Evropski parlamenta je na februarskem plenarnem zasedanju ponovno razpravljal o prepovedi splava na Poljskem. Poljsko ustavno sodišče je že oktobra 2020 sprejelo sodbo, ki je privedla do skoraj popolne prepovedi splavov. Že tako omejeni zakoni o splavu so tokrat uvedli prepoved splava tudi v primerih hude okvare ploda. To je še en primer kršitev človekovih pravic na Poljskem. 

Evropski poslanci obsojajo zelo restriktivno zakonodajo, ki dejansko prepoveduje splav na Poljskem, kot napad na temeljne človekove pravice, pravno državo in temeljne vrednote EU. Poslanka Joveva je v svojem video nagovoru izrazila podporo in solidarnost s protestniki: »V 21. stoletju se sredi Evrope ukvarjamo s posegi v temeljne človekove pravice. To, kar so storili na Poljskem, s praktično popolno prepovedjo splava, tudi v primeru okvar ploda, je… Sramotno, nizkotno, podlo. Nazadnjaško. In spet smo to dejanje v Evropskem parlamentu ta teden ostro obsodili. Odvzem pravice do splava je odvzem osnovnih človekovih pravic. Paradoksalno je, da se nasprotniki splava pri svojem prepričanju o varovanju pravice do življenja ne ozirajo na pravice do življenja žensk, ki jih ta prepoved postavlja v – včasih tudi življenjsko – nevarnost. Gre za povsem sprevržen ideološki boj, ki v nobeni družbi nima mesta, še manj pa v skupnosti, kot je Evropska unija, kjer različne narodnosti, družbe in kulture skupaj vežejo vrednote, ki se jih ne bi smelo kršiti.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v razpravi o Instrumentu za okrevanje in odpornost, s pomočjo katerega se bodo članice EU spopadle z učinki in posledicami pandemije covida-19, poudarila pomen nacionalnih načrtov, ki jih (nekatere) države članice pripravljajo brez vključitve širše javnosti in brez jasne vizije.

Po mnenju poslanke Joveve smo lahko ponosni, da se danes z glasovanjem zaključujejo dolgotrajna prizadevanja za vzpostavitev zgodovinskega sklada za Obnovo in odpornost. Nedavno, manj kot leto dni nazaj, je bil takšen sklad s skupnim zadolževanjem Unije nepredstavljiv. Omogočil bo prepotrebno gospodarsko prenovo Evrope s poudarki na zeleni in digitalni preobrazbi in je najvišja oblika evropske solidarnosti in enotnosti, ki bo z novimi oblikami financiranja in mehanizmom vladavine prava dolgoročno spremenil ustroj Unije. Zakonodajni okvir je dopolnjen s programskimi prioritetami, pogojenostjo črpanja in zaščito pred korupcijo ter prilagojen ciljem Unije, ki jih je sedaj dejansko mogoče tudi doseči.

»Okvir je odličen, predvsem po zaslugi pogajalcev Evropskega parlamenta. A eno je omogočiti, drugo pa uresničiti. Zapleta se namreč drugje: pri izvedbi. Vse stoji ali pade na nacionalnih načrtih, ki jih seveda pripravljajo države članice. Je torej logično in prav, da v te načrte ne vključujejo širše javnosti? V načrte za porabo javnega denarja, ki naj bi bil namenjen prihodnjim generacijam? Mi si moramo prizadevati za hitro implementacijo novih lastnih virov in narediti ta sklad stalen, države pa morajo projekte izpeljati smotrno. Ne na pamet in ne brez jasne vizije. Tu morate pa v Komisiji res odločno prevzeti svojo vlogo, ker bo ključna izvedba v praksi. In odličen okvir, samo na papirju, pač ne bo dovolj,« je v svoji razpravi poudarila Joveva.

Arbitrarni projekti brez jasne vizije okolju prijazne, socialno pravične preobrazbe in prilagajanja gospodarstva novi industrijski realnosti za razvojni potencial družbe bi bili zamujena zgodovinska priložnost, države članice pa bi se lahko neenakomerno razvijale. Komisija mora zato v prihodnjih mesecih odločno prevzeti svojo vlogo, da države članice smotrno porabijo ta sredstva. Navsezadnje gre za dolg Evropske unije, ki ga bomo odplačevali do leta 2058. EU je s tem mehanizmom pokazala, da je mogoče doseči nepredstavljivo. Sedaj si moramo v EU prizadevati za hitro implementacijo novih lastnih virov in narediti ta sklad stalen, države članice pa morajo izpeljati projekte tako, kot je to zamišljeno.

Fotografija: Evropski parlament Slovenija

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju razpravljal o strategiji cepljenja proti covidu-19 v Evropski uniji ter opozoril na potrebo po večji jasnosti in preglednosti pogodb, ki jih je Evropska komisija v imenu članic sklenila s proizvajalci cepiv.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svoji razpravi poudarila, da cepljenje poteka zelo počasi, zato so pogovori o pogojevanju prehodov meja z digitalnim potrdilom o cepljenju ta hip preuranjeni. Uvedba digitalnega potrdila o cepljenju bi po njenem mnenju v vsakem primeru predstavljala prisilni mehanizem ter diskriminiral posameznike, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti, zato poziva k premisleku pred vpeljevanjem tovrstnih, ta hip nepremišljenih odločitev.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar nas je zadel novi koronavirus. Še vedno je ogromno izzivov, ampak na obzorju je rešilna bilka: cepivo. Evropska komisija je vzpostavila strategijo o skupnem naročilu dobrih dveh milijard cepiv in enakomerni porazdelitvi med državami članicami, kar je z vidika delovanja Unije kot skupnosti seveda izjemnega pomena. Vseeno pa sem razočarana nad dejstvom, da pri podpisu pogodb s proizvajalci cepiv Evropska komisija ni zagotovila popolne transparentnosti. Prav tako je pomembno izpostaviti, da omenjena količina cepiv še ni proizvedena, kar pomeni, da je bil do danes cepljen le majhen odstotek ljudi. Zato je absolutno preuranjeno že govoriti o uvedbi potrdila o cepljenju, ki bi državljanom omogočalo nemotena potovanja. Uvedba takšnega potrdila bi predstavljala prisilni mehanizem za cepljenje, ki mora znotraj EU biti prostovoljno. Še huje pa je, da bi tak mehanizem ta hip diskriminiral tiste, ki bodo na vrsto za cepljenje prišli pozneje, in predvsem tiste, ki iz zdravstvenih razlogov niso in ne bodo primerni za cepljenje. Če že ves čas soočanja s krizo poudarjamo pomen solidarnosti in vključenosti vseh državljanov, potem moramo poskrbeti, da tudi pri razmisleku o vpeljevanju takšnih, trenutno zagotovo še nepremišljenih mehanizmov, nikomur ne bodo kratene temeljne pravice.

Vir fotografije: EPLO Ljubljana

Evropski parlament je razpravljal o madžarskemu vmešavanju v medijski prostor v Sloveniji in Severni Makedoniji. Na razpravi, ki je bila prvotno načrtovana v marcu, je v imenu Evropske komisije sodelovala Věra Jourová.

Vseh 42 minut, kolikor je namenjenih tej razpravi, je žal premalo, da bi lahko povedali, kaj vse je narobe na tem področju. Ravno včeraj smo tu razpravljali, da se je stanje svobode medijev v Uniji poslabšalo. In ravno večino včeraj izpostavljenih problematik lahko nazorno vidimo pri madžarskem vmešavanju v medije v Severni Makedoniji in Sloveniji.

Poleg tega niti ni več skrivnost, da poskuša slovenska vlada – brez mandata javnosti – Slovenijo predrugačiti v iliberalno družbo. Po vzoru Orbana, kakopak. Napadi na javne medije, ogrožanje njihovega financiranja in vodenje paralelne strankarske medijske krajine, ki se za povrh očitno financira iz Orbanovega kroga, so le eni od mnogih poskusov uzurpiranja oblasti z metodami, ki kršijo temeljne vrednote Unije.

Komisija bi zato po mojem morala spremljati tudi marsikatere preostale poteze naše vlade, saj dejanja največje stranke preraščajo v problem celotne Unije. Jaz sicer mislim, da se tega zavedamo vsi tu. Kot se zavedamo tudi, da je Unija v preteklosti predolgo naivno odlašala z ukrepanjem, dokler ni en tak problem ušel izpod nadzora. Tukaj dejansko že uhaja izpod nadzora. Orodja imamo pa na voljo, saj veste. A veste tudi, kaj potrebujemo, da se zoperstavimo takemu razkroju naših demokracij. Pogum in politično voljo. Zato tokrat res ne želim splošnih odgovorov, ampak konkretno opredelitev do tega problema. In predvsem želim dejanja.