Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 29. aprila 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji Evropske unije v odziv na krizo na Bližnjem vzhodu ter njene posledice na cene energentov in dostopnost gnojil. V svojem nagovoru je pozvala, da je čas za odločnost, integriteto ter prizadevanje za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi.

“Mnogi verjamejo, da politika in integriteta ne gresta skupaj. Jaz verjamem, da gresta. Če si človek upa,” je uvodoma začela Joveva in ob tem poudarila, da prav pomanjkanje političnega poguma in doslednosti najvišjih predstavnic in predstavnikov Evropske unije vodi v njene neučinkovite odzive na globalne krize. “Naši odzivi na razmere na Bližnjem vzhodu so prepočasni, predvidljivi in predvsem neučinkoviti ter selektivni”, je še dejala. Po njenih besedah to samo zmanjšuje vpliv Unije kot globalnega akterja.

Kritična je bila tudi do izjav nemškega kanclerja Friedricha Merza glede politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je izpostavila, da prav takšna retorika normalizira nevarno zaostrovanje razmer:

“Ko Friedrich Merz govori o Donaldu Trumpu in njegovi vojni v Iranu na način, ki normalizira nevarno eskalacijo, to ni niti realpolitika. To je neodgovorno.”

Evropska unija po njenem ne sme pristajati na logiko zaostrovanja razmer niti legitimizirati nevarnih geopolitičnih potez, temveč mora prevzeti aktivnejšo vlogo pri umirjanju konflikta:

“Ne govorimo o geopolitični igri na daljavo. To je kriza. Kriza, ki jo ustvarjata genocidni izraelski premier in njegova “lutka”. ZDA in Izrael vodita vojne, prebivalke in prebivalci EU pa nosijo posledice. Evropejke in Evropejci plačujejo račun. Račun za računom so kaznovani za vojno, ki je nismo začeli.“

Zato je poudarila pomen enotne, odločne in samostojne zunanje politike EU, ki temelji na diplomaciji in enotni zunanjepolitični drži, zmanjševanju odvisnosti od tretjih akterjev ter doslednem spoštovanju mednarodnega prava:

“Čas je, da si upamo biti odločni. Imeti integriteto. Si upati razmišljati s svojo glavo. Zavzeti se za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi v EU. Vse troje je mogoče. Obljubim.”

Ozadje:

Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, kjer je v veljavi krhka prekinitev ognja med ZDA, Izraelom in Iranom, še naprej pomembno vplivajo na svetovne trge nafte in zemeljskega plina ter prispevajo k rasti cen energije v Evropi in po svetu. Dodatno negotovost povzroča omejevanje pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, kjer so motnje v ladijskem prometu za plovila, namenjena v ali iz iranskih pristanišč, privedle do zastojev v dobavnih verigah in do večje nepredvidljivosti logističnih tokov. To povečuje pritisk na razpoložljivost ključnih surovin, pomembnih tudi za Evropsko unijo, zlasti gnojil, ki so nujna za kmetijsko proizvodnjo in stabilnost prehranskih sistemov. Posledično se učinki geopolitičnih napetosti neposredno prenašajo v višje stroške življenja, slabšo cenovno konkurenčnost evropskega gospodarstva ter povečano tveganje za prehransko in energetsko varnost. Hkrati aktualne razmere razkrivajo strukturne ranljivosti Unije, zlasti njeno odvisnost od zunanjih virov energije in surovin ter omejeno sposobnost hitrega, usklajenega in učinkovitega odzivanja na kompleksne globalne krizne razmere.

Evropska poslanka Irena Joveva se je sredo, 11. marca 2026, udeležila plenarne razprave z naslovom Spolna zloraba otrok na spletu: zaščitite otroke, ne storilcev, kjer je poudarila, da se vsi strinjajo, da je zaščita otrok nujna, vendar predlagani pristopi, ki vključujejo množično poseganje v zasebno komunikacijo na internetu, niso primerna rešitev.

Uvodoma je Joveva opozorila, da naslov in okvir debate ustvarjata zavajajoč vtis, kot da nasprotniki predlaganih ukrepov zagovarjajostorilce spolnih zlorab otrok. Po njenem mnenju predlagani ukrepi, kot so množično poseganje v zasebno komunikacijo, ne pomenijo učinkovite zaščite otrok, temveč predstavljajo nevaren precedens za splošen nadzor nad komunikacijo vseh uporabnikov.

Ob tem je izpostavila tudi vlogo velikih tehnoloških podjetij, ki že zdaj razpolagajo z velikimi količinami osebnih podatkov, in bi dodatna pooblastila za pregledovanje zasebnih sporočil lahko še povečala posege v zasebnost posameznikov ter odprla prostor za zlorabe, vključno z možnostjo širšega nadzora nad družbo:

“Pomeni, da bodo zasebno poslane slike naših otrok v kopalkah še naprej pregledovali sodelavci Facebooka. Pomeni, da lahko intimne fotografije parov nenadoma niso več zasebne. Predvsem pa pomeni neslutene možnosti za nadzor ljudi. Mokre sanje represivnih režimov.”

V zaključku je sklenila, da bi morali biti ukrepi za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu natančno usmerjeni proti storilcem kaznivih dejanj, ne pa oblikovani kot splošen nadzor nad vsemi uporabniki interneta, ter hkrati pozvala k previdnosti pri političnih in javnih razpravah, v katerih se pogosto uporablja argument zaščite otrok, saj se za takšnimi pozivi lahko skrivajo rešitve, ki na koncu škodujejo pravicam vseh – tudi otrokom.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 11. februarja 2026, udeležila plenarne razprave o državnem nasilju v Minneapolisu in načelu pravne države v Združenih državah Amerike, v kateri je poudarila, da taka politika temelji na ustrahovanju in zastraševanju ljudi: “Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi.”

Racije, streli, umori, strah. Delitev na “naše” in na “problem” – to so bile uvodne besede evropske poslanke, s katerimi je ponazorila aktualne razmere z represivnimi ukrepi oblasti v ZDA, ki jih predstavljajo kot domnevno rešitev za tako imenovano “vprašanje migracij” v Minneapolisu.

Ob tem je opozorila na nevarno logiko Trumpove oblasti, ki najprej določeno skupino ljudi razglasi za grožnjo in problem, nato pa vzpostavi represivni aparat, ki to domnevno nevarnost z vse bolj represivnimi ukrepi vsakodnevno potrjuje in utrjuje z obljubami o vzpostavljanju reda, tudi oziroma predvsem takrat, ko za takšno ravnanje ni utemeljenih razlogov:

“To ni nobena varnost. To je nadzor. To je sila. To je metoda, ki problemov ne rešuje, ker jih potrebuje. To je danes Minneapolis. To je Donald Trump z logiko: če družbo prestrašiš dovolj, bo sprejela vse. Zidove, deportacije, agente, registre, urade. In, glej ga zlomka, to je danes tudi Slovenska “demokratska” stranka SDS z Janezom Janšo na čelu: dragi “naši” Slovenke in Slovenci, naš novi deportacijski urad bo vse rešil, samo dovolite nam priti na oblast.”

Po njenem prepričanju takšna politika ne rešuje problemov in prav tako ne zagotavlja varnosti, predstavlja pa politično strategijo, ki temelji na ustvarjanju občutka izrednih razmer, saj prestrašena družba lažje sprejme ukrepe, ki bi jih v drugačnih okoliščinah zavrnila:

“Kot da zgodovina še nikoli ni pokazala, kam pelje takšno razvrščanje “nezaželenih”. Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi. In kadar neka politika začne iskati probleme, ki jih lahko spektakularno odstranjuje, to običajno pomeni, da pravih problemov ne zna rešiti.”

V zaključku je spomnila, da so se ponekod volivke in volivci za takšno politiko odločili, tudi pod vplivom strahu, in da posledice danes občutijo neposredno, recimo v Minneapolisu. Evropa in kmalu predvsem Slovenija pa imata, kot je poudarila, (še vedno) možnost odločiti odgovorno in predvsem svobodno.

Ozadje:

V luči državnega nasilja, ki je pretreslo Minneapolis, glavno mesto zvezne države Minnesota, in je sprožilo val protestov po tem, ko je agent ameriške Službe za priseljevanje in carine (ICE) med zvezno operacijo ubil 37-letno žensko, je slovensko javnost razburila še izjava poslanca SDS Žana Mahniča. Ta je napovedal, da bi po vzoru ZDA v primeru prihoda na oblast ustanovil poseben urad za deportacije. S takšno retoriko SDS namerno deli družbo, umetno ustvarja strah kot politično orodje in skuša v slovenski politični prostor prenesti prakse, ki jih uveljavlja ameriški predsednik Donald Trump.

FOTO: EP/Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. februarja 2026, udeležila plenarne razprave glede predstavitve akcijskega načrta proti spletnemu ustrahovanju. “Zato se vprašajmo iskreno: koga pravzaprav ščitimo – tehnološke velikane ali naše otroke,” je opozorila v svojem nagovoru.

Uvodoma je poudarila, da največje nevarnosti danes niso več omejene zgolj na ulico: “Danes jih nosimo kar sami, v žepu, kolegice in kolegi. Mi temu še vedno pravimo online svet. Mladi mu pravijo življenje.”

Ob tem je opozorila, da spletno nasilje ni nekaj minljivega, pač pa je neprestano prisotno, zaradi česar lahko nastane nepopravljiva škoda v življenjih ljudi, predvsem mladih:

“Zato spletno nasilje ni samo nek konflikt, ki pride in gre. Mine, ko zapreš vrata. Ne mine. Telefon je vedno tukaj – in z njim na tisoče glasov, ki 24 ur na dan ponavljajo: nisi dovolj dober. Nisi dovolj dobra.”

Nadalje je v ospredje postavila temeljno vprašanje, komu je v resnici namenjena zaščita – tehnološkim velikanom ali otrokom. Dodala je, da nezmožnost ustvarjanja varnega digitalnega okolja za najmlajše kaže na globok sistemski neuspeh politike in širše skupnosti.

V zaključku je pozdravila načrt Komisije za boj proti spletnemu nasilju, a v isti sapi poudarila, da kompromisov na tem mestu ne sme biti, saj splet ne sme postati prostor, kjer otroci odrastejo hitreje zaradi prepočasnih ukrepov odraslih:

“Nekateri namreč ne boste verjeli – ali razumeli, toda svoboda govora ni svoboda poniževanja.Anonimnost pa ni dovoljenje za krutost.”

FOTO: EP/Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 21. januarja 2026, udeležila plenarne razprave o poskusu prevzema litovske javne radiotelevizije in grožnje demokraciji v Litvi, v kateri je poudarila, da v Litvi utripajo vse rdeče lučke, medtem ko Komisija še vedno okleva z začetkom postopkov za ugotavljanje kršitev prek sodišč.

Uvodoma je Joveva  izpostavila, da so Baltske države že od svoje osamosvojitve svetilnik medijske svobode, saj so se dvignile iz senc represije in zgradile nekatere najbolj odporne demokracije v Evropi.

Nadalje je poslanka izrazila skrb, da je danes ta zapuščina v Litvi resno ogrožena, ker tamkajšnja vladajoča koalicija s svetlobno hitrostjo odpravlja neodvisnost nacionalne radiotelevizije LRT, ter poudarila, da tu ne gre za ‘reforme’, pač pa za politični prevzem:

“To je učbeniška kršitev Evropskega akta o svobodi medijev. V skladu z EMFA so javni mediji upravičeno priznani kot javno dobro in zaščiteni prav v takšnih primerih. In to je dodatek k Listini, k ustanovnim pogodbam, k vsemu, za kar se EU zavzema in na čemer temelji.“

Joveva je nagovor sklenila z opozorilom, da je situacija v Litvi skrb vzbujajoča in bila kritična do postopkovnega oklevanja Komisije. Spomnila je na izkušnje z Madžarsko in Slovaško ter poudarila, da EU z neukrepanjem in neupoštevanjem lastnih zakonov pri zaščiti neodvisnih javnih medijev slabi samo sebe, tako kot litovska vlada po njenem mnenju spodkopava lastno zapuščino medijske svobode.

Foto: EP/Christian CREUTZ