Pandemija Covid-19 je prizadela vse in mnoga področja gospodarstva so v resnih težavah. Področje kulture je med najbolj prizadetimi, saj gre za panogo, ki bo kot zadnja ponovno zaživela. Širom Evrope so bili odpovedani nastopi in festivali, srečanja in razstave so prestavljena, kina, gledališča in muzeji so zaprti, televizijska in filmska produkcija pa zaustavljeni, zato so ustvarjalci brez prihodkov. 

Pandemija Covid-19 ne bo imela dolgotrajnih resnih učinkov na kulturne in ustvarjalne industrije, ki so strateški sektorji za državljane Evrope in njeno gospodarstvo, temveč tudi na kulturno raznolikost v Evropi, je opozorila skupina Renew Europe v Evropskem parlamentu. Irena Joveva: “V Renew Europe smo pripravili predlog celovitega evropskega načrta za oživitev kulture, ki med drugim predlaga finančno pomoč sektorju, korake za trajnostno oživitev turizma in ki poziva k ambiciozni evropski kultuni politiki.

Več si lahko ogledate spodaj.

 

Pandemija koronavirusa je poleg posledic na javno zdravje in gospodarstvo sprožila še en nevaren val – dezinformacije, ki so lahko tudi škodljive za zdravje, ovirajo poskuse omejevanja epidemije ali so celo del kriminalnih dejavnosti. EU krepi svoje dejavnosti v boju proti tej “infodemiji”, hkrati pa ščiti svobodo izražanja.

Razprava je zajemala negativne posledice dezinformacij in potrebo po več dejavnosti za njihovo premagovanje na eni strani ter tveganje, da vlade uporabijo pandemijo kot izgovor za omejevanje temeljnih pravic in svobode izražanja na drugi. EU potrebuje strožjo zakonodajo na tem področju.

Parlament je izglasoval ustanovitev posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, ki bo obravnaval zakonodajne in nezakonodajne ukrepi v zvezi z dejavnostmi na platformah družbenih medijev, predlagali bodo usklajeno ukrepanje na ravni EU za boj proti hibridnim grožnjam ter za boj proti informacijskim akcijam in strateškemu sporočanju tretjih držav, ki škodijo EU.

Evropska poslanka Irena Joveva: “Pozdravljam konkreten evropski korak v spopadu z dezinformacijami … Upam, da bo pandemija ‘kriva’, da se bomo končno zares spopadli z dezinformacijsko propagando.

Več si lahko ogledate spodaj.

Evropske poslanke in poslanci so sprejeli dodatne ukrepe, ki omogočajo, da se sredstva EU dodelijo takoj in z izredno prožnostjo v boju proti pandemiji COVID-19. Želijo pa si tudi obsežnega svežnja za oživitev in pomoč evropskemu gospodarstvu po krizi COVID-19, vključno z obveznicami za obnovo, ki naj jih zagotavlja proračun EU.

Poleg že storjenega Evropa potrebuje obsežen sveženj za obnovo in oživitev gospodarstva, ki naj se financira iz povečanega večletnega finančnega okvira (MFF), že obstoječih skladov in finančnih instrumentov EU kot tudi ‘obveznic za obnovo’, ki naj jih zagotavlja evropski proračun. Vendar pa sveženj ne bi smel zahtevati vzajemnega prevzemanja aktualnega dolga, pač pa bi moral biti usmerjen v prihodnje naložbe.

Evropska poslanka Irena Joveva: “Prizadevamo si za usklajeno delovanje Unije pri varovanju državljanov, za sprejetje izhodne strategije in načrtov za vrnitev v predkrizno stanje z ambicioznim proračunom.

Več si lahko ogledate spodaj.

Poslanke in poslanci so na četrtkovem izrednem plenarnem zasedanju, ki je prvič v zgodovini Unije potekalo na daljavo, izkazali podporo ukrepom EU v boju proti pandemiji COVID-19 in se zavzeli za močno solidarnost pri pomoči državljanov. Pozvali so k sodelovanju in ohranitvi odprtih notranjih meja, da bi lahko nemoteno dostavljali medicinsko opremo, osnovno blago in storitve.

Ob robu zasedanja je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da je “glavna naloga Unije skrb za državljanke in državljane. Ne le z zagotavljanjem ukrepov za preprečevanje širitve virusa, ampak tudi z zagotavljanjem sredstev za ustrezno opremo, zdravstveno opremo.” Nadaljevala je, da sprejetje ukrepov zaradi katerih so se poslanci zbrali virtualno ne bo dovolj, zato pričakuje, da bodo v kratkem sledili še drugi ukrepi.

Celotno izjavo se lahko ogledate spodaj.

Na plenarnem zasedanju so bili sprejeti naslednji trije ukrepi: 

  • Naložbena pobuda v odziv na koronavirus – ukrep bo preusmerili 37 milijard evrov razpoložljivih sredstev EU iz kohezijskih politik v zdravstvene sisteme, mala in srednja podjetja, trge dela in druge ranljive dele gospodarstev držav članic.
  • Razširitev Solidarnostnega sklada EU – ukrep bo zagotovil, da se bo področje delovanja Solidarnostnega sklada EU razširilo tudi na nujne primere v javnem zdravju, kot so medicinska pomoč, preprečevanje, spremljanje in nadzor širjenja bolezni. Tako bo evropskim državam v letu 2020 na voljo do 800 milijonov evrov.
  • Začasna ukinitev EU pravil glede letaliških slotov – ukrep, ki bo odpravil prakso praznih letov v času izbruha novega koronavirusa. Začasna prekinitev pomeni, da letalske družbe ne bodo obvezane, da izvedejo vsaj 80 % letov, kar jim po EU pravilih zagotavlja, da v naslednji sezoni (od oktobra 2020) ne izgubijo svojih letaliških slotov. Začasna ukinitev bo veljala za celotno letošnjo poletno sezono od 29. marca do 24. oktobra.

O izbruhu novega koronavirusa, ki se hitro širi po Evropi in svetu, ter odzivu Evropske unije nanj, so v okviru marčevskega skrajšanega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju razpravljali tudi evropski poslanci.

Ob epidemiji koronavirusne bolezni, ki se je razširila v vseh članicah EU, v Sloveniji je zabeleženih že več kot 30 okuženih, sta v Evropi ključna solidarnost in sodelovanje, so izpostavili številni sodelujoči v razpravi o koronavirusu. V parlamentu je bilo slišati tudi nekatere kritike na račun nekaterih držav in dosedanjih ukrepov Evropske unije.

Irena Joveva je opozorila, da v resnih razmerah ob epidemiji ne potrebujemo panike, ne smemo biti brezbrižni ter ne smemo zaupati samooklicanim strokovnjakom.

Več si lahko ogledate spodaj.

Foto: © European Union 2020 – Source : EP/Mathieu CUGNOT

“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

Večletni finančni okvir je dolgoročni proračun EU. Določa omejitve za porabo EU – kot celoto in tudi za različna področja dejavnosti – v obdobju najmanj petih let. Večletni finančni okviri običajno zajema obdobje sedmih let. Ravno zato so pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru za vse države članice in za celotno Evropsko unijo bistvena stvar. Prihajajoči proračun ne bo učinkoval samo v naslednjih sedmih letih, temveč bo določil desetletja prihodnjega razvoja evropskega projekta. V luči izstopa Združenega kraljestva, ki je bila ena največjih neto plačnic, je toliko bolj pomembno doseči uravnotežen dogovor. Brez zadostnega proračuna ne bo mogoče financirati ambicioznih in potrebnih načrtov Komisije za varno, digitalno in zeleno Evropo, niti ne bo mogoče ohranjati sedajne ravni kohezijskih sredstev in sredstev za kmetijske politike.

 

O širitvenem procesu se v tem mandatu zelo veliko govori. Upravičeno. Tako so v začetku februarja 2020 postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitve. Po zahtevah Francije je namreč Evropska komisija (EK) pripravila predlog reforme širitvenega procesa EU, ki naj bi izboljšala pristopni proces za države Zahodnega Balkana. Prebivalcem te regije naj bi prinesel več koristi, Uniji pa povrnil nekoliko kredibilnosti – morda od tu izhaja podnaslov načrta komisije – ‘Kredibilna EU perspektiva za Zahodni Balkan.

Evropska komisija je 22.januarja predstavila svoje zamisli za pripravo konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela na dan Evrope, 9. maja 2020, in potekala dve leti. Z konferenco o prihodnosti Evrope želi Unija dati Evropejcem in Evropejkam več besede pri tem, kaj Evropska unija počne ter kako deluje v njihovo korist. Konferenca naj bi gradila na preteklih izkušnjah, kot so dialogi z državljani, in hkrati uvedla številne nove elemente, da bi se povečal njen doseg in ljudje dobili več možnosti, da sooblikujejo prihodnje ukrepe EU. Poslanka Joveva, si resnično želi, da bi na tej Konferenci sodelovali vse državljanke in državljani, predvsem pa mladi, da bi bil njihov glas uslišan s strani vseh odločevalcev na EU ravni.

Na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je v torek, 21. januarja, hrvaški minister za okolje in energetiko g. Tomislav Ćorić predstavil program hrvaškega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okoljske politike.