Evropski parlament je na današnjem plenarnem zasedanju omogočil podaljšanje začasne izjeme od pravil EU o zasebnosti na spletu, ki tehnološkim podjetjem dovoljuje pregledovanje zasebnih sporočil uporabnikov z namenom odkrivanja gradiv spolnih zlorab otrok. »Chat Control je žal spet nazaj. Tisti, ki najbolj glasno govorijo o zaščiti otrok, niso bili pripravljeni sprejeti kompromisa,« je po glasovanju poudarila Joveva.

Čeprav je večina poslank in poslancev Evropskega parlamenta glasovala proti podaljšanju uredbe, predlog za njeno zavrnitev ni dosegel zahtevane absolutne večine 361 glasov. Za zavrnitev je glasovalo 314 poslancev, za podaljšanje izjeme pa 276.

Po besedah Joveve je bilo že pred glasovanjem jasno, da v Parlamentu obstaja večina proti Chat Controlu, kar so pokazala tudi prejšnja glasovanja.

»Jasno je bilo sicer, da smo danes imeli dovolj glasov za zavrnitev Chat Controla, kar so pokazala tudi prejšnja glasovanja, vendar je bilo zaradi sklica zasedanja na zadnji dan julija doseganje zahtevane absolutne večine izjemno oteženo. To predstavlja zaskrbljujoč presedan za Evropski parlament.«

Po oceni Joveve je tokratni razplet predvsem posledica proceduralnih manevrov in političnih pritiskov, ki so odločilno vplivali na potek glasovanja.

»Če največja politična skupina v Evropskem parlamentu ne bi izsilila postopka in če nekateri ne bi čez noč spremenili svojih stališč, bi danes Chat Control znova padel. Že tretjič v tem mandatu.«

Doslej so namreč evropski poslanke in poslanci povečini vztrajali, da je končno treba najti dogovor glede dolgoročnega zakonodajnega dosjeja (CSAM), ki celovito ureja boj proti zlorabam otrok na spletu in je bil konec koncev tudi povod za začasne izjeme (ki več kot očitno niso več začasne).

»To ni bila izbira med zaščito otrok in varovanjem zasebnosti. To je lažno predstavljena dilema. Otroci si zaslužijo učinkovito zaščito pred spolnimi zlorabami, tudi na spletu. Prav tako si vsi zaslužimo pravico do zasebne komunikacije. Oboje je mogoče. Zato sem ves čas vztrajala pri dolgoročni, kakovostni zakonodaji – ne pri vedno novih začasnih izjemah in proceduralnih obvozih.«

Renew Europe, v imenu katere je pogajanja vodila poslanka Joveva, je bila edina dosledna politična skupina, ki ni pristala na lažno dilemo med zaščito otrok in varovanjem zasebnosti.

Končno besedilo sicer še vedno pušča številna vprašanja odprta, vendar je Joveva kot glavna pogajalka evropskih liberalcev z vloženimi dopolnili dosegla, da sprejeta uredba izrecno izključuje od konca do konca šifrirano komunikacijo od obveznostmi pregledovanja, kar predstavlja pomembno varovalko za zasebnost uporabnikov.

»Čeprav lahko uspešno izključitev šifrirane od konca do konca komunikacije iz pregledovanja zasebnih komunikacij štejemo za majhno zmago tega Evropskega parlamenta, to še zdaleč ni dovolj. Še vedno sem globoko razočarana. Žalosti me tudi, da nekateri slovenski poslanci, ki so še nedavno domnevno podpirali zasebno komunikacijo, očitno spreminjajo stališča z danes na jutri,« je zaključila Joveva.

Foto/EP: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanca Irena Joveva in Marjan Šarec sta v sredo, 8. julija 2026, pred glasovanjem kolegic in kolegov Evropske ljudske stranke (EPP) o izključitvi Branka Grimsa pisala vodji EPP Manfredu Webru, v katerem sta poudarila, da se absolutno ne nameravata vmešavati v notranje zadeve druge politične družine, pač pa želita le prijateljsko pomagati: “Navsezadnje lahko ob presoji, ali so določena politična stališča in ravnanja še združljiva z vrednotami neke politične skupine, tudi kolegi zunaj nje včasih pomagamo, da se razmislek pripelje do povsem logičnega zaključka.”

V pismu sta Joveva in Šarec z navajanjem dejstev – od glasovanj do določenih izjav – pojasnila, da Grims ni izjema, temveč zgolj najglasnejši predstavnik politike SDS:

“Branko Grims le neposredno pove tisto, kar preostali člani njegove delegacije podpirajo precej bolj prefinjeno.”

Parlamentarni odbor za stabilizacijo in pridružitev (SAPC) med Evropsko unijo in Srbijo, ki se ga je udeležila tudi evropska poslanka Irena Joveva, je 17. in 18. junija 2026 zasedal v Evropskem parlamentu. Člani odbora so s predstavniki srbske vlade in narodne skupščine izmenjali poglede na trenutno stanje pristopnih pogajanj Srbije z Evropsko unijo, razpravljali o svobodi medijev ter ocenili politične razmere v državi. ‘‘Prihajam iz Slovenije, prijateljske države, ki dosledno podpira evropsko pot Srbije in vseh držav Zahodnega Balkana, vendar menim, da se prijateljstvo meri tudi v kritiki, ko je ta potrebna. Težav, s katerimi se sooča Srbija, ne bi smeli pometati pod preprogo, saj evropska integracija ni proces skrivanja teh težav, pač pa njihovega reševanja,” je v razpravi poudarila Joveva.

Uvodoma je glede stanja na področju medijskih svobod v Srbiji Joveva pojasnila, da jo po osmih letih novinarskega dela ter tudi kasneje pri oblikovanju evropske medijske zakonodaje redko še kaj preseneti:

”Videla sem vse. Od pritiskov, ne samo političnih, do diskreditacij, netransparentnega lastništva, ogrožanja neodvisnosti in varnosti novinarjer. Vendar pa moram priznati, da nikjer nisem videla takšne medijske scene, kot jo spremljamo v Srbiji. Sicer drži, da propagandna mašinerija ni izum Srbije, je pa ta med najbolj dovršenimi prav v vaši državi.”

V nadaljevanju je Joveva ocenila, da o Srbiji že dlje časa ne moremo govoriti kot o državi, kjer se spoštuje medijska pluralnost, čemur navsezadnje pritrjujejo tudi vsa relevantna mednarodna poročila. Namesto tega po njenem prevladuje politični narativ oblasti, ki se odraža tudi v delovanju javnega servisa.

”Ta problem je bil diagnosticiran že pred časom, ključno vprašanje pa ostaja, ali obstaja resnična politična volja, da se stvari pomaknejo na bolje. Skoraj dve leti po sprejetju medijske zakonodaje narodna skupščina še vedno ni pokazala pripravljenosti, da zaključi tehnični postopek imenovanja novega sveta REM, ki je v tem času postal lakmusov papir za oceno dejanske zavezanosti oblasti reformam na področju medijev. Dlje ko se bo s tem procesom zavlačevalo, tem težje bo verjeti, da gre zgolj za proceduralne zaplete.”

Ko je bilo govora o političnem stanju v državi, je Joveva ocenila, da imajo največjo odgovornost za umiritev napetosti v družbi predstavniki oblasti. Ob tem je pozvala oblast, naj preneha z ignoriranjem razlogov, zaradi katerih državljanke in državljani že skoraj dve leti vztrajajo na ulicah. Dodala je, da bo v prihajajočem poročilu o napredku, o katerem bo glasovanje potekalo julija, žal znova treba izpostaviti številna področja, na katerih ni prišlo do izboljšav.

V zaključku je poudarila, da so poštene in svobodne predčasne volitve, izvedene v skladu s priporočili ODIHR, trenutno najbolj realna pot iz politične krize. Ob tem je dodala, da o evropskih prihodnosti Srbije ne bodo odločali birokrati iz Bruslja, niti da lahko volitve same po sebi razrešijo vse nakopičene težave, morajo pa državljanke in državljani Srbije začrtati prihodnjo usmeritev države in odločiti v kakšni državi želijo živeti.