O izbruhu novega koronavirusa, ki se hitro širi po Evropi in svetu, ter odzivu Evropske unije nanj, so v okviru marčevskega skrajšanega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju razpravljali tudi evropski poslanci.

Ob epidemiji koronavirusne bolezni, ki se je razširila v vseh članicah EU, v Sloveniji je zabeleženih že več kot 30 okuženih, sta v Evropi ključna solidarnost in sodelovanje, so izpostavili številni sodelujoči v razpravi o koronavirusu. V parlamentu je bilo slišati tudi nekatere kritike na račun nekaterih držav in dosedanjih ukrepov Evropske unije.

Irena Joveva je opozorila, da v resnih razmerah ob epidemiji ne potrebujemo panike, ne smemo biti brezbrižni ter ne smemo zaupati samooklicanim strokovnjakom.

Več si lahko ogledate spodaj.

Foto: © European Union 2020 – Source : EP/Mathieu CUGNOT

“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

Večletni finančni okvir je dolgoročni proračun EU. Določa omejitve za porabo EU – kot celoto in tudi za različna področja dejavnosti – v obdobju najmanj petih let. Večletni finančni okviri običajno zajema obdobje sedmih let. Ravno zato so pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru za vse države članice in za celotno Evropsko unijo bistvena stvar. Prihajajoči proračun ne bo učinkoval samo v naslednjih sedmih letih, temveč bo določil desetletja prihodnjega razvoja evropskega projekta. V luči izstopa Združenega kraljestva, ki je bila ena največjih neto plačnic, je toliko bolj pomembno doseči uravnotežen dogovor. Brez zadostnega proračuna ne bo mogoče financirati ambicioznih in potrebnih načrtov Komisije za varno, digitalno in zeleno Evropo, niti ne bo mogoče ohranjati sedajne ravni kohezijskih sredstev in sredstev za kmetijske politike.

 

O širitvenem procesu se v tem mandatu zelo veliko govori. Upravičeno. Tako so v začetku februarja 2020 postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitve. Po zahtevah Francije je namreč Evropska komisija (EK) pripravila predlog reforme širitvenega procesa EU, ki naj bi izboljšala pristopni proces za države Zahodnega Balkana. Prebivalcem te regije naj bi prinesel več koristi, Uniji pa povrnil nekoliko kredibilnosti – morda od tu izhaja podnaslov načrta komisije – ‘Kredibilna EU perspektiva za Zahodni Balkan.

Evropska komisija je 22.januarja predstavila svoje zamisli za pripravo konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela na dan Evrope, 9. maja 2020, in potekala dve leti. Z konferenco o prihodnosti Evrope želi Unija dati Evropejcem in Evropejkam več besede pri tem, kaj Evropska unija počne ter kako deluje v njihovo korist. Konferenca naj bi gradila na preteklih izkušnjah, kot so dialogi z državljani, in hkrati uvedla številne nove elemente, da bi se povečal njen doseg in ljudje dobili več možnosti, da sooblikujejo prihodnje ukrepe EU. Poslanka Joveva, si resnično želi, da bi na tej Konferenci sodelovali vse državljanke in državljani, predvsem pa mladi, da bi bil njihov glas uslišan s strani vseh odločevalcev na EU ravni.

Na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je v torek, 21. januarja, hrvaški minister za okolje in energetiko g. Tomislav Ćorić predstavil program hrvaškega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okoljske politike. 

 

Največji izziv in priložnost našega časa je do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu. V ta namen je Evropska komisija predstavila evropski zeleni dogovor – najbolj ambiciozen sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Ukrepi, ki jih spremlja časovni načrt ključnih politik, zajemajo ambiciozno zmanjšanje izpustov, naložbe v vrhunske raziskave in inovacije ter ohranjanje evropskega naravnega okolja.

Evropski zeleni dogovor utira pot poštenemu in socialno pravičnemu prehodu. Oblikovan je namreč tako, da v tej pomembni preobrazbi ne bo nihče prezrt in nobena regija zapostavljena.

Hrvaška je 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To bo za Hrvaško prvič, odkar se je leta 2013 pridružila EU. Prednostne naloge hrvaškega predsedstva usmerja geslo: “Močna Evropa v svetu izzivov”.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Problem čebel je pritegnil veliko pozornost javnosti, saj opraševalci igrajo ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemov in biološke raznolikosti. Ker so opraševalci potrebni za razmnoževanje rastlin, zmanjševanje njihovega števila hkrati pomeni tudi zmanjševanje števila rastlinskih vrst. Zaradi tega lahko številne rastline, ki jih sicer tradicionalno srečujemo v ekosistemih po vsej Evropi, izginejo – skupaj z njimi pa izginejo tudi živali, ki živijo v sožitju z njimi. Vse manjše število opraševalcev pušča posledice tudi v proizvodnji hrane, saj je zaradi tega izkupiček iz poljedelstva vse manjši.

Da bi zaustavili upadanje števila opraševalcev je Evropska komisija predstavila t.i. Evropsko pobudo za opraševalce. Ta predstavlja prvi celovit zakonodajni okvir na področju kmetijstva, varovanja okolja in javnega zdravja, ki si prizadeva za zaščito čebel ter drugih divjih opraševalcev ter odpravo vzrokov za njihovo izumiranje.

Evropski poslanci so decemra razpravljali ter na koncu tudi sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo k še strožjim in konkretnejšim ukrepom za zaščito opraševalcev. V njej se med drugim zavzemajo za nadaljnjo omejevanje uporabe škodljivih pesticidov in za več sredstev, namenjenim raziskavam.

Cunami protestov, je zavzel Latinsko Ameriko in Karibe. Med njimi tudi v državi Haiti. Haiti se v zadnjem letu pogreza v vedno večji kaos in vse hujšo humanitarno katastrofo. Barikade protestnikov, izpadi elektrike, pomanjkanje operativne vlade, onemogočen dostop pomoči, stopnjevanje nasilja.

Žal ni zaznati volje oziroma zmožnosti, da bi država uresničila zahteve ljudi po njihovih pravicah. Namesto tega so se zatekli k represiji in pretirani uporabi sile, vključno z namerno smrtonosno silo.

Na situacijo je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozorila tudi evropska poslanka Irena Joveva.