Pisno vprašanje Evropski komisiji

Zahodni Balkan je še vedno strateška regija za Evropsko unijo. Proces širitve je pokazal, da širitev EU pomaga državam s socialno-ekonomskimi reformami in demokratizacijo, kar prinaša koristi tako za EU kot za državo kandidatko.

Možnost širitve bi Zahodni Balkan ohranila na poti reform in napredka.

Komisija je nedavno predlagala novo metodologijo, saj dosedanji proces ni bil učinkovit in ni prinesel pričakovanih rezultatov.

Kako namerava Komisija reformirati proces širitve, da bo učinkovitejši, da bo imel večji preobrazbeni vpliv na regijo in da bo zagotovil konkretne rezultate?

Odgovor komisarja Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

Evropska komisija je 5. februarja 2020 sprejela sporočilo z naslovom Krepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan. Namen predlogov Komisije je spodbuditi proces pristopa k EU, da bi bil verodostojnejši, bolj politično usmerjen, bolj dinamičen in predvidljiv.

Komisija v letu 2020 deluje na treh področjih. Prvič, nadaljuje delo v zvezi s svojimi predlogi za izboljšanje pristopnega procesa in povečanje njegove učinkovitosti, navedenimi v sporočilu z dne 5. februarja 2020.

Drugič, Komisija hkrati vztraja pri svojih priporočilih za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki jih je 2. marca 2020 glede na njun nadaljnji konkreten napredek pri izvajanju reform potrdila z najnovejšimi informacijami.

Tretjič, Komisija bo v okviru priprav na vrh EU-Zahodni Balkan v Zagrebu maja 2020 predlagala načrt gospodarskega razvoja za Zahodni Balkan.

Podpora Zahodnemu Balkanu pri izpolnjevanju zahtev za članstvo v EU je prednostna naloga Komisije. Komisija si prizadeva izboljšati orodja, ki jih ima na voljo, da bi podprla in spodbudila proces reform. Napredek na poti približevanja EU bo odvisen od zmožnosti držav kandidatk, da izvedeta reforme in zagotovita konkretne rezultate ob izpolnitvi vseh zahtev.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropske šole so lahko in bi morale biti ideal evropskega izobraževanja, pri tem pa bi jim lahko koristile najboljše in najbolj inovativne zamisli GD EAC. Žal te šole trenutno zaostajajo pri številnih od osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje iz priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 (UL C 189, 4.6.2018, str. 1), tudi pri digitalni kompetenci, državljanski kompetenci, podjetnostni kompetenci, osebnostni, družbeni in učni kompetenci ter pri tehnološkem in inženirskem sklopu matematične, naravoslovne, tehniške in inženirske kompetence. Zaradi tega šole še nimajo koristi od tesne povezave s Komisijo. GD EAC bi lahko veliko bolj sodeloval z evropskimi šolami, saj je zmožnost institucij EU za privabljanje sposobnih uradnikov tesno povezana s kakovostjo izobrazbe, ki jo nudijo evropske šole.

GD HR še naprej zastopa Komisijo v upravnih organih evropskih šol, zagotavlja izobraževalni nadzor nad denarjem, ki ga Komisija porabi za evropske šole, ter zagotavlja gospodarnost pedagoškega procesa.

Kako namerava Komisija zagotoviti, da bo imel GD EAC „pedagoški nadzor“ nad evropskimi šolami, glede na to, da so evropske šole vizija prihodnjega izobraževanja?

Odgovor komisarja Johannesa Hahna v imenu Evropske komisije

Generalni direktorat za človeške vire in varnost zagotavlja finančni prispevek sistemu Evropskih šol ter v imenu Evropske unije zastopa Komisijo v šolskih organih odločanja. Pri tem glede pedagoških vidikov tesno sodeluje z Generalnim direktoratom za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo). Organi odločanja, zlasti skupni pedagoški odbor in svet guvernerjev, izvajajo pedagoški nadzor.

GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo skrbi za obveščenost generalnega sekretarja Evropskih šol in njegovega osebja o vseh izobraževalnih zadevah, povezanih z učnim načrtom in spričevali šol. Zlasti so vabljeni k sodelovanju na evropskih vrhovih o izobraževanju in različnih dogodkih, povezanih na primer z osmimi ključnimi kompetencami za vseživljenjsko učenje, priznavanjem diplom in spričeval ter rezultati raziskave PISA, ki jo pripravlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Poleg tega je GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo priporočil strokovnjake za delovno skupino za pedagoško reformo, ki je bila ustanovljena znotraj sistema Evropskih šol, da bi zlasti oblikovala predloge za razvoj standardov za učni načrt na podlagi osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Vključitev teh osmih ključnih kompetenc v učni načrt je ena glavnih prednostnih nalog španskega predsedstva Evropskih šol (2019/2020). Hkrati napreduje delo v zvezi z okvirom digitalnih in podjetnostnih kompetenc. Sodelovanje zadevnih služb je potrebno pri razvoju različnih kompetenc.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropska unija je s šesto direktivo o DDV sprejela enotno podlago za oceno blaga in storitev. Na podlagi te direktive lahko države članice znižajo stopnje DDV za blago, proizvode ali storitve s socialnim ali kulturnim namenom, vendar morajo te stopnje znašati najmanj 5 %. Izjeme so dovoljene v nekaterih državah članicah, ki so 1. januarja 1991 že imele ničelno ali izredno nizko stopnjo (manj kot 5 %). Ničelno stopnjo za različno blago, tudi za dobavo tiskanih knjig, knjižic, časopisov, periodičnih publikacij, brošur, katalogov in podobnih proizvodov, že imajo Belgija, Danska, Irska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Ničelna stopnja DDV za tiskane knjige se uporablja tudi v drugih državah po svetu, na primer v Mehiki, Ukrajini, Albaniji, Indiji, Južni Koreji, na Tajskem, v Maleziji, večini južnoameriških držav in v nekaterih afriških državah.

Ničelna stopnja davka na dodano vrednost za tiskane in elektronske knjige, knjižice, časopise ipd. bi morala biti v velikem interesu držav članic, ki bi tako podprle pisce in novinarje. Bi bila Komisija pripravljena spremeniti direktivo in vanjo vključiti izjemo, na podlagi katere bi lahko države članice sprejele ničelno stopnjo davka na dodano vrednost, če bi tako želele?

Odgovor Paola Gentilonija v imenu Evropske komisije

Svet je leta 2018 sprejel predlog Komisije, ki državam članicam omogoča, da stopnje DDV, ki jih uporabljajo za elektronske/spletne publikacije, uskladijo z nižjimi, zelo nizkimi ali ničelnimi stopnjami DDV, ki se v posamezni državi že uporabljajo za tiskane publikacije (zlasti knjige, časopise in periodične publikacije). Vendar lahko zgolj države članice, ki za tiskane publikacije že uporabljajo preteklo zelo nizko stopnjo (manj kot 5 %) ali ničelno stopnjo, takšno stopnjo uporabljajo za enakovredne publikacije v elektronski obliki.

Ta nova pravila so rezultat kompromisa, sklenjenega med pogajanji držav članic, ki je omejil prvotni predlog Komisije, s katerim bi se vsem državam članicam omogočilo, da uporabljajo zelo nizke stopnje in ničelne stopnje DDV za elektronske publikacije.

Nova pravila se bodo začasno uporabljala do sprejetja splošne reforme pravil, ki urejajo stopnje DDV, predlagane s strani Komisije. Zakonodajni predlog bi vsem državam članicam omogočil, da uporabljajo ničelne stopnje za tiskane in elektronske publikacije. Za uzakonitev te reforme je potrebna soglasna odločitev držav članic EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Leta 2016 je v EU-28 za rakom umrlo 1,3 milijona ljudi, kar je več kot četrtina (26,0 %) vseh smrti. Napovedi kažejo, da bi se lahko pojavnost raka do leta 2035 podvojila.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo predlagala nov zakonodajni okvir za boj proti raku.

Podlaga za načrt EU za boj proti raku bodo podatki iz držav članic, kar naj bi zagotovilo pravilno določitev prednostnih nalog.

Kako bo Komisija zagotovila, da se bodo od vseh držav članic zbirali točni podatki in da bodo uporabljeni na najboljši možni način, da se bo omogočila vzpostavitev celovite in podrobne zbirke podatkov za boj proti raku po vsej EU?

Odgovor Stelle Kyriakides v imenu Evropske komisije

Države članice Eurostatu predložijo podatke v kontekstu okvirne uredbe (št. 1338/2008) o zdravstvenih statističnih podatkih EU in izvedbene uredbe (št. 328/2011) o statističnih podatkih o vzrokih smrti, vključno z rakom. Ta letna upravna statistika je razčlenjena po spolu, starostni skupini in vrsti raka ter je na voljo na nacionalni in regionalni ravni. Navedena je v absolutnih številkah kot bruto stopnje umrljivosti in standardizirane stopnje umrljivosti v skladu z evropsko standardno populacijo.

Statistični podatki o presejalnih pregledih za odkrivanje raka glede na različni socialno-ekonomski položaj se pridobijo od državljanov na podlagi izvedbene uredbe (št. 2018/255) o evropski anketi o zdravju (EHIS). Te dopolnjuje letna upravna statistika o presejalnih pregledih za odkrivanje raka dojke in materničnega vratu. Dodatni podatki in informacije o presejalnih pregledih za odkrivanje raka so vključeni v drugo poročilo o priporočilu Sveta o izvajanju presejalnih pregledov za odkrivanje raka dojke, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke.

Poleg tega Skupno raziskovalno središče Komisije upravlja evropski informacijski sistem o raku (v nadaljnjem besedilu: ECIS). ECIS zagotavlja najnovejše informacije o kazalnikih, ki kvantificirajo breme, ki ga rak povzroča v Evropi. Omogoča raziskovanje geografskih vzorcev in časovnih trendov pojavnosti in preživetja raka ter umrljivosti zaradi njega v Evropi za najpomembnejše vrste raka. Statistika v ECIS vključuje zgodovinske časovne trende in nacionalne napovedi, razčlenjene glede na spol, starostno skupino, leto in vrsto raka. Navedena je v absolutnih številkah kot bruto standardizirane stopnje v skladu z evropsko in svetovno standardno populacijo ter se lahko upodobi z interaktivnimi zemljevidi, grafi in preglednicami.

Vsi ti viri podatkov se bodo uporabili pri pripravi evropskega načrta za boj proti raku.

Novo sestavo Evropske komisije sem podprla. Proces je bil (pre)dolg in želim si, da bi novoizvoljeni kolegij s svojim delom pričel čimprej. Zavedam se, da z novo komisijo kot celoto nihče ni povsem zadovoljen, a se hkrati zavedam tudi, da so komisarji odraz aktualnih vlad držav članic, ki so jih na to mesto v sklopu svojih pristojnosti predlagali.

Pred nami je težko in negotovo obdobje, saj takšna sestava Evropske komisije pomeni ogromno usklajevanja znotraj nje, Sveta, Parlamenta in nenazadnje vseh treh institucij med sabo. Nova komisija se bo soočala tudi s težko nalogo izpolnjevanja visoko zadanih ciljev, kot so denimo Evropski zeleni sveženj, Evropa v dobi digitalizacije, Močnejša Evropa v svetu…, ki jih je že izpostavila predsednica Ursula von der Leyen. Visoko zadani cilji pomenijo tudi visoka pričakovanja.

Pričakujem, da bodo komisarji s svojim delom začeli nemudoma, da bodo konkretne predloge za izpolnjevanje zadanih ciljev Parlamentu predstavili kmalu, s tem pa velike obljube predsednice spremenili v dejanja. Ob tem pričakujem tudi, da bodo delali drugače oziroma ne izključno politično.

Glasovala sem za Resolucijo Evropskega parlamenta o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN, saj poudarja, da bi morale biti pravice otrok v samem jedru politik.

Resolucijo sem podprla, saj pozdravlja zavezo nove Komisije, da bo predstavila novo celovito strategijo o otrokovih pravicah. Resolucija tudi ponovno potrjuje vse aspekte varovanja otrokovih človekovih pravic, predvsem odpravo vseh oblik nasilja nad otroki, in poziva države članice, naj več vlagajo v javne storitve za otroke, med njimi otroško varstvo, izobraževanje in zdravje.

Potrebujemo dobre zakone za zaščito in okrepitev materinskih in očetovskih pravic, da bi zagotovili zdravo in stabilno okolje za otroke, zlasti v prvih mesecih življenja. Njuno moramo razviti strateške okvire za zmanjšanje revščine, ki bi morali upoštevati tudi različne nedenarne vidike revščine, vključno z enakopravnim dostopom do zdravstvenih storitev, stanovanj in izobraževanja.

Resolucijo sem med drugim podprla tudi zato, ker poziva Komisijo, naj predstavi strategijo in nadgradi politični okvir, ki bo države članice vodil v njihovih prizadevanjih, da bodo otroci odraščali v vključujočih in uspešnih družbah, kjer ne bo zapostavljen nihče.

Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 546/2011 glede ocene učinka fitofarmacevtskih sredstev na medonosne čebele, ki nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije in poziva Komisijo, naj osnutek uredbe umakne ter stalnemu odboru nemudoma predloži novega.

Resolucija tudi poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo novi osnutek temeljil na najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanjih in naj torej predlaga spremembo enotnih načel ne le v zvezi z akutno toksičnostjo za medonosne čebele, kot v sedanjem osnutku, temveč tudi v zvezi s kronično toksičnostjo za medonosne čebele. Osnutek Komisije namreč ne upošteva najnovejših znanstvenih dognanj.

V takšni obliki osnutek ne bo prinesel znatnih izboljšav glede varovanja čebel in drugih opraševalcev. Močno podpiram to resolucijo, saj potrebujemo jasno in učinkovito zakonodajo na področju zaščite čebel, da bi preprečili dodatno zmanjševanje njihove populacije.

Od Komisije pričakujem, da bo predstavila zakonodajo, ki bo prepovedala pesticide, ki škodijo našim opraševalcem.

Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o tujem vmešavanju v volitve ter dezinformacijah v nacionalnih in evropskih demokratičnih procesih, saj poudarja, da so svoboda govora in izražanja, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter pluralnost medijev bistvo trdnih demokratičnih družb.

Resolucija tudi poudarja, da je vmešavanje v volitve del širše strategije hibridnega vojskovanja tako, da odzivanje nanj ostaja osrednja tema varnostne in zunanje politike. Svobodne in poštene volitve so bistvo demokratičnega procesa in zaradi tega podpiram dotično resolucijo, ki poziva institucije EU in države članice, da odločno ukrepajo glede tega vprašanja.

Resolucija z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število dezinformacij v zadnjih letih močno povečalo ter odločno obsoja vse agresivnejše ukrepe državnih in nedržavnih akterjev iz tretjih držav, ki želijo spodkopati ali odpraviti normativne temelje in načela evropskih demokracij.

Resolucijo sem podprla tudi zato, ker verjamem, da vmešavanje v volitve v eni državi članici vpliva na celotno EU in menim, da teh groženj ne morejo obravnavati zgolj nacionalni organi, ki delujejo ločeno, temveč je potreben usklajen pristop na več ravneh, ki vključuje več deležnikov.

Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju, saj poudarja, da bi morale države članice in Komisija zagotoviti izvajanje posebnih politik zaposlovanja zato, da bi obravnavale omejitve in težave, s katerimi se srečujejo demografsko prikrajšane regije.

Po opažanjih v resoluciji je kljub ugodnim gospodarskim razmeram v EU in vse večji stopnji zaposlenosti še vedno pomembno obravnavati brezposelnost mladih.

V resoluciji je navedeno tudi obžalovanje, da je realna rast plač na ravni Unije še vedno pod ravnjo, ki bi jo lahko pričakovali glede na pozitivne trende na trgu dela in gospodarsko uspešnost.

Resolucija poziva države članice in Komisijo, naj na prvo mesto postavijo boj proti brezposelnosti mladih in dodobra izkoristijo temu namenjene finančne instrumente, na primer jamstvo za mlade, programe EU, kot je Erasmus+, da bodo med mladimi zmanjšale brezposelnost in spodbujale njihovo zaposljivost.

To resolucijo sem podprla tudi zaradi poudarkov, da se je treba boriti proti diskriminaciji na trgu dela zaradi starosti, etničnosti ali invalidnosti ter ker poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi na trg dela vključili vse skupine.

Glasovala sem za predlog spremembe proračuna št. 2/2019: okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU: Obzorje 2020 in Erasmus+.

Obzorje 2020 se osredotoča na preprečevanje podnebnih sprememb, pri čemer je bilo na podlagi sedmega osnutka raziskovalnega programa FP7 ugotovljeno, da moramo sprejeti številne dodatne ukrepe, ki bodo zagotavljali približevanje k 35 % financiranju celotnega programa Obzorje 2020 za dodatne raziskave podnebnih sprememb. V težnji po doseganju zastavljenega cilja se v proračunu nameni dodatnih 80 milijonov za aktivnosti in projekte, osredotočene na raziskave v transportu in prihodnosti v razvoju novih tehnologij.

Sedaj že precej prepoznaven program Erasmus + je vodilni program Evropske unije, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. Program omogoča več kot štirim milijonom prebivalcem Evropske unije izobraževanje, usposabljanje in prakso v tujini. Za spodbujanje odličnosti in sodelovanja na evropskem področju izobraževanja, usposabljanja ter pomena tega za trg dela se v proračunu namenja dodatnih 20 milijonov evrov.

Oba predloga za povečanje sredstev sta namenjena pomembnim ciljem. Raziskave podnebnih sprememb igrajo veliko vlogo pri soočanju z njimi in pri iskanju možnih alternativ, prav tako pa je izrednega pomena vlaganje sredstev v mlade, ki bodo v prihodnosti imeli velik vpliv pri soustvarjanju Evropske unije, zato sem predlog podprla.