Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 27. februarja 2023, udeležila seje odbora za kulturo v državnem zboru. Na njej so obravnavali (ne)uporabo slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih v Sloveniji. Članice in člani odbora so soglasno sprejeli sklep s podporo prizadevanjem evropske poslanke, pozdravili pa so tudi predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka je svoj govor začela z osebno noto, predvsem pa je izpostavila, da morajo vsa na slovenskem in posledično EU trgu prisotna podjetja spoštovati našo državo in jezik.

Uvodoma je Joveva pojasnila, kaj jo je gnalo k ukrepanju: “Ful sori. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna – oziroma razume – moj oče. /…/ Vidim pri njem željo biti v koraku s časom, kar v prevodu pomeni v čim lažjem stiku ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi, s civilizacijo. In … kaj njemu pomagata ti dve angleški besedi, če na primer hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kaj na Netflixu? Gledati Disney+ risank z vnukinjo? Imeti kaj od Appla, konec koncev? V bistvu mu spet lahko rečem samo ‘ful sori’, ampak ti pač ne moreš tega imet in gledat. Lahko gledaš, no, ampak ne boš razumel. Ful sori.”

Nato je razmišljala še širše, ker ne gre le za starostnike, ljudi, ki pač ne govorijo tujih jezikov, gre tudi za mlade, zlasti pa gluhe, naglušne, slepe, slabovidne … Zato je poslanka začela z iniciativo “Po slovensko, hvala”, katere prvi korak so bila javna pisma direktorjem določenih podjetij.

“Jaz lahko gledam Netflix, Amazon prime, Disney+, lahko imam vse možne Apple naprave in nimam težav z razumevanjem ali uporabo. Ampak – zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku?”

Joveva je poudarila, da se bo v prihodnosti prehod v digitalni svet poglobil in da je seveda znanje tujih jezikov vedno dobrodošlo. Vendar pa diskriminacija jezikov pri multinacionalkah prinaša številne negativne posledice. Opozorila je na degradacijo knjižnega jezika in dodala, da bi s ponujanjem slovenščine v digitalnem svetu finančno podprli tudi domače prevajalke in prevajalce ter da bi s tem podjetja pokazala spoštovanje do jezika, kulture in države, v kateri poslujejo.

“Jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje. /…/ Če neko podjetje pride svoje vsebine ali izdelke ponujat na slovenski trg, posledično trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. Fizično, digitalno, vseeno je, razlik v tem okviru ne sme biti.”

Četudi kdo protestno ne bi uporabljal storitev teh podjetij, se s tem nič ne reši, je še prepričana Joveva: Uporabljati materni jezik doma je moja pravica in moja izbira.”

Prisotne je pozvala k enotnosti in opomnila, da je zakon o javni rabi slovenščine zastarel in pomanjkljiv, zato pričakuje, da bo podlaga za novelo zakona, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo in ga bo po lastnih navedbah kmalu poslalo v javno razpravo, dobra.

Na ravni Evropske unije se je dotaknila direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo, a ne omenja eksplicitno diskriminacije na podlagi jezika. Napovedala je, da bo to zabeleženo v prihajajočem poročilu o implementaciji direktive, ki ga bodo v bližnji prihodnosti sprejeli na odboru za kulturo v Evropskem parlamentu. Kot primere dobrih praks je poslanka navedla druge manjše jezike, kot so islandščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina, ki so uspeli doseči prisotnost in enakopravnost v digitalnem svetu. Prav tako po njenih besedah obstajajo tuja podjetja v Sloveniji, ki svoje vsebine ponujajo v slovenščini.

“Velikost (ali majhnost, če želite) nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture. Če tega podjetja ne bodo razumela zlepa, bo pač treba to urediti drugače. Ni potrebe, da smo samo hvaležni, da so ti ponudniki storitev sploh na našem trgu. Seveda je dobro, da so, toda spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino.”

Navzočim je razložila tudi, da je z nekaterimi predstavniki podjetij sestanke že imela, so pa ti zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik: “Ker jim ni treba. Ker ni pritiska, ker ni zakonodaje. Rešitev je torej na dlani.”

“Preden se kdo oglasi in reče ja, ampak potem bodo pa vsa ta podjetja šla, a res to hočemo, odganjat podjetja iz Slovenije … a veste, kaj so mi pa glede tega rekli? Da vedno upoštevajo zakonodajo in da doslej še nikoli niso zapustili neke države. Torej, še enkrat, rešitev je na dlani.”

Na seji so med drugim sodelovali še predstavniki ministrstva za kulturo, službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, inšpektorata za kulturo in medije, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in Kulturniške zbornice Slovenije.

Odbor za kulturo DZ je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sledeča sklepa:

  • Odbor za kulturo podpira prizadevanja ministrstva za kulturo in evropske poslanke Irene Joveve ter drugih posameznikov institucij, da se slovenski jezik kot eden od uradnih jezikov Evropske unije uporablja na Applovih napravah in operacijskih sistemih ter pretočnih medijskih storitvah ponudnikov Amazon Prime, Disney+ in Netflix, ki ne ponujajo podnapisov in sinhronizacije v slovenščini.
  • Odbor za kulturo predlaga odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, da  v okviru svojih pristojnosti obravnava problematiko nedostopnosti vseh uradnih jezikov Evropske unije na enotnem trgu Evropske unije ter da evropskim institucijam predlaga rešitve za to problematiko.

Celotni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o spodkopavanju pravne države v Grčiji v povezavi s prisluškovanjem in svobodo medijev. Poudarila je, da je treba tiste, ki izsiljujejo in vohunijo, razkriti in jih ustaviti, preden umre še kdo. S tem je ciljala na skrajne primere umorov novinark in novinarjev, v debati pa je govorila predvsem o dogajanju v Grčiji.

Poslanka je svoj del razprave začela z besedami, da so na žalost grožnje, poskusi nadzora, utišanja in podrejanja v novinarstvu stalnica, ki pa se v zadnjih letih z razmahom novih tehnologij za nadzorovanje in sledenje samo še stopnjujejo.

“Metod je veliko, obravnavati pa jih moramo celovito. Tudi v Evropi se dogaja. Ne dogajajo se “samo” grožnje, “samo” poskusi, “samo” nadzor. Dogajajo se umori.”

Ob tem je Joveva spomnila na umor grškega preiskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza in dodala, da po dveh letih preiskava sploh še ni končana. Omenjeni novinar je s smrtjo plačal preiskovanje povezav policije, politike in organiziranega kriminala v Grčiji. Poslanka je omenila še, da se je ločeno razkrilo tudi vohunjenje (Pegasus), ki se je vodilo neposredno iz kabineta grškega predsednika vlade, poleg vohunjenja za opozicijo pa je šlo tudi za vohunjenje za novinarji.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Evropsko javnost je pretresel t. i. grški Watergate, škandal s prisluškovanjem, po katerem so grške tajne službe prisluškovale telefonom več grških politikov, poslovnežev in novinarjev. Izkušenega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki se je osredotočal na grški kriminal in policijo, sta sredi belega dne pred njegovim domom 9. aprila 2021 ustrelila in umorila dva moška na motornem vozilu. Po umoru je grška policija dejala, da “profesionalni” slog zadetka kaže na vpletenost organiziranih kriminalnih združb, ki so v zadnjih letih izvedle številne ciljane umore in za katere je znano, da jih je preiskoval Karaivaz.

Med zadnjimi žrtvami škandala s prisluškovanjem sta tudi grški poslanec Evropskega parlamenta Giorgos Kyrtsos (Renew Europe) in preiskovalni novinar Tasos Teloglou.

Novinarji brez meja (Reporters Without Borders) so v svojem poročilu indeksa svobode tiska ocenili države sveta, na njem pa je Grčija s 70. mesta iz leta 2021 v letu 2022 nazadovala na 108. mesto, kar državo uvršča na najslabši položaj med vsemi državami članicami EU in postavlja položaj pravne države v Grčiji pod vprašaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o nujnosti vzpostavitve neodvisnega organa EU za etiko. “Zdaj pa je menda ja vsem jasno, da drugače ne bo šlo,” je med drugim dejala in poudarila, da brez integritete, transparentnosti, odgovornosti in ničelne tolerance do korupcije zaupanja v delo poslank in poslancev ne bo. 

Ob tem je poslanka povedala, da določena pravila resda že obstajajo, a so zaradi različnih kodeksov ravnanja, ki jih imajo evropske institucije, standardi neenotni, preiskovalna pooblastila nezadostna, sankcije pa pomanjkljive in mnogokrat neprepričljive.

‘‘Resda na koncu vse stoji in pade na integriteti človeka samega, a vseeno je prav, da dobimo evropski etični organ, s poenotenimi, jasnimi pravili ravnanja znotraj vseh institucij. Strogimi pravili, upam, seveda, najstrožjimi možnimi.’’

Nadaljevala je z navedbo dejstva, da je večina v Evropskem parlamentu že pred dvema letoma pozvala k vzpostavitvi omenjenega organa, a na žalost neuspešno. Hkrati je Joveva izrazila upanje, da bo, sploh po vseh zadnjih korupcijskih aferah in škandalih, Evropska komisija svojo takratno zavezo in zdajšnjo ponovno zahtevo Evropskega parlamenta končno tudi uresničila.

‘‘Zdaj pa je menda vsem jasno, da drugače ne bo šlo. Tistim, ki s pravili in etiko tako ali tako nimamo težav, to zagotovo je.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

            Ozadje 

Evropski parlament je 15. decembra 2022 sprejel resolucijo o sumu korupcije z izvorom iz Katarja ter o širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so Komisijo že 16. septembra 2021 pozvali, naj pripravi predlog za izboljšanje preglednosti in integritete pri odločanju na ravni EU. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v današnji razpravi s Svetom EU in Evropsko komisijo ponovili svojo zahtevo po ustanovitvi neodvisnega organa za etiko za institucije EU.

Namen tega organa bi bil zagotoviti, da se javne odločitve sprejemajo zaradi skupnega dobrega in zaupanja državljanov v institucije EU. Vzpostavljen bi bil z medinstitucionalnim sporazumom med Parlamentom in Komisijo, odprt pa bi bil za vse institucije, agencije in organe EU s pristojnostmi za preiskovanje ali svetovanje, odvisno od obravnavane zadeve. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred izvolitvijo obljubila ustanovitev tovrstnega organa in to nalogo zaupala podpredsednici Komisije Veri Jourovi.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v petek, 3. februarja, sogovorka na dogodku ”Zastraševalne strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti (SLAPP)” v organizaciji Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije. V svojem govoru je izpostavila, da je skrajni čas za zakonsko ureditev področja. Spregovorila je tudi o okvirnih predlogih za dopolnitev trenutnega predloga direktive in pojasnila, da takšnih klofut zoper novinarje, aktiviste in pravni sistem ne smemo več dopuščati.

Poslanka je uvodoma dejala, da je sodelovala pri idejni zasnovi Evropskega parlamenta za t. i. ‘’anti-SLAPP direktivo’’ v okviru odbora za kulturo in izobraževanje, katerega polnopravna članica je, v naslednjih mesecih pa bo aktivno in intenzivno sodelovala pri spremembah samega zakonodajnega predloga.

V trenutnem predlogu direktive Joveva še posebej pozdravlja vzpostavitev t. i. mehanizma zgodnje zavrnitve, ki bo omogočal, da bodo sodnice in sodniki očitne primere strateških tožb lahko zavrnili, še preden pride do obravnave. Prav tako je poudarila pomen preprečitve t. i. “forum shoppinga”, ki trenutno tožnicam in tožnikom omogoča več hkratnih tožb v več državah z namenom preplaviti toženke in tožence z bremeni stroškov in časa. Hkrati pa vidi tudi kar nekaj možnosti za izboljšavo direktive:

”/…/ da bi morali ustvariti tudi skupno javno podatkovno bazo takšnih primerov (zastraševalnih strateških tožb, op. p.) na področju celotne EU, da bi omogočili še hitrejše zavrnitve teh tožb in izpostavili tiste, ki se strateških tožb poslužujejo. Druga stvar je, da bi lahko ustvarili tudi poseben skupen fond na ravni EU za kritje, recimo, pravnih stroškov ali psihološke pomoči za žrtve. Morda najbolj pomembno pa je, da se odvetnice in odvetniki, sodnice in sodniki ter državljanke in državljani seznanijo in izobrazijo o možnostih, ki jih bo ta zakonodaja omogočila.”

Pri tem je poslanka opozorila, da je res skrajni čas za ureditev tega področja ter spomnila, da imamo primere tudi v Sloveniji.

“SLAPP tožbe. Ta kratica mi je tako ‘posrečena’, da sem enkrat napisala en daljši zapis, s katerim sem želela javnosti /…/ pojasniti, kaj to je. In sem napisala, da lahko to kratico, kar se mene tiče, preberejo tudi kot “slap” – prevodu klofuto, ker to tudi dejansko je. Klofuta preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu in takšnih klofut ne smemo več dopuščati.”

Na dogodku so poleg poslanke Joveve sodelovali še odvetnica Jasna Zakonjšek, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani Đorđe Grbović, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, novinar in tarča zastraševalne tožbe Primož Cirman. Okroglo mizo je povezovala Barbara Rajgelj. Govorili so o tem, katere mehanizme za preprečevanje zlorab prava slovensko pravo že pozna, kako postopke doživljajo in preživljajo njihove žrtve, na kakšen način, če sploh, bo nova direktiva prispevala k hitrejšemu reševanju SLAPP tožb, kaj poleg normativnih sprememb je še mogoče narediti za zaščito pred tovrstnimi zlorabami oz. za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva.

Celoten govor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

 

Evropski sveti delavcev (v nadaljevanju ESD) – znotraj Evropske unije jih je več kot 1200 – so organi za zastopanje zaposlenih znotraj podjetij, ki delujejo v najmanj dveh državah članicah in imajo vsaj 1000 zaposlenih. Vzpostavijo se na podlagi pobude najmanj 100 zaposlenih iz dveh držav članic, njihova sestava in delovanje pa sta odvisna od tipa podjetja in podpisanega soglasja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev. ESD so zadolženi za ustrezno obveščanje zaposlenih o vseh pomembnih odločitvah na evropski ravni, ki bi lahko vplivale na njihovo zaposlitev ali delovne pogoje in posvetovanje zaposlenih z vodstvom o napredku poslovanja.

Direktiva o ustanovitvi sveta delavcev je bila zadnjič prenovljena leta 2008, deset let kasneje pa je Komisija v svojih evalvacijskih poročilih ugotovila, da so bili evropski sveti delavcev ključni faktor za izboljšanje dostopa in obsega informacij, ki so na voljo zaposlenim v transnacionalnih podjetjih ob sočasnem varovanju zaposlitev med procesi prestrukturiranja. A vendar to poročilo ob pozitivnih učinkih prepoznava tudi nekaj vrzeli v zagotavljanju pravic delavcev, ki v primeru razdrobljenosti ustvarjajo neenak položaj zaposlenih v istem podjetju v različnih državah članicah. Poročilo ugotavlja tudi pomanjkljivo izvrševanje direktive v nekaterih članicah.

Zato smo na odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, katerega polnopravna članica sem, pripravili zakonodajno poročilo, ki smo ga z veliko večino sprejeli na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Sprejeto besedilo poziva Komisijo k izvedbi revizije Direktive o ustanovitvi ESD, ki bo vključevala razjasnjene cilje, opredelitve in postopke ter okrepila pravico predstavnikov delavcev do informacij in posvetovanja. Treba je poskrbeti, da bodo ESD v prihodnje okrepljeni za povečanje njihove zmožnosti uveljavljanja pravic zaposlenih, hkrati pa moramo povečati ozaveščanje in prepoznavnost ESD, in sicer tako, da mobiliziramo podjetja, ki ustrezajo kriterijem za vzpostavljanje ESD k njihovi ustanovitvi, predvsem pa moramo predstavnikom zaposlenih in vodstvom podjetij z vključevanjem socialnih partnerjev iz različnih sektorjev in nacionalnih institucij, zadolženih za področje trga dela, jasno pokazati dodano vrednost ESD.

Besedilo dodatno naslavlja pomen pravočasnega in učinkovitega posvetovanja o zadevah nadnacionalnega značaja, predvsem tistih, ki vplivajo na delovna mesta in delovne pogoje, kar je pomemben faktor pri ohranjanju zadovoljstva delavcev v luči zelenega in digitalnega prehoda, ko številna podjetja po Evropi iščejo in uveljavljajo prenovljene načine dela. Ob tem pa smo sprejeli tudi določbo, da morajo vodstva podjetij pri sprejemanju pomembnih odločitev upoštevati mnenja ESD.

Evalvacijska poročila Komisije so v nekaterih primerih ugotovila kršenje določb Direktive (kršenje uveljavljanja pravic delavcev), zaradi česar smo v sprejetem besedilu dodali uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni. ESD bodo tako imeli pravico, da v primeru kršitve določb direktive začasno odložijo – ali celo zavrnejo – odločitev vodstva podjetja.

V besedilo smo namensko vključili tudi predpostavko, ki veleva, da morajo države članice prekiniti vse sporazume, sklenjene pred sprejetjem Direktive, saj želimo doseči, da za vse sporazume o ESD veljajo enake pravice in obveznosti, da zagotovimo enako obravnavo delavcev ter dostop do uporabe visokih standardov pravne varnosti znotraj Unije prek vzpostavljenih regulativnih pogojev za delovanje ESD, kot jih določa Direktiva.

Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva smo zagotovili prek vzpostavitve dostopa ESD do sodišč ali pristojnih nacionalnih organov za trg dela. Države članice bodo pri tem morale zagotoviti olajšanje upravnih in sodih postopkov, zadolžene pa so tudi za vzpostavitev posebnih pogajalskih teles ter za opredelitev pravnega statusa ESD. Ob zagotavljanju pravic do ustreznih sodnih postopkov pa sprejeto zakonodajno poročilo določa, da breme sodnih stroškov, stroške pravnega zastopanja ter stroške dnevnic in potne stroške predstavnika delavcev krije glavno poslovodstvo podjetja. Kazni, ki jih podjetja prejmejo ob primeru ugotovljenih kršitev, so odvisne od posamezne države članice ter narave, resnosti in trajanja kršitve. Ob hujših kršitvah je poleg denarne kazni podjetje izključeno še iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Poudariti moram, da je Direktiva o ustanovitvi svetov delavcev edina, ki na nadnacionalni ravni znotraj EU naslavlja pravice delavcev v transnacionalnih podjetjih prek vzpostavljenega pravnega okvira za spodbujanje organizacije nadnacionalnega obveščanja in svetovanja znotraj podjetij. Zato je ključno, da bo prenovljena direktiva, kot jo s sprejetim zakonodajnim poročilom zahtevamo, še vedno zagotavljala pravni okvir na ravni EU, ki bo spodbujal nadnacionalno obveščanje in svetovanje znotraj transnacionalnih podjetij, hkrati pa bo tako ESD in zaposlenim zagotavljala ustrezno pravno varstvo z uveljavljenimi ustreznimi kaznimi v primeru kršitve pri uporabi Direktive. Sprejeto besedilo je resnično korak bližje k zagotavljanju pravic delavcev.

 

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 25. januarja 2023, nastopila kot soigralka v predstavi ”Brez upanja, z upanjem”, odigrani v Evropskem parlamentu v okviru t. i. skritega gledališča. Predstava osvetljuje življenja bork in borcev z zatiranih območij, kjer oblasti z nasiljem in grožnjami onemogočajo obstoj drugih ljudi, tudi z namenom uničiti njihovo upanje.

Poslanka med nastopom v predstavi.

Poslanka med nastopom v predstavi.

V predstavi ”Brez upanja, z upanjem” (angl. No hope, with hope) je poslanka odigrala zgodbo palestinskega mladeniča, h kateremu v sobo vdrejo izraelski vojaki, ki iščejo njegovega brata. Pri tem se mladenič ne vda nenehnemu prevpraševanju nasilne izraelske vojske in ostane zvest svoji družini ter njeni varnosti.

Predstava je med drugim prikazala vsakodnevna življenja in trpljenja ljudi v Palestini, Iraku, Kurdistanu in Ukrajini, kjer vsakdan predstavljajo vojna, trpljenje in smrt, a tudi preživetje, upor in trdoživost.

Poslanka je ob robu predstave dejala, da je upanje načeloma možnost uresničitve nečesa, da vsak od nas nekaj upa, vsak dan znova, a da je za njene soigralke in soigralce upanje zgolj to, da bi preživeli in obstajali. Čeprav gre za težke zgodbe, jim moramo prisluhniti, je dodala.

”Življenjske zgodbe – trpke, a takšne, da si prav zato še toliko bolj zaslužijo uprizoritve na gledališkem odru. Ne samo na dan te predstave, ne samo včeraj. Jutri in za vedno,” je poudarila Joveva.

O predstavah gledališke skupine

Poslanko je k udeležbi na predstavi povabilo Teatro di Nascosto – t. i. skrito gledališče , ki je s pomočjo Annet Henneman razvilo t. i. gledališčno reportažo. Te reportaže osvetljujejo trenutna dogajanja na konfliktnih območjih in prikrajšanim dajejo glas ter jih opolnomočijo za deljenje svojih zgodb. Gledališče sestavlja mednarodna skupina igralk in igralcev, ki delujejo in živijo v Palestini, Iraku, Iranu, Egiptu, Siriji, Kurdistanu, Ukrajini, Nemčiji, Angliji in na Danskem ter Nizozemskem.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. januarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede korupcijskega škandala, ki je nedavno pretresel evropske institucije. V govoru je dejala, da ne bodo pravila tista, ki bodo kos korupciji, temveč integriteta kolegic in kolegov v Evropskem parlamentu.

Šok, zgroženost in sram so samo tri izmed nešteto besed, ki bi se še našle za opis nepojmljivega korupcijskega škandala, ki se je zgodil Evropskemu parlamentu, je govor začela poslanka.

Poudarila je, da so vmešavanja tretjih držav v odločitvene procese institucij Evropske unije nedopustna in jih je seveda treba zaustaviti, a da to ne bo dovolj.

‘‘Poostriti je treba pravila na vseh področjih, na vseh ravneh, v vseh institucijah. A imamo lahko še tako ostra in jasna pravila, na koncu se vse konča … ne pri denarju. Zame ne. Vse se konča pri nas, kot ljudeh,’’ je bila jasna Joveva.

Pri tem je dodala, da so politiki tisti, ki državljankam in državljanom, konec koncev pa tudi dostojanstvu Evropskega parlamenta dolgujejo, da vse, o čemer pridigajo, tudi dejansko izvajajo.

​​“In če že nekdo tretji potem poskuša s podkupovanji, niso pravila tista, ki bodo to zaustavila. To lahko uspešno zaustavi zgolj in samo naša integriteta, kolegice in kolegi” je skenila poslanka.

Celoten nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je konec minulega tedna gostovala v petkovih poročilih na Planet TV (13. januarja 2023) in v nedeljski oddaji 24ur na POP TV (15. januarja 2023). Spregovorila je o svojem pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku, v katerem je poudarila, da morajo vsi, ki pridejo ponujat storitve na slovenski trg, spoštovati slovenski jezik. Po njenem mnenju ne gre za to, ali znaš denimo angleško ali ne, pač pa za tvojo pravico do izbire maternega jezika.

Poslanka je dejala, da je navdih za borbo za uporabo slovenščine dobila iz osebnega življenja, ker se starejši generaciji težje obrazloži uporabo modernih tehnologij, že ko so te dostopne v slovenskem jeziku. V primeru, ko slovenščina ni na izbiro, pa je ta tehnologija mnogokrat praktično nedostopna širšemu krogu ljudi.

Z večjim zavedanjem te nedostopnosti je poslanka začela intenzivno razmišljati, kaj lahko stori. Čeprav podjetje Apple že ponuja slovenščino na svoji platformi pretočnih vsebin, pa je nimajo na izbiro na različnih napravah, kot so telefoni, tablice in računalniki.

‘‘Ne zdi se mi prav, da je slovenski jezik diskriminiran v digitalnem svetu, ker smo majhen trg. Še vedno smo trg Evropske unije, smo enakopravna država članica, naš jezik je uradni jezik EU, kar se mora spoštovati,’’ je bila v izjavah odločna Joveva.

Poslanka je dejala, da bo naslednji korak razširitev njene pobude na tiste poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ki se v svojih državah soočajo s podobnimi težavami nedostopnosti vsebin in storitev v njihovih jezikih. Naslednja možnost je tudi zahtevanje odgovorov na zaslišanju odbora za kulturo Evropskega parlamenta, konec koncev pa tudi zakonodajne spremembe oziroma prilagoditve.

‘‘V bistvu pa ne sme iti za to, kaj neka zakonodaja omogoča in česa ne. Gre za to, da se preprosto morajo spoštovati vsi jeziki,’’ je prepričana poslanka.

V prispevkih sta novinarki omenili tudi poslankino iniciativo in pismo, ki ga je poslala lani jeseni direktorjem digitalnih platform Netflix, Disney+ in Amazon Prime glede njihove (ne)uporabe slovenskega jezika pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji svojih ponudb na slovenskem trgu.

Svoji mnenji o (ne)uporabi slovenskega jezika sta podala tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučić.

Prispevka s poslanko si lahko ogledate tukaj (Planet TV) in tukaj (POP TV).

Evropska poslanka Irena Joveva je izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku v četrtek, 12. januarja 2023, poslala odprto pismo, v katerem poziva k uporabi slovenskega jezika na njihovih napravah, operacijskih sistemih in razširitvah, kot sta denimo glasovna podpora ter sinhronizacija. Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika, je med drugim zapisala.

V pismu je poslanka navedla, da so izdelki in storitve omenjenega podjetja dostopne različnim generacijam, od katerih niti ena ne sme biti ne prikrajšana ne diskriminirana. Izpostavila je pomen slovenskega jezika, ki je uspel stati in obstati:

‘‘Naša država, narod, prebivalstvo, jezik … nič od tega ni med največjimi ali najvplivnejšimi na svetu. A zato v svoji biti, sposobnosti izražanja misli, sprejemanju podatkov, v pomenskosti in širini našega jezika ter kulture nis(m)o nič manjši ali manj pomembni,’’ je prejšnjo misel podkrepila poslanka.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Joveva se je v pismu naslonila tako na slovensko zakonodajo in njene obrazložitve kot tudi na zakonodajo Evropske unije, pri čemer je izrazila razočaranje, da – z izjemo pretočnih vsebin – preostale storitve, vsebine, naprave in sistemi podjetja Apple niso dostopni v slovenskem jeziku.

Podjetje in izvršnega direktorja je pozvala, naj spremenita pristop do enotnega (digitalnega) evropskega trga in uradnih jezikov EU, vključno s tistimi z manj govorkami in govorci:

‘‘Prepričana sem, da vi in vaše podjetje ne želite biti med tistimi, ki bi pripomogli k digitalnemu umiranju jezikov. Pri tem ni pomembno, ali obstaja zakonska zahteva po enakopravni obravnavi vseh jezikov Evropske unije. Gre za to, da je treba dati tudi vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku.’’

S tem pismom evropska poslanka nadaljuje s svojimi aktivnostmi za zaščito slovenskega jezika v digitalnem svetu. Lani jeseni je poslala odprto pismo direktorjem treh podjetij, ki ponujajo pretočne vsebine v Sloveniji, a brez podpore slovenskega jezika. Nadaljnje aktivnosti bo usmerila v razširitev iniciative s kolegicami in kolegi iz Evropskega parlamenta ter s kampanjo ozaveščanja o diskriminaciji digitalnih platform do govork in govorcev slovenščine.

Odprto pismo izvršnemu direktorju podjetja Apple si v izvirniku lahko preberete tukaj.

Mladi so na interaktivni razpravi “Medijska svoboda? Bo, da!”, ki jo je v začetku decembra 2022 gostila evropska poslanka Irena Joveva, govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev. Na delavnici so kritično obravnavali trenutno stanje medijev v Evropski uniji in predlagane ukrepe znotraj Akta ter predlagali rešitve za večjo svobodo medijev predvsem v smeri, da omenjena zakonodaja ne sme postati še ena v vrsti brezzobih tigrov.

Za predlagani Akt mladi pravijo, da je dobrodošel, ker področje medijske svobode potrebuje več pozornosti, saj je (bilo) predolgo zanemarjeno. Po njihovem mnenju je predlog zastavljen dobro, a je presplošen in premalo posega v dejansko najbolj problematične dele medijske svobode v Evropski uniji. Pri obravnavi Akta so se mladi razdelili v tematske skupine, kjer so pojasnili svoje poglede nanj in predlagali svoje rešitve.

Glede neodvisnih javnih medijih in njihovem pluralizmu mladi poudarjajo, da je ključna vzpostavitev družbenega zaupanja vanje. Po njihovem prepričanju je pomembna neodvisnost medijev, kamor sodi tudi finančna neodvisnost. Izpostavljajo pomen (samo)regulacije z etičnimi standardi v okviru reprezentativnih organizacij za regulirano, kakovostno in neodvisno novinarstvo. Za medijsko krajino predlagajo neodvisen regulativni organ za pluralizacijo in zaščito medijev posebnega pomena, za katere bi postavili kriterije za državno (so)financiranje. Mladi ne bi pozabili na spletne medije, tudi v navezavi s tujimi investicijami, za kar predlagajo enoten informacijski sistem z javnim dostopom.

Pri varovanju uredniške neodvisnosti in transparentnosti lastništva medijev mladi izpostavljajo preohlapnost Akta. Predlagajo več skupnih evropskih normativov za imenovanje, razrešitev in trajanje mandatov v javnih medijih ter kritje njihovih tekočih stroškov. Omenjajo pomen deleža lastništva v mediju in vplivu nanj, zato predvidevajo razkritje vseh (ne)posrednih lastnikov medijev. Enako predlagajo za oglaševalce in njihov delež financiranja medija.

Pri merjenju gledanosti in državnem oglaševanju mladi želijo natančnejša pravila, vključno z obvezo za Evropsko komisijo za izdajo smernic. Zavzemajo se za to, da nacionalni regulativni organi pomagajo pri pripravi smernic za metodologijo in da bodo metodologije gledanosti ter sama gledanost javno dostopne (tudi v digitalni obliki). Mladi predlagajo izbris zarisa ozemeljskih enot z milijonom prebivalcev, saj je ta zastavljen preširoko za manjše države, kot je tudi Slovenija, in dodajajo pomen lokalnih oblasti ter občin. Za državno oglaševanje se zavzemajo za javno objavo in točnejša navodila za subjekte pod državnim nadzorom.

Ob tem se zavzemajo tudi za varovanje vsebin na spletu in primerne medijske storitve v digitalnem okolju. Za to področje pravijo, da se preveč naslanja na nacionalno zakonodajo in da je premalo komunikacije med platformami in nacionalnimi institucijami, za kar predlagajo direkten kanal za komunikacijo med velikimi platformami in pristojnimi organi. Omenjajo preveliko kadrovsko podhranjenost obstoječih organov za varovanje spleta ter premajhno definiranost samoregulacije. Tako predlagajo oblikovanje osnovnih nacionalnih normativov po državah članicah z njihovimi neodvisnimi organi, na njihovi podlagi pa bi se pripravili minimalni skupni evropski standardi (t. i. ”bottom-up” (od spodaj navzgor) pristop). Omenjajo še minimalne standarde za novinarje ter medije na spletu, in sicer z neodvisnimi telesi po procesu ”odverifikacije” tistih, ki bi zlorabili status novinarja oziroma medija. Mladi namesto v kaznovanju kršiteljev vidijo rešitev v spodbudi z državnimi subvencijami tistim, ki upoštevajo etični kodeks in se (samo)regulirajo. To izpostavljajo tudi za nedigitalne oblike medijev. Dodatno rešitev vidijo v striktnih pravilih za jasen zapis ob naslovu, ali gre za mnenje ali za novico. Za slednjo bi bili kriteriji upoštevanja strožji.

Pri trenutno predvidenem regulativnem organu na evropski ravni, Evropskem odboru za varovanje svobode, pa predlagajo mehanizme, da odbor ne bi bil brezzobi tiger in da bodo države članice dejansko sledile pravilom iz Akta. Kot predlog navajajo, da bi odbor državo kršiteljico lahko prijavil Evropski komisiji, ta pa bi lahko začela postopek zoper državo članico pred Sodiščem EU. Pri imenovanju predstavnikov v odbor poudarjajo, da morajo biti ti izbrani brez vplivov vladajočih, npr. s strani reprezentativnih organizacij. Pri nacionalnem regulativnem organu mladi izpostavljajo še pomanjkanje vzvodov; predlagajo podobne pristojnosti, kot jih ima agencija za varstvo konkurence. Predlagajo tudi enotno medijsko inšpekcijo s pokrivanjem celotnega medijskega področja. Opozarjajo tudi na pomen natančne definicije terminov, saj bo od njih odvisno, kakšno moč in vzvode bodo ti organi resnično imeli.  

Mladi so svoja utemeljevanja zaključili z mislijo, da četudi bo ta Akt postavljal le okvir za medijsko svobodo, da bo ta moral biti čim bolj definiran, trden in ambiciozen. Več o pogledih in idejah mladih glede Evropskega akta o svobodi medijev si lahko preberete tukaj.

Krajši posnetek z dogodka si lahko ogledate tukaj.  

Pred interaktivno delavnico so v razpravi poleg poslanke Joveve sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. Predstavili so svoje poglede na medijsko svobodo in njeno trenutno stanje ter seveda spregovorili o trenutnem predlogu Akta. Več si lahko preberete tukaj.

O Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA):

Gre za predlog Evropske komisije z novim sklopom pravil za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev v EU. Njegov namen je okrepitev notranjega medijskega trga, da bi lahko mediji – javni in zasebni – lažje čezmejno delovali na notranjem trgu EU, brez nepotrebnega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora. Besedilo akta bosta v kratkem začela obravnavati Evropski parlament in Svet.