejšo razlago o dajanju prednosti politični pripadnosti določenih pred vsem ostalim… Povedala sem bistvo. Nisem pa špekulirala in ne bom. Za razliko od nekaterih. Tudi odločitev pristojnih napovedati vnaprej ne morem. Za razliko od nekaterih.

Še enkrat: Stališče Slovenije glede širitve schengenskega območja je popolnoma jasno že ves čas. Podpira, vendar le ob za to izpolnjenih pogojih. Namesto, da se (že) zdaj nekateri sprašujejo o tem, kdo in zakaj naj bi blokiral vstop Hrvaške v schengen, še preden se o tem sploh odloča, naj se raje vprašajo, ali so dejansko dovolj usposobljeni za varovanje zunanje meje? To je v tem trenutku upravičeno vprašanje. Zelo upravičeno. Da o tem, da nimajo urejenih meja z večino od svojih sosed, sploh ne govorim. Naj spomnim, meja s Slovenijo je urejena in določena. Z arbitražo. To že nekaj časa ni več nobeno odprto bilateralno vprašanje, četudi si nekateri želijo, da bi bilo. Pika.

Amazonski pragozd ima ključen vpliv na zemeljsko podnebje, saj absorbira ogljikov dioksid, enega od toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, in ga predeluje v kisik. Največji pragozd na svetu poskrbi za pretvorbo kar četrtine količine ogljikovega dioksida, ki ga svetovni gozdovi iz atmosfere odstranijo vsako leto, zato ga imenujejo tudi pljuča sveta. Amazonski gozdovi so v plamenih. Nja gledamo kako gorijo pljuča sveta, ki absorbirajo kar četrtino na svetu proizvedenega ogljikovega dioksida, toplogrednega plina z velikim vplivom na globalno segrevanje. O tej temi so razpravljali tudi evropski poslanci v okviru septemberskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta.