Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 17. Septembra 2026, udeležila plenarne razprave o varovanju zdravja ljudi pred strupenimi snovmi. “Nikola Tesla je prihodnjim generacijam zapustil izume. Kaj jim boste vi?” je v svojem nagovoru kritično opozorila Joveva.

Joveva je uvodoma opozorila na spremembo naslova razprave, iz katerega so bili po njenih besedah odstranjeni konkretni sklici na PFAS in onesnaženo podtalnico na Hrvaškem:

“Ta razprava je bila sprva predvidena z drugačnim, zelo jasnim naslovom. V njem so bile jasno navedene večne kemikalije, PFAS, in v naslovu je bil jasno naveden primer onesnažene podtalnice na Hrvaškem. Potem pa je naslov doživel zanimivo čistilno akcijo. Danes je v njem samo še: zaščita zdravja ljudi pred strupenimi snovmi.”

Ob tem je opozorila, da zgolj sprememba naslova ne bo spremenila dejstva, da je v Gospiću še vedno zakopanih skoraj 33.000 ton odpadkov, na območju odlagališča pa so analize pokazale celo prisotnost nevarnih snovi, med drugim PFAS.

Nadalje je poudarila, da primer nezakonitega odlaganja več deset tisoč ton nevarnih odpadkov nikakor ni zgolj hrvaški problem, saj so odpadki v Gospić prihajali tudi iz drugih držav članic, med drugim iz Italije, Nemčije in Slovenije. Slovenski inšpektorat je po njenih navedbah ob tem sporočil, da soglasja za pošiljanje odpadkov podjetjem oziroma obratom, povezanim s tem primerom, nikoli niso bila izdana:

“Če iščemo razlog, zakaj je to evropski problem – tukaj ga imate. Odpadki očitno znajo prečkati evropske meje precej bolje kot odgovornost. In medtem so PFAS, večne kemikalije, našli tudi tam, kjer jih res nočeš najti. Bom natančna, ker je pomembno: našli so jih v podzemni vodi na območju odlagališča. Ljudje so opozarjali. Odpadki so ostajali. Večne kemikalije so prišle v podtalnico. Ampak očitno nič od tega ni bil dovolj velik problem za pristojne. Problem nastane, ko nekdo vpraša: kdo je odgovoren?”

Kritična je bila tudi do (ne)odziva hrvaških oblasti, obenem pa je problematizirala tudi sam način sanacije odlagališča:

“Za prekrivanje približno 33.000 ton zakopanih odpadkov je bila izbrana hrvaška podružnica slovenskega podjetja. Podjetja, pri katerem so doma našli – nezakonito zakopane odpadke. Očitno izkušnje z zakopavanjem štejejo kot referenca. Če ni smešno, je zato, ker je res.”

V zaključku je navzoče spomnila, da se odlagališče nevarnih odpadkov nahaja le nekaj kilometrov stran od rojstnega kraja Nikole Tesle, ki je svoje življenje posvetil znanosti in razmišljanju o prihodnosti:

“Nikola Tesla je prihodnjim generacijam zapustil izume. Kaj jim boste vi? Večne kemikalije? Meni je sicer bolj všeč večna odgovornost. Tudi politična. Razmislite.”

Ozadje:

V Liki na Hrvaškem so nezakonito odložene odpadke iz Italije, Nemčije in Slovenije odkrili leta 2025. Po letih opozoril prebivalcev in okoljskih organizacij so organi pregona februarja letos začeli uradno preiskavo podjetja Tipos Resurs. Preiskava je pokazala, da so odpadke v Gospić dovažali pod krinko surovin za domnevno proizvodnjo gradbenih blokov, ki so bili nato nenadzorovano zakopani in puščeni na prostem na občutljivem kraškem območju. Analiza Zagrebške geotehniške fakultete je pokazala, da več deset tisoč ton odpadkov že onesnažuje tla in podzemno vodo ter ogroža okolje in zdravje ljudi. Nevarnost zaradi odpadkov pa naj ne bi bila omejena le na samo območje nezakonito odloženih odpadkov, temveč bi lahko posledice bile veliko širše, saj bi odpadki lahko ogrozili kakovost pitne vode vse do Senja ter otokov Pag in Rab. Zaradi afere, ki je na Hrvaškem zatresla politični parket, se je na množičnem protestu ”Shod za Liko, shod za Hrvaško”, ki je potekal v Zagrebu, zbralo več deset tisoč ljudi. Protestniki in nevladne organizacije zahtevajo takojšnjo sanacijo območja in kazensko odgovornost vseh vpletenih.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. maja 2026, udeležila plenarne razprave o nedavnih predlogih Evropske komisije za boj proti revščini v Evropski uniji, na kateri je posvarila, da se z revščino v Evropi vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub marljivemu delu komaj shajajo iz meseca v mesec: “Pogosto je to obraz mlade osebe z dvema službama. Ali matere samohranilke. Ali upokojenca, ki med plačevanjem položnic mora izbirati med ogrevanjem in hrano.”

Uvodoma spomnila na besede Nelsona Mandele, ki v teh kriznih časih nastavljajo ogledalo vsej Evropi, hkrati pa služijo tudi kot resničen test za predstavljeno strategijo za boj proti revščini:

“Naroda ne bi smeli soditi po tem, kako ravna s svojimi najbolj privilegiranimi državljani, temveč po tem, kako ravna s tistimi najranljivejšimi.”

Med drugim je opozorila, da se z revščino v Evropi danes vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub rednim zaposlitvam in marljivemu delu težko pokrijejo osnovne življenjske stroške ter komaj shajajo iz meseca v mesec.

V nadaljevanju je izpostavila tudi podatke Evropske komisije, ki po njenih besedah jasno kažejo, da ima revščina v Evropi vse pogosteje obraz zaposlenega človeka. Nadalje je dodala, da družba, v kateri dostojno življenje postaja privilegij, ne more veljati za uspešno družbo.

Kot je še dejala, sicer pozdravlja širok nabor področij, ki jih zajema predlagana strategija, med drugim ukrepe na področju otroške revščine, podpore invalidom, stanovanjske politike in kakovostnih delovnih mest, vendar obenem opozarja, da v strategiji pogreša konkretne mehanizme za učinkovito izvedbo predlaganih rešitev:

“Ni predloga za višanje sredstev jamstva za otroke. Ni predloga, kako zagotoviti plače, s katerimi lahko človek normalno živi. Še vedno čakamo na predlog direktive za minimalni dohodek. In rešitve ni niti za ustrezno socialno varnost prekarnih delavcev.”

V zaključku je izrazila zaskrbljenost nad pretiranim zanašanjem zgolj na prihajajočo uredbo o kakovostnih delovnih mestih, ki bo po njeni oceni sicer dobrodošla, vendar sama po sebi ne bo zadostovala za reševanje problema revščine med zaposlenimi v Evropi. Po njenem mnenju bo za resničen napredek potreben celovit in usklajen nabor ukrepov na več ravneh, ki bi učinkovito naslovil strukturne vzroke revščine:

“… če res želimo Evropo z uspešno družbo. In Evropo, ki ji bomo lahko brez sramu sodili po tem, kako ravna z najranljivejšimi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 19. maja 2026, udeležila plenarne razprave o kibernetski varnosti in pripravljenosti EU na napredne umetnointeligenčne sisteme, v kateri je posvarila, da si ne moremo več privoščiti naivnosti: “Napredni sistemi umetne inteligence so orodje. In kot vsako orodje – lahko ščitijo ali uničujejo.”

Joveva je uvodoma opozorila na nevarnosti sodobnih kibernetskih groženj ter poudarila vprašanje odgovornosti v digitalni družbi:

“Če danes nekdo lahko z enim samim algoritmom ohromi bolnišnico, izbriše zaupanje v volitve ali sproži paniko med milijoni … potem kibernetska varnost ni več samo tehnološka tema, kajne? Kdo bo v prihodnosti postavljal pravila: demokratične institucije ali netransparentni sistemi brez odgovornosti?”

Kako hitro je z uporabo javno dostopnih naprednih tehnologij mogoče pridobiti občutljive podatke, je po oceni Joveve pokazal tudi nedavni vdor v več mehiških vladnih agencij, kjer so bili ukradeni zaupni podatki. Ob tem je dodala, da so napredni sistemi umetne inteligence zgolj orodje, pri čemer pa je njihov učinek, tako kot pri vsakem orodju, odvisen od načina uporabe, saj lahko bodisi ščitijo bodisi uničujejo.

Posvarila je tudi, da Evropska unija ne sme ostati zgolj pri sicer pomembni zakonodajni regulaciji, temveč mora predvsem okrepiti lastne zmogljivosti na področju kibernetske odpornosti ter hkrati zmanjšati strateško odvisnost od tehnoloških velikanov iz tujine:

“Talent imamo. Podjetja imamo. Zdaj je čas, da evropske tehnologije nehamo samo subvencionirati – ampak jih začnemo uporabljati. Ker … če bo tehnologija napredovala hitreje, kot bomo sposobni zaščititi demokracijo, potem vprašanje ne bo več, kaj vse zmore umetna inteligenca.”

Nagovor je sklenila z opozorilom, da bo ključno vprašanje v prihodnosti, ali bomo še vedno odločali o umetni inteligenci ali pa bomo dopustili, da ona odloča o nas.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 29. aprila 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji Evropske unije v odziv na krizo na Bližnjem vzhodu ter njene posledice na cene energentov in dostopnost gnojil. “Čas je, da si upamo biti odločni. Si upati razmišljati s svojo glavo. Zavzeti se za za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi v EU,” je v svojem nagovoru izpostavila.

“Mnogi verjamejo, da politika in integriteta ne gresta skupaj. Jaz verjamem, da gresta. Če si človek upa,” je uvodoma začela Joveva in ob tem poudarila, da prav pomanjkanje političnega poguma in doslednosti najvišjih predstavnic in predstavnikov Evropske unije vodi v njene neučinkovite odzive na globalne krize. “Naši odzivi na razmere na Bližnjem vzhodu so prepočasni, predvidljivi in predvsem neučinkoviti ter selektivni”, je še dejala. Po njenih besedah to samo zmanjšuje vpliv Unije kot globalnega akterja.

Kritična je bila tudi do izjav nemškega kanclerja Friedricha Merza glede politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je izpostavila, da prav takšna retorika normalizira nevarno zaostrovanje razmer:

“Ko Friedrich Merz govori o Donaldu Trumpu in njegovi vojni v Iranu na način, ki normalizira nevarno eskalacijo, to ni niti realpolitika. To je neodgovorno.”

Evropska unija po njenem ne sme pristajati na logiko zaostrovanja razmer niti legitimizirati nevarnih geopolitičnih potez, temveč mora prevzeti aktivnejšo vlogo pri umirjanju konflikta:

“Ne govorimo o geopolitični igri na daljavo. To je kriza. Kriza, ki jo ustvarjata genocidni izraelski premier in njegova “lutka”. ZDA in Izrael vodita vojne, prebivalke in prebivalci EU pa nosijo posledice. Evropejke in Evropejci plačujejo račun. Račun za računom so kaznovani za vojno, ki je nismo začeli.“

Zato je poudarila pomen enotne, odločne in samostojne zunanje politike EU, ki temelji na diplomaciji in enotni zunanjepolitični drži, zmanjševanju odvisnosti od tretjih akterjev ter doslednem spoštovanju mednarodnega prava:

“Čas je, da si upamo biti odločni. Imeti integriteto. Si upati razmišljati s svojo glavo. Zavzeti se za mednarodno pravo, mir in zaščito ljudi v EU. Vse troje je mogoče. Obljubim.”

Ozadje:

Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, kjer je v veljavi krhka prekinitev ognja med ZDA, Izraelom in Iranom, še naprej pomembno vplivajo na svetovne trge nafte in zemeljskega plina ter prispevajo k rasti cen energije v Evropi in po svetu. Dodatno negotovost povzroča omejevanje pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, kjer so motnje v ladijskem prometu za plovila, namenjena v ali iz iranskih pristanišč, privedle do zastojev v dobavnih verigah in do večje nepredvidljivosti logističnih tokov. To povečuje pritisk na razpoložljivost ključnih surovin, pomembnih tudi za Evropsko unijo, zlasti gnojil, ki so nujna za kmetijsko proizvodnjo in stabilnost prehranskih sistemov. Posledično se učinki geopolitičnih napetosti neposredno prenašajo v višje stroške življenja, slabšo cenovno konkurenčnost evropskega gospodarstva ter povečano tveganje za prehransko in energetsko varnost. Hkrati aktualne razmere razkrivajo strukturne ranljivosti Unije, zlasti njeno odvisnost od zunanjih virov energije in surovin ter omejeno sposobnost hitrega, usklajenega in učinkovitega odzivanja na kompleksne globalne krizne razmere.