Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. maja 2026, udeležila plenarne razprave o nedavnih predlogih Evropske komisije za boj proti revščini v Evropski uniji, na kateri je posvarila, da se z revščino v Evropi vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub marljivemu delu komaj shajajo iz meseca v mesec: “Pogosto je to obraz mlade osebe z dvema službama. Ali matere samohranilke. Ali upokojenca, ki med plačevanjem položnic mora izbirati med ogrevanjem in hrano.”

Uvodoma spomnila na besede Nelsona Mandele, ki v teh kriznih časih nastavljajo ogledalo vsej Evropi, hkrati pa služijo tudi kot resničen test za predstavljeno strategijo za boj proti revščini:

“Naroda ne bi smeli soditi po tem, kako ravna s svojimi najbolj privilegiranimi državljani, temveč po tem, kako ravna s tistimi najranljivejšimi.”

Med drugim je opozorila, da se z revščino v Evropi danes vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub rednim zaposlitvam in marljivemu delu težko pokrijejo osnovne življenjske stroške ter komaj shajajo iz meseca v mesec.

V nadaljevanju je izpostavila tudi podatke Evropske komisije, ki po njenih besedah jasno kažejo, da ima revščina v Evropi vse pogosteje obraz zaposlenega človeka. Nadalje je dodala, da družba, v kateri dostojno življenje postaja privilegij, ne more veljati za uspešno družbo.

Kot je še dejala, sicer pozdravlja širok nabor področij, ki jih zajema predlagana strategija, med drugim ukrepe na področju otroške revščine, podpore invalidom, stanovanjske politike in kakovostnih delovnih mest, vendar obenem opozarja, da v strategiji pogreša konkretne mehanizme za učinkovito izvedbo predlaganih rešitev:

“Ni predloga za višanje sredstev jamstva za otroke. Ni predloga, kako zagotoviti plače, s katerimi lahko človek normalno živi. Še vedno čakamo na predlog direktive za minimalni dohodek. In rešitve ni niti za ustrezno socialno varnost prekarnih delavcev.”

V zaključku je izrazila zaskrbljenost nad pretiranim zanašanjem zgolj na prihajajočo uredbo o kakovostnih delovnih mestih, ki bo po njeni oceni sicer dobrodošla, vendar sama po sebi ne bo zadostovala za reševanje problema revščine med zaposlenimi v Evropi. Po njenem mnenju bo za resničen napredek potreben celovit in usklajen nabor ukrepov na več ravneh, ki bi učinkovito naslovil strukturne vzroke revščine:

“… če res želimo Evropo z uspešno družbo. In Evropo, ki ji bomo lahko brez sramu sodili po tem, kako ravna z najranljivejšimi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 19. maja 2026, udeležila plenarne razprave o kibernetski varnosti in pripravljenosti EU na napredne umetnointeligenčne sisteme, v kateri je posvarila, da si ne moremo več privoščiti naivnosti: “Napredni sistemi umetne inteligence so orodje. In kot vsako orodje – lahko ščitijo ali uničujejo.”

Joveva je uvodoma opozorila na nevarnosti sodobnih kibernetskih groženj ter poudarila vprašanje odgovornosti v digitalni družbi:

“Če danes nekdo lahko z enim samim algoritmom ohromi bolnišnico, izbriše zaupanje v volitve ali sproži paniko med milijoni … potem kibernetska varnost ni več samo tehnološka tema, kajne? Kdo bo v prihodnosti postavljal pravila: demokratične institucije ali netransparentni sistemi brez odgovornosti?”

Kako hitro je z uporabo javno dostopnih naprednih tehnologij mogoče pridobiti občutljive podatke, je po oceni Joveve pokazal tudi nedavni vdor v več mehiških vladnih agencij, kjer so bili ukradeni zaupni podatki. Ob tem je dodala, da so napredni sistemi umetne inteligence zgolj orodje, pri čemer pa je njihov učinek, tako kot pri vsakem orodju, odvisen od načina uporabe, saj lahko bodisi ščitijo bodisi uničujejo.

Posvarila je tudi, da Evropska unija ne sme ostati zgolj pri sicer pomembni zakonodajni regulaciji, temveč mora predvsem okrepiti lastne zmogljivosti na področju kibernetske odpornosti ter hkrati zmanjšati strateško odvisnost od tehnoloških velikanov iz tujine:

“Talent imamo. Podjetja imamo. Zdaj je čas, da evropske tehnologije nehamo samo subvencionirati – ampak jih začnemo uporabljati. Ker … če bo tehnologija napredovala hitreje, kot bomo sposobni zaščititi demokracijo, potem vprašanje ne bo več, kaj vse zmore umetna inteligenca.”

Nagovor je sklenila z opozorilom, da bo ključno vprašanje v prihodnosti, ali bomo še vedno odločali o umetni inteligenci ali pa bomo dopustili, da ona odloča o nas.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 29. aprila 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji Evropske unije v odziv na krizo na Bližnjem vzhodu ter njene posledice na cene energentov in dostopnost gnojil. “Čas je, da si upamo biti odločni. Si upati razmišljati s svojo glavo. Zavzeti se za za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi v EU,” je v svojem nagovoru izpostavila.

“Mnogi verjamejo, da politika in integriteta ne gresta skupaj. Jaz verjamem, da gresta. Če si človek upa,” je uvodoma začela Joveva in ob tem poudarila, da prav pomanjkanje političnega poguma in doslednosti najvišjih predstavnic in predstavnikov Evropske unije vodi v njene neučinkovite odzive na globalne krize. “Naši odzivi na razmere na Bližnjem vzhodu so prepočasni, predvidljivi in predvsem neučinkoviti ter selektivni”, je še dejala. Po njenih besedah to samo zmanjšuje vpliv Unije kot globalnega akterja.

Kritična je bila tudi do izjav nemškega kanclerja Friedricha Merza glede politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je izpostavila, da prav takšna retorika normalizira nevarno zaostrovanje razmer:

“Ko Friedrich Merz govori o Donaldu Trumpu in njegovi vojni v Iranu na način, ki normalizira nevarno eskalacijo, to ni niti realpolitika. To je neodgovorno.”

Evropska unija po njenem ne sme pristajati na logiko zaostrovanja razmer niti legitimizirati nevarnih geopolitičnih potez, temveč mora prevzeti aktivnejšo vlogo pri umirjanju konflikta:

“Ne govorimo o geopolitični igri na daljavo. To je kriza. Kriza, ki jo ustvarjata genocidni izraelski premier in njegova “lutka”. ZDA in Izrael vodita vojne, prebivalke in prebivalci EU pa nosijo posledice. Evropejke in Evropejci plačujejo račun. Račun za računom so kaznovani za vojno, ki je nismo začeli.“

Zato je poudarila pomen enotne, odločne in samostojne zunanje politike EU, ki temelji na diplomaciji in enotni zunanjepolitični drži, zmanjševanju odvisnosti od tretjih akterjev ter doslednem spoštovanju mednarodnega prava:

“Čas je, da si upamo biti odločni. Imeti integriteto. Si upati razmišljati s svojo glavo. Zavzeti se za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi v EU. Vse troje je mogoče. Obljubim.”

Ozadje:

Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, kjer je v veljavi krhka prekinitev ognja med ZDA, Izraelom in Iranom, še naprej pomembno vplivajo na svetovne trge nafte in zemeljskega plina ter prispevajo k rasti cen energije v Evropi in po svetu. Dodatno negotovost povzroča omejevanje pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, kjer so motnje v ladijskem prometu za plovila, namenjena v ali iz iranskih pristanišč, privedle do zastojev v dobavnih verigah in do večje nepredvidljivosti logističnih tokov. To povečuje pritisk na razpoložljivost ključnih surovin, pomembnih tudi za Evropsko unijo, zlasti gnojil, ki so nujna za kmetijsko proizvodnjo in stabilnost prehranskih sistemov. Posledično se učinki geopolitičnih napetosti neposredno prenašajo v višje stroške življenja, slabšo cenovno konkurenčnost evropskega gospodarstva ter povečano tveganje za prehransko in energetsko varnost. Hkrati aktualne razmere razkrivajo strukturne ranljivosti Unije, zlasti njeno odvisnost od zunanjih virov energije in surovin ter omejeno sposobnost hitrega, usklajenega in učinkovitega odzivanja na kompleksne globalne krizne razmere.

Evropska poslanka Irena Joveva se je sredo, 11. marca 2026, udeležila plenarne razprave z naslovom Spolna zloraba otrok na spletu: zaščitite otroke, ne storilcev, kjer je poudarila, da se vsi strinjajo, da je zaščita otrok nujna, vendar predlagani pristopi, ki vključujejo množično poseganje v zasebno komunikacijo na internetu, niso primerna rešitev.

Uvodoma je Joveva opozorila, da naslov in okvir debate ustvarjata zavajajoč vtis, kot da nasprotniki predlaganih ukrepov zagovarjajostorilce spolnih zlorab otrok. Po njenem mnenju predlagani ukrepi, kot so množično poseganje v zasebno komunikacijo, ne pomenijo učinkovite zaščite otrok, temveč predstavljajo nevaren precedens za splošen nadzor nad komunikacijo vseh uporabnikov.

Ob tem je izpostavila tudi vlogo velikih tehnoloških podjetij, ki že zdaj razpolagajo z velikimi količinami osebnih podatkov, in bi dodatna pooblastila za pregledovanje zasebnih sporočil lahko še povečala posege v zasebnost posameznikov ter odprla prostor za zlorabe, vključno z možnostjo širšega nadzora nad družbo:

“Pomeni, da bodo zasebno poslane slike naših otrok v kopalkah še naprej pregledovali sodelavci Facebooka. Pomeni, da lahko intimne fotografije parov nenadoma niso več zasebne. Predvsem pa pomeni neslutene možnosti za nadzor ljudi. Mokre sanje represivnih režimov.”

V zaključku je sklenila, da bi morali biti ukrepi za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu natančno usmerjeni proti storilcem kaznivih dejanj, ne pa oblikovani kot splošen nadzor nad vsemi uporabniki interneta, ter hkrati pozvala k previdnosti pri političnih in javnih razpravah, v katerih se pogosto uporablja argument zaščite otrok, saj se za takšnimi pozivi lahko skrivajo rešitve, ki na koncu škodujejo pravicam vseh – tudi otrokom.