• IRENA
    JOVEVA

Integracija in širitev EU

Poleg nadaljnje integracije EU je potrebna tudi njena širitev na Zahodni Balkan. Aktivno delujem v vlogi prve podpredsednice delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija. Skupni parlamentarni odbor upošteva vse vidike odnosov med EU in Republiko Severno Makedonijo, zlasti izvajanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, in si prizadeva prispevati k boljšemu političnemu vzdušju v državi ter pospešiti proces pristopa k EU. Poleg delovanja v svojih rednih parlamentarnih obveznostih sem ustanovila neformalno skupino »Prijatelji Severne Makedonije«, v okviru katere redno organiziram sestanke in dogodke z različnimi političnimi predstavniki, novinarji ter zainteresirano javnostjo. Namen neformalne skupine je nadaljnje približevanje Severne Makedonije Evropski uniji, izboljševanje odnosov med obema političnima entitetama ter integracija celotne regije v interesno sfero EU.

Prenovljena metodologija širitve EU

O širitvenem procesu se v tem mandatu zelo veliko govori. Upravičeno. Tako so v začetku februarja 2020 postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitve. Po zahtevah Francije je namreč Evropska komisija (EK) pripravila predlog reforme širitvenega procesa EU, ki naj bi izboljšala pristopni proces za države Zahodnega Balkana. Prebivalcem te regije naj bi prinesel več koristi, Uniji pa povrnil nekoliko kredibilnosti – morda od tu izhaja podnaslov načrta komisije – ‘Kredibilna EU perspektiva za Zahodni Balkan’.

Za Albanijo je EK priporočila začetek pristopnih pogajanj že leta 2016, za Severno Makedonijo pa je tovrstna priporočila izdala že večkrat, prvič leta 2009. Vendar Evropski svet tudi nazadnje, 17. in 18. oktobra 2019 (predvsem zaradi blokade Francije) ni zmogel doseči pozitivne odločitve o začetku pristopnih pogajanj. Evropska komisija in parlament ter večina držav članic so ostro nastopile proti tej neodločitvi in potezo Francije označile za zgodovinsko napako. Večina komentatorjev je potezo Francije močno obsojala, saj EU tako izgublja kredibilni okvir za odnose v svoji neposredni soseščini, svojo zunanjo politiko in svoje ‘geopolitične’ interese. Tudi predsednica EK Ursula von der Leyen je zatrdila, da smo od obeh omenjenih držav zahtevali veliko. Obe sta objektivno izpolnili potrebne kriterije, sedaj pa je na nas, da izpolnimo svoje obljube in ravnamo odgovorno. Severna Makedonija in Albanija sta namreč sprejeli potrebne ukrepe – tudi nekatere politično zahtevne, Severna Makedonija denimo Prespanski dogovor in zgladitev zgodovinskega spora z Bolgarijo.

Teden dni po zasedanju Evropskega sveta je Evropski parlament s 412 glasovi za, 136 proti in 30 vzdržanimi izglasoval resolucijo, v kateri poudarja napredek držav v zadnjih letih, močno obžaluje veto Francije in ocenjuje, da ta neodločitev Sveta ni v skladu z vrednotami in interesi EU. Nedolgo po vetu Francije je šest držav, med njimi tudi Slovenija, poslalo pismo, v katerem so izrazile podporo začetku pridružitvenega procesa in obenem prepričanje, da obstoječi pristopni procesi na Zahodnem Balkanu tečejo počasi in neenakomerno. Francija je to pismo sicer vzela kot pozitiven signal in ga interpretirala kot podporo reformi pridružitvenega procesa, ki naj bi potekalo sočasno z reformo EU kot take.

Evropska komisija je torej pripravila predlog, ki naj bi spodbudil Francijo, da bi naslednjič potrdila začetek pristopnih pogajanj. Ni še popolnoma jasno, če bo predstavljena nova metodologija tudi dejansko omogočila potreben napredek v Svetu, vendar nekatere izjave francoskih odločevalcev lahko navdajajo (vsaj) s ščepcem optimizma. Jasno je, da je bistven del celotne prenove metodologije povrniti zaupanje med različnimi deležniki in povečati učinkovitost pristopnih pogajanj. Omenjeni štirje stebri: kredibilnost, političnost, dinamičnost in predvidljivost, ter nekatere tehnične spremembe v pristopnih procesih so sicer zaželene, vendar prinašajo nekaj novosti, katerih morebitne posledice še niso adekvatno pojasnjene.