Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 23. aprila 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o pobojih humanitarnih delavcev, novinarjev in civilistov v Gazi, ki jih izvajajo izraelske obrambne sile. ”Sram naj bo tiste, ki to omogočate,” je bila glede načrtnih napadov izraelske vojske ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da tokrat ne bo prikazovala grozljivih fotografij iz Gaze, kot jih je v enem od prejšnjih plenarnih nagovorov, ko je govorila o umiranju otrok v Palestini. Razlog, kot je dodala, ni strah pred morebitnimi prekinitvami v Evropskem parlamentu zaradi neupoštevanja pravil, temveč dejstvo, da se kruta realnost lahko opiše tudi s številkami.

Kot je poudarila Joveva, namreč ravno številke razkrivajo resnico, pred katero se ne morejo skriti niti tisti, ki so si nazadnje, tudi ob fotografijah, ki jih je prikazala sama, zatiskali oči:

”Več kot 34. 000 mrtvih Palestink in Palestincev. Več kot 120 mrtvih novinark in novinarjev. Več kot 220 mrtvih humanitark in humanitarcev. To je realnost, ki je vedno hujša.”

Ob tem je opozorila, da država Izrael svoje napade zelo ciljno usmerja v bolnišnice, na območja delovanja humanitarnih delavk in delavcev ter v novinarke in novinarje.

”V obliki usodne in dokončne cenzure. Ker, kaj, če o dejanjih izraelske vlade nihče ne poroča, jih ni? Sram naj bo tiste, ki to omogočate. In sram naj vas bo, ker lahko tako mirno spremljate razpad človečnosti. Ne bom tiho,” je zaključila Joveva.

EP/Foto: Fred Marvaux

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 12. marca 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o Evropskem aktu o svobodi medijev. Kot je dejala ”brez svobode medijev demokracije ni”.

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da je nepogrešljiva za ohranjanje demokratičnih načel. Nadalje je opozorila, da je svoboda medijev kot eden izmed temeljnih demokratičnih principov ogrožen na mnogih mestih, vključno z Evropo.

”V najbolj grozljivi obliki smo to videli pri umorih novinarjev Jana Kuciaka ali Daphne Caruana Galizie. Za to namreč gre: za zlorabe moči pri utišanju novinarjev, podrejanju ali političnih prevzemih medijev za manipulacijo javnosti.”

Kot je izpostavila, z uvedbo akta o svobodi medijev nameravamo končno doseči pomemben korak naprej, saj bomo s tem prvič vzpostavili zakon, ki bo veljal na ravni celotne Evropske unije.

Po ocenah poslanke, bo s sprejetjem akta odpravljen vpliv lastnikov na uredniške odločitve. Enako bo veljalo tudi za politično vmešavanje, ki bo od zdaj naprej prepovedano. Medtem ko se bo s poudarjanjem transparentnosti zagotovilo, da bodo informacije o lastništvu medijev in državnem financiranju medijskih projektov v celoti dostopne javnosti.

”Prikritega političnega financiranja medijev je konec. Konec bo podrejanja javnih medijev populistov, kot so še vedno Orban, zdaj še Fico, nekoč Janša.”

Poslanka je trdno prepričana, da bo prihodnji zakon resnično prelomen pri zaščiti svobodi medijev. Kljub temu ostaja previdna in opozarja, da zgolj sprejetje zakona ne bo dovolj. ”Seveda mora zakon zaživeti tudi v praksi tako, kot je zamišljen,” je še dodala.

Sklenila je z upanjem, da bo Komisija imela dovolj političnega poguma in bo po potrebi sprožila ustrezne postopke pred sodišči, saj se v Evropski uniji še vedno srečujemo z mnogimi primeri kršitev, od katerih bi se nekatere morale reševati že zdavnaj.

OZADJE

Evropski akt o svobodi medijev predstavlja pomembno zakonodajno pobudo Evropske komisije, ki prinaša nove standarde za zaščito pluralnosti in neodvisnosti medijev v okviru Evropske Unije. Evropska poslanka Irena Joveva je kot poročevalka v senci v imenu politične skupine Renew Europe sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta. Na današnjem plenarnem zasedanju so poslanke in poslanci tako razpravljali o osnutku akta, ki je bil dogovorjen decembra lani. Nov zakon, ki ga bo Evropski parlament predvidoma sprejel v sredo 13. marca 2024, bo države članice zavezal k zagotavljanju neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali vmešavanjem zasebnih interesov. Prihajajoči akt bo jasno prepovedal kakršne koli oblike posegov v uredniške odločitve in preprečil zunanje pritiske na novinarje po razkritju njihovih virov.

Foto: EP – Frederic MARVAUX

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 28. februarja 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament o povezovanju Evropske unije glede na prihodnjo širitev. Med drugim je poudarila, da imajo ”države članice škarje in platno v svojih rokah, ko gre za širitev EU.”

Poslanka je uvodoma navzoče opomnila, da bi morali procesi integracije in širitve Evropske unije potekati sočasno, ne pa biti pogojeni ena z drugo. Kljub temu, da pozdravlja dejstvo, da je v zadnjem času v Evropskem parlamentu veliko razprav o širitvi EU, žal ugotavlja, da še vedno obstaja velik razkorak med stališči Parlamenta in pozicijami držav članic, ko gre za širitev. Po njenem mnenju so ravno države članice tiste, ki imajo ključno vlogo pri odločanju o tem vprašanju.

”V tem mandatu smo sicer naredili veliko, ampak naše ambicije se ne smejo zmanjšati. Pri širitvi bi si morali prizadevati za več. Gledamo pa blokade določenih držav, pogosto popolnoma neupravičeno. S tem se zapravlja ogromno kredibilnosti v državah Zahodnega Balkana. Seveda morajo v regiji storiti več pri reformah, a si mi z neuresničenimi obljubami delimo del te odgovornosti.”

Nadalje je za primerjavo citirala znameniti Monnetov stavek, da bo Unija izoblikovana v krizah, ob katerem je izrazila željo, da se to ne bi dogajalo zgolj med krizami in zaradi gole nujnosti.

Poslanka je zaključila s poudarkom na reformah same Evropske unije, ki bi po njenem mnenju morale vključevati spremembe temeljnih pogodb Unije. Te spremembe bi morale omogočiti demokratizacijo delovanja EU in večjo fleksibilnost pri naslavljanju skupnih izzivov.

Njen plenarni nagovor si lahko ogledate tukaj.