Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 8. julija 2025, udeležila plenarne razprave o poročilu Evropske komisije glede napredka Severne Makedonije za leti 2023 in 2024. ”To poročilo je poročilo o evropski poti ene države kandidatke. Poti naroda, ki je bil tolikokrat ponižan in nalagan … pa je še vedno boljši od marsikaterega znotraj Unije,” je ob tem izpostavila.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je omenjeno poročilo namenjeno spremljanju evropske poti države kandidatke, ki je bila na tej poti večkrat izpostavljena neupravičenemu pogojevanju, političnim blokadam in poniževanjem. Kljub vsem oviram pa makedonski narod po njenih besedah ostaja bolj dosleden evropskim vrednotam kot marsikdo znotraj same Unije.

Pri tem je jasno izpostavila, da poročilo ni in ne sme postati prostor za razpravo o obstoju makedonskega naroda, jezika ali identitete:

“Čeprav me ta del besedila v poročilu seveda ne moti, podpiram ga in ne bom glasovala za njegov izbris, moram kljub temu biti fer in makedonskemu narodu sporočiti: vem, da boli. Mene tudi. Ampak ne pristajajte na narativ politike, ki bo govoril, da vam je Evropski parlament s tem odvzel identiteto ali jezik. Ni res.“

Hkrati je Joveva obsodila politične manipulacije in populistične interpretacije, ki zlorabljajo občutljiva vprašanja identitete ter pri tem zavirajo tako širitveni proces Evropske unije kot tudi zaupanje v njene institucije. Tistim, ki z zavestnim zavajanjem nasprotujejo pravičnosti, pa je odločno sporočila: “Makedonski jezik je avtentičen, vaši poskusi pa moderna fikcija. Identiteta, ki je preživela stoletja, ne bo izginila zaradi enega glasovanja in vašega lobiranja.“

Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da makedonski narod za svoj obstoj ne potrebuje nikogaršnjega dovoljenja: “Da pa bi to končno prepoznali tudi tisti, ki še vedno dvomite … za to potrebujete predvsem poštenost, integriteto in pogum. Vem.“

Foto/EP: Brigitte HASE

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. julija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o stanju glede izvajanja evropskega akta o svobodi medijev v državah članicah Evropske unije.

Uvodoma je Joveva poudarila, da predstavlja Evropski akt o svobodi medijev enega ključnih zakonodajnih dosežkov prejšnjega mandata Evropskega parlamenta, ki je nastal kot odziv na konkretne primere političnih pritiskov na medije – tudi na izkušnji Slovenije. »Nastal je tudi zaradi napadov Janševe vlade na STA in RTV. Žal. Če to doživiš, veš, kako pomembno je imeti evropske varovalke,« je pojasnila.

Ob tem je opozorila, da do začetka polne uveljavitve akta sicer preostaja še natanko en mesec, vendar se številne države članice nanj še vedno ne pripravljajo dovolj resno ali pravočasno. Komisijo je zato pozvala, naj nemudoma sproži postopke pred Sodiščem EU proti vsem državam, ki z implementacijo zamujajo:

»Od sprejetja (zakona) je medijska svoboda marsikje po EU nazadovala, merim predvsem na Slovaško, mediji pa niso imuni pred napadi oblasti nikjer. Pri svobodi medijev je enako kot pri katerikoli svobodi: ko jo zadušiš, jo težko vzpostaviš nazaj. Pomena svobode pa se zaveš, ko jo izgubiš.«

V zaključku je ocenila, da besedilo akta vsebuje številne pomembne določbe, ki bi lahko učinkovito zaščitile novinarje in uredništva pred političnimi posegi, zasebnimi interesi in neomejenim vplivom digitalnih platform. Vendar kot je dodala, brez jasne odločenosti institucij, zlasti Evropske komisije, da te določbe tudi dejansko uveljavijo, vsebovane varovalke ostajajo zgolj načelna zagotovila brez pravega učinka.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 7. julija 2025, udeležila plenarne razprave v Evropskem parlamentu, kjer je navzoče nagovorila pred glasovanjem o resoluciji “o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji”. “Tako zelo ljubijo svoj dom, da so ga “spremni” prodati. Včasih tudi zamenjati. Podobno, kot bi zamenjali zgodovinska dejstva,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva opozorila, da medtem ko po svetu divjajo vojne, genocid in obenem spremljamo razpad liberalne ureditve, pri čemer je enakost postala samo še iluzija, so nekateri poslanci v Evropskem parlamentu predlagali zgodovinsko netočno resolucijo, s katero želijo povojno obdobje v Sloveniji, spisati na novo. Ob tem je spomnila tudi na manipulacije, ki so spremljale postopek njenega sprejemanja:

“In s čim se ukvarjajo kolegi na desni? V Evropski parlament z zlorabo postopkov prinašajo zgodovinsko netočno resolucijo, ki bi povojno obdobje v Sloveniji, obdobje izpred 80 let spisala na novo in to z rokami neonacistovi n neofašistov.”

V nadaljevanju je obsodila nevarno politično instrumentalizacijo zgodovine in opozorila na cinizem najnižjega ranga:

“To, da resolucijo potrjujejo recimo tisti, ki na avstrijskem Štajerskem s himno preizprašujejo slovensko ozemlje. In recimo tisti, ki so konec tedna na koncertu kričali, da so ”spremni”. Slovenski ”domoljubi” torej tako zelo ljubijo ta svoj dom, da bi ga prodali.”

V zaključku je opozorila, da so takšna dejanja, ki jih nekateri z navdušenjem razglašajo za dosežke, v resnici izraz politične sprevrženosti, kjer ne gre za spoštovanje žrtev ali dostojanstva, temveč zgolj in samo za preračunljivo spreminjanje preteklosti v skladu z  lastnimi interesi:

“Oni so ”spremni”. Začeli so z revizijo zgodovine, nadaljevali bodo z uničenjem vsega samoumevnega v Uniji.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi glede ustavitve genocida v Gazi in morebitnih sankcij Evropske unije. “Končno. Končno z naslovom te razprave ta dvorana uradno priznava tisto, na kar nekateri med nami opozarjamo že leta. To, kar se dogaja v Gazi, je genocid,” je ob tem poudarila.

V nagovoru je bila poslanka ostra do tistih, ki kljub vsakodnevnim poročilom o grozodejstvih še vedno opravičujejo izraelska dejanja ali zanemarjajo odgovornost, ki jo ima pri ustavitvi genocida vsa mednarodna skupnost:

“Tisti, ki tega še vedno nočete videti, ki se še naprej skrivate za sodišči ali pravnimi formalnostmi, niste le sokrivi. Ste brezsramni dvoličneži. Rušite prav tiste pravne temelje, ki jih sicer tako ponosno zagovarjate.”

Opozorila je tudi na politično manipulacijo in preusmerjanje pozornosti, kar se dogaja z izraelskimi napadi na Iran ravno v trenutku, ko se je domači in mednarodni pritisk na izraelskega premierja Netanjahuja stopnjeval.

“Naključje, kajne? /…/ In potem si nekateri še vedno drznejo govoriti o izraelski pravici do samoobrambe “v tem kontekstu”. V kakšnem kontekstu? Izraelska vojska strelja na ljudi, ki stojijo v vrstah za hrano. To niso zablodeli streli v vojnem metežu. To je načrtno, hladno, preračunano. Tudi tiso malo humanitarne pomoči spremeniti v veliko, smrtonosno orožje.”

V luči vsega tega je Joveva EU znova jasno pozvala k odločnemu ukrepanju.

“Ustavite se. Ne bodite sokrivi. Uvedite sankcije zoper Izrael. Če ne, še vedno podpirate genocid. Če ima samo ena stran vojsko, opremo in orožje … to ni vojna. To je pokol.”

EP/foto: Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države v EU za leto 2024. ”Poročila o vladavini prava so super … na papirju,” je ob tem poudarila in dodala, da se ukrepanje prevečkrat konča pri priporočilih, namesto a bi sledili konkretni in dosledni ukrepi proti državam kršiteljicam.

»Naše poročilo ima vse ključne poudarke, ki so potrebni za delovanje demokracije in zaupanje v naše institucije. Torej: neodvisno pravosodje, protikorupcijski ukrepi, svoboda medijev, svobodno delovanje civilne družbe, enakost pred zakonom,« je uvodoma poudarila Joveva in dodala, da je v tem smislu dokument sicer dobro zastavljen.

Vendar je hkrati opozorila na neučinkovitost trenutnega pristopa in pojasnila, da ukrepi ne smejo ostati samo na papirju, saj resnično zaupanje v institucije temelji predvsem na konkretnih dejanjih.

V nadaljevanju je pozvala EU k odločnejšemu ukrepanju pri zaščiti pravne države, tudi z uporabo obstoječih pravnih in finančnih mehanizmov:

”Tožbe Komisije bi morale biti bolj pogoste, zamrznitve sredstev sistematične. Slovaška s Ficom na čelu je tipičen primer, ko je EU preveč popustljiva. Spet.”

Ob tem je izrazila podporo predlogom iz poročila, ki predvidevajo nadgradnjo orodij za zaščito pravne države, še posebej konceptu pametnega pogojevanja, ki bi omogočilo neposredno podporo državljanom tudi v primeru zamrznitve sredstev njihovi državi.

”Ker res niso oni krivi za dejanja neliberalnih vlad. So pa oškodovani. Najprej zaradi zamrznitve sredstev, potem pa še, ko jim nevarni populisti dokončno ugrabijo državo,” je zaključila.

 

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v sredo, 21. maja 2025, udeležila plenarne razprave o Gazi, kjer je ponovno ostro opozorila na nepredstavljivo trpljenje prebivalk in prebivalcev Gaze ter pozdravila odločitev Evropske unije, da bo končno pregledala pridružitveni sporazum z Izraelom. Njen nastop je sledil nagovoru predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu tamkajšnji teror označila kot genocid. Prilagamo tudi izjavo poslanke v zvezi s tem.

Uvodoma je v nagovoru Joveva spomnila, da si je ves svet, vključno z Evropsko unijo in mnogimi v Evropskem parlamentu, pred trpljenjem ljudi v Gazi predolgo zatiskal in si še vedno zatiska oči, namesto da bi ob prizorih lakote in neselektivnega pobijanja in genocida ukrepal:

»Nič, absolutno nič ne opravičuje pobijanja ljudi v Gazi. Stradanja, genocida. Nihče se ne bi smel obračati stran. A ravno to se je dogajalo. /…/ Večina vas je bila tiho, medtem ko se je stanje v Palestini samo slabšalo in slabšalo.«

Ob tem je poudarila, da so nekateri vendarle vztrajali, vključno z njo. Poslanka Joveva namreč že dolgo skupaj z nekaterimi poslankami in poslanci opozarja na nujnost ukrepanja. Po njenih besedah je odločitev Evropske unije, da končno pregleda pridružitveni sporazum z Izraelom, vsaj simbolni korak naprej:

»Nekateri smo vztrajali. Nekateri smo od Evropske unije že leta zahtevali, naj končno ukrepa. Danes lahko končno rečem, da naš pritisk očitno ni bil zaman. To je dober politični signal, toda kljub temu mislim, da ni česa preučevati. Izrael krši 2. člen sporazuma, zato je suspenz sporazuma edini smiseln korak. Hkrati je to nekaj, kar ne bo pomagalo ljudem v Gazi. Žal.«

Tudi zato je Joveva v zaključku svojega nagovora odločno pozvala k dejanskemu in ne le simbolnemu ukrepanju Evropske unije: »Ne potrebujemo več pregledovanja dokumentov ali izražanja skrbi. Jasno moramo povedati izraelski vladi – bodisi ustavite to norost bodisi se soočite s sankcijami. To je najmanj, kar moramo storiti.«

Ob robu zasedanja se je Joveva odzvala tudi na nastop predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu jasno in nedvoumno označila dogajanje v Palestini za genocid.

»Predsednica je s svojo pokončno držo in načelnim govorom v to dvorano prinesla tisto, kar že dolgo pogrešam pri mnogih evropskih voditeljih – jasen moralni kompas. Njen nagovor razumem kot dejanje politične integritete, ki presega diplomatske floskule in govori v imenu človečnosti. Slovenija je – tudi zaradi aktualne vlade in njenega predsednika Roberta Goloba – del prodorne skupine držav, ki je že lani pokazala načelnost s priznanjem Palestine. Ne zato, ker bi bilo to politično oportuno, temveč zato, ker je bilo to preprosto prav in ker je pomembno, da je Slovenija na pravi strani zgodovine; s tem pa na pravi strani prihodnosti. Danes je predsednica republike naš ugled v mednarodni skupnosti le še okrepila in držo Slovenije samo še dodatno utrdila.«

Foto – EP: Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 21. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi o izboljševanju duševnega zdravja pri delu. “Zdravi delavci niso strošek. So temelj evropske prihodnosti.” In če želimo resnično spodbuditi evropsko gospodarstvo, moramo začeti tukaj – pri zaščiti tistih, ki ga vsak dan soustvarjajo, je ob tem poudarila.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da je spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti sicer osrednja politična usmeritev aktualnega mandata Evropske komisije, a da te cilje ne moremo doseči brez vlaganja v ljudi.

”Gospodarstvo stoji na ljudeh. Na delu, ki ga ti ljudje vsak dan opravljajo. Če zanje ne poskrbimo, se soočamo z izgorelimi delavkami in delavci, ki ostajajo doma, z zdravstvenim sistemom, ki pokriva posledice in s podjetji, ki izgubljajo to opevano konkurenčnost.”

Nadalje je opozorila, da se kar 84 milijonov Evropejk in Evropejcev spopada z duševnimi težavami, pri čemer številne težave izvirajo prav iz slabih delovnih pogojev, še posebej iz vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse več ljudi tako po oceni poslanke živi in dela v vse bolj zabrisani ločnici med službo in prostim časom:

”Digitalna prisotnost 24/7? Žal, to postaja standard. Osemurni delovnik? Na papirju. V praksi pa: neizmerljiv čas, brez odklopa, brez miru.  Na koncu pa – ljudje po vsem tem delu – živijo slabše.”

Zato je poslanka pozvala pristojno komisarko ter celotno Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi in sprejme direktivo o pravici do odklopa, ki bo v vseh državah članicah zagotovila enotne minimalne standarde za varovanje duševnega zdravja zaposlenih in preprečevanje izgorelosti.

”Šele tako bomo resnično izpolnili glavno politično usmeritev vaše komisije – spodbujali gospodarstvo,” je zaključila poslanka.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 7. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o malteški shemi zlatih potnih listov za izogibanje sankcijam Evropske unije proti Rusiji. “Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je trajalo tako dolgo,” je glede zdajšnje popolne ukinitve malteške sheme poudarila Joveva.

Uvodoma je poslanka izrazila podporo dokončni ukinitvi t. i. zlatih potnih listov, ki so tujcem omogočali pridobitev državljanstva držav članic EU v zameno za investicije v državi. »Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je lahko trajalo tako dolgo,« je ob tem poudarila.

Joveva je sporne sheme, ki sta jih pred leti ukinili že državi Ciper in Bolgarija, zdaj pa z njimi kot zadnja zaključuje še Malta, označila kot orodje za pranje denarja in pogon za korupcijo, ki so seveda v popolnem nasprotju z načeli pravne države.

Državljanstvo tako po oceni Joveve nikoli ne bi smelo postati tržno blago. »Državljanstvo je neodtujljiva pravica človeka, ki izhaja iz povezanosti z njegovo – ali njeno – državo. Iz pravic in dolžnosti od in do svoje države, pa tudi same identitete posameznika,« je dejala.

Najbolj zaskrbljujoče se ji zdi, da je tovrstna praksa v EU obstajala več let kljub številnim opozorilom o njenih tveganjih. Zato pozdravlja odločitev Sodišča EU, ki je sheme razglasilo za nezakonite in jih onemogočilo v prihodnje: »Odločitev evropskega sodišča, ki je te prakse določilo za nezakonite in jih ne bo mogoče več zlorabljati, je seveda na mestu.«

Ob koncu je poudarila, da se ne sme končati pri ukinitvi zlatih potnih listov, ter se zavzela še za takojšnjo odpravo t. i. zlatih vizumov, ki tujcem omogočajo začasno prebivanje v EU pod podobnimi pogoji: »Državljanka ali državljan postaneš po legalni poti – tudi evropskih držav. S spoštovanjem naše kulture, zakonov in vrednot, ne pa z denarjem.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o poročilih o Srbiji ter srečanja s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, posvečenega vse bolj zaskrbljujoči politični situaciji v tej državi.

Joveva je v plenarni razpravi uvodoma obsodila sistemsko korupcijo, vse hujšo represijo, politično nasilje, samovoljne aretacije in celo sum uporabe zvočnega topa proti protestnikom v Srbiji. Ob tem je opozorila na nevarne razsežnosti režimskih napadov na posameznike, ki se borijo za demokracije in vrednote, ki naj bi jih poosebljala prav Evropska unija.

»Jaz vladavine prava, transparentnosti, pravičnosti in demokracije pač ne podpiram samo na papirju.« V tem duhu je evropske institucije pozvala, naj resno obravnavajo razmere v Srbiji in ne dopuščajo političnim voditeljem, da izkoriščajo pasivnosti nekaterih v Evropski uniji za utrjevanje avtokracije doma.

V luči dogajanja v Srbiji je Joveva izpostavila tudi nekritično držo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter spomnila na njeno izjavo, v kateri je na skupni novinarski konferenci s predsednikom Srbije, tik pred tragedijo v Novem Sadu, pohvalila domnevni napredek te države pri vladavini prava in izvajanju reform.

»To ste, gospa von der Leyen, izrekli predsedniku Srbije. Osem dni pozneje je nadstrešek v Novem Sadu ubijal. Ignoranca ubija, gospa predsednica. Ste vzeli svoje besede nazaj? Niste. So sledila vaša dejanja? Ste podprli demokracijo? Vi naj bi prvi poosebljali evropske vrednote. Jih res? Dokažite,« je zaključila Joveva.

Še pred razpravo v Evropskem parlamentu se je evropska poslanka Joveva skupaj s poslanskima kolegoma Fabienne Keller (Renew Europe) in Gordanom Bosancem (S&D) sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Ob tej priložnosti so ji predali tudi dve pismi, ki so jih prejeli od študentov iz Srbije.

Po srečanju je Joveva poudarila, da je samo dejstvo, da so študentski glasovi segli do najvišjih ravni Evropskega parlamenta, izjemno pomemben korak naprej, ne le za te študente, temveč za vse, ki si želijo drugačno, bolj pravično in svobodno Srbijo. Joveva je spomnila tudi na besede enega izmed študentov ob sprejemu v Strasbourgu: »Nas bo kdo slišal? Ne vemo. A če bi ostali doma, bi vedeli zgolj to, da nismo niti poskusili.«

»Takrat smo jih slišali mi. Danes jih je slišala tudi predsednica Metsola, prva med enakimi v tej instituciji, ki je njihovo sporočilo ne le sprejela, temveč tudi jasno pokazala, da ga razume. To je nedvoumno potrdila skozi današnje srečanje,« je poudarila Joveva.

Izpostavila je tudi, kako pomembno je prisluhniti tistim, ki so doma izgubili zaupanje v lastne institucije, vendar kljub temu še vedno verjamejo v Evropsko unijo. Za Jovevo imajo tako vse evropske institucije dolžnost, da prepoznajo to zaupanje kot izraz globokega upanja v evropske vrednote, ga obravnavajo z vso resnostjo in nanj odgovorijo odločno ter s konkretnimi, verodostojnimi dejanji. »Če nas ne premakne pogum tistih, ki v najtežjih razmerah uresničujejo vrednote naših institucij, potem te institucije izgubljajo svoj smisel.«

Foto/EP: Michel CHRISTEN