Danes, 20. maja 2020, je na pobudo European Youth Event (Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o delu evropskega poslanca v Evropskem parlamentu (EP) in v trenutnih kriznih razmerah. Evropski poslanki iz politične skupine Renew Europe Monika Semedo in Irena Joveva ter moderator Albrecht John iz enote za obiske in seminarje v Evropskem parlamentu so osvetlili ključne spremembe v življenju poslank od izvolitve, kako je videti njuno življenje in delo v EP ter v njihovih ‘domačih’ pisarnah.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva EU, s čimer zastopajo njihove interese. Prisluhnejo ljudem z lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi vprašanji, interesnim skupinam ter podjetjem. So zakonodajalci EU, obenem pa lahko postavljajo vprašanja Komisiji in Svetu ministrov. Vsakodnevna delovna obremenitev poslancev je razdeljena na delo, namenjeno volivcem iz njihove države, delo v odborih, razprave v njihovih političnih skupinah ter razprave in glasovanja na plenarnih zasedanjih. Udeležujejo se sej svojih odborov in političnih skupin ter številnih drugih sej. Lahko so tudi člani delegacije za odnose s tretjimi državami, ki včasih zahteva potovanja zunaj EU.

Kmalu bo minilo leto dni od evropskih volitev, zato veliko ljudi (predvsem mlade) zanima, kaj je tisto, kar pritegne; oziroma, kako se odločiš za kandidaturo za evropskega poslanca. “Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka, sicer sem pokrivala notranje politične teme, a sem vseeno dostikrat poročala tudi o Evropski uniji. Velikokrat sem bila razočarana, da se v politiki marsikaj ne dogaja v pravo smer in vedno sem imela svoje mnenje, kako bi se morali politiki obnašati itd. Verjetno nisem edina, ki je to (nekoč) počela… Ko me je takratni predsednik vlade poklical na sestanek, je bila moja prva misel, da bom dobila kakšno ekskluzivno izjavo ali novico. No, presenetljiva je vsekakor bila, saj nikoli nisem pomislila, da bi želel mene kot nosilko kandidatne liste za prihajajoče evropske volitve,” je svoj začetek politične zgodbe opisala Joveva. “Ko dobiš tako priložnost sooblikovanja evropske zakonodaje in veš, da so potrebne spremembe, tega enostavno ne zavrneš.”

Irena Joveva je delila kratko videnje dela in izkušenj ali znanj, ki so pri delu poslancev še kako pomembne:

Na delo v Evropskem parlamentu te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti. Med drugim tudi zato, ker ne dobiš realnega orisa vsega birokratskega aparata, s katerim si kar naenkrat soočen. V tem mednarodnem okolju je znanje tujih jezikov ena izmed ključnih prednosti. Sicer je v Uniji 24 uradnih jezikov, vendar se kot delovni jezik na hodnikih uporabljata angleščina in francoščina (slednje se še učim). Če tega znanja nimaš, se dejansko težko sporazumevaš s kolegi poslanci in vsemi ostalimi zaposlenimi v tej instituciji. Dobrodošlo je seveda tudi, če si dober govorec oz. imaš dobre komunikacijske sposobnosti, si potrpežljiv, znaš sprejemati kompromise in biti diplomatski.

S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid-19 se je delo evropskih poslancev, z letošnjim marcem, dramatično spremenilo. Med 10. in 12. marcem je plenarno zasedanje izjemoma potekalo v Bruslju, nato pa je bilo kar naenkrat konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, je izpostavila poslanka Irena Joveva. “Običajno poslansko delo se je postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacijo s pomočjo digitalnih medijev. Kot predstavnica mlajše generacije evropskih poslancev se imam za otroka digitalne dobe, ampak ta nam zadnjih nekaj mesecev pravzaprav onemogoča normalno delo. Vsak dan spoznam kakšno novo komunikacijsko aplikacijo. Če je meni težko, kako je šele starejšim kolegom?”

Obe poslanki sta izpostavili, da imajo sedaj redna zasedanja naše poslanske skupine Renew Europe, zasedanja odborov, novinarske konference  itd. le prek video konferenc, s pomočjo aplikacije Zoom in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi.

Žal pa ta prinaša tudi pomanjkljivosti, saj na izrednih zasedanjih Evropskega parlamenta besedo dobijo le fizično prisotni poslanci v plenarni dvorani Parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten, danes pa kljub digitalizaciji moraš načeloma še vedno natisniti glasovalni list, se podpisati in skeniran dokument poslati v Parlament.

Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma, moram priznati, da pogrešam dinamiko dela v EP, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vsekakor upam, da se bomo lahko že junija vrnili v neko kolikor toliko ‘normalno’ obliko dela, je še dodala Irena Joveva.

V Evropskem parlamentu v teh izrednih trenutkih sprejemamo različne sklope zakonodaje in predloge za omilitev posledic pandemije, tako s programom SURE, ki ga je predlagala Komisija, se borimo proti brezposelnosti, s finančnimi injekcijami pomagamo evropskemu gospodarstvu, je pa seveda na vsaki posamezni državi članici, da poskrbi za svoje državljane; ob zavedanju, da se bo (oziroma se je) zdravstvena kriza sprevrgla v ekonomsko in socialno. Poslanka Monica Semedo je izrazila zadovoljstvo, da se pri ukrepih v veliki meri upoštevajo predlogi Renew Europe.

“Ne smemo pa pri tem pozabiti na druge evropske države,“ je poudarila Joveva, saj kot podpredsednica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija vedno spremlja, kaj se dogaja na Zahodnem Balkanu. “Veseli me, da se je Unija tokrat odzvala hitreje kot med migracijsko krizo in izkazala solidarnost tudi državam kandidatkam, za katere je trenutno predvidena finančna pomoč v okvirni vrednosti 3,3 milijarde EUR za reševanje krize covid-19.“

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah, s katerimi se soočajo mladi.

Danes, 17. 4. 2020, je na pobudo European Youth Event ( Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o lažnih novicah. Evropska poslanka Irena Joveva, izvršna direktorica in ustanoviteljica Lie Detectors Juliane von Reppert-Bismarck, vodja projekta Counter Deinformation DROG Jesse Evers in novinar/moderator Niko Efstathiou so razpravljali o tem, kako ravnati z novicami, dezinformacijami in lažnimi novicami med pandemijsko krizo.

Zdi se, da je vse težje dostopati do zanesljivih virov novic, hkrati pa se je vse težje in težje boriti proti algoritmični pristranskosti in razbrati, kaj so lažne novice. Kako zagotoviti, da lahko vsi dostopamo do novic, podkrepljenih s preverjenimi dejstvi? Ali bi morala odgovornost za odločitev o tem, katere novice so lažne, žaljive ali si zaslužijo cenzuro, ostati v rokah moderatorjev? Se rešitev skriva v učinkovitem izobraževanju o medijski pismenosti, da bi ljudje sami vedeli, kako pravilno ‘dekodirati’ informacije?

Lažne informacije pri nekaterih postanejo ‘resnične’, ker so z njimi soočeni dlje časa. So kot kaplje vode, ki se nabirajo vsak dan in s tem izničijo naše zaupanje v informacije, ki jih slišimo ali preberemo. Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko le kritična pismenost, torej možnost klikanja in preverjanja informacij iz različnih virov, pripomore k učinkovitemu odkrivanju pravih podatkov. Zato je ključno novinarsko obveščanje in novinarsko izobraževanje učiteljev, ki delajo z mladimi, kot tudi vključevanje kritične medijske pismenosti kot dela šolskih učnih načrtov.

“Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka. Zaradi pridobljenih izkušenj sem se kot evropska poslanka osredotočila tudi na spopadanje z dezinformacijsko propagando,” je poudarila Joveva. Vsekakor je potrebno delati na področju medijske pismenosti. Ljudi je potrebno seznaniti in naučiti zaznavati, katere informacije so zanesljive. “Kar zadeva delo EP, imamo sedaj veliko več motivacije za odkrivanje lažnih novic kot na primer v času migrantske krize, saj obstaja skupno razumevanje in strinjanje glede pomembnosti boja proti dezinformacijam,” je še dodala.

Evropski parlament in komisija sta ustvarili spletno stran, na kateri najdete informacije o mitih in resničnih informacijah, podprtih s podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o COVID-19. To je korak v pravo smer, menita tako Joveva kot von Reppert-Bismarck. Ta spletna stran bi lahko bila temeljni kamen za prihodnji boj proti lažnim novicam, ne samo med krizo. To sem kot Evropejka prej pogrešala, je izpostavila Joveva.

Razpravljalci so se strinjali tudi, da ljudje ne bi smeli verjeti vsemu, kar berejo ali slišijo. Še posebej v tem času, ko smo doma in imamo več časa, brskamo po internetu, kjer najdete vse vrste dejstev in informacij, ki niso preverjene ali resnične.

Irena Joveva je delila kratko zgodbo, ki se ji je pripetila po izvolitvi:

Ne bi smeli biti tiho, če preberete ali slišite nekaj, za kar veste, da ni res. Še posebej, če se nanaša na vas ali nekoga, ki ga poznate. Takoj po volitvah je prišla novica, da sem prepričana, da se Bruselj nahaja na Nizozemskem. Bila sem čisto tiho, saj sem mislila, da nihče ne bo verjel takšni smešni, absurdni, lažni novici. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdo dejansko verjel v to. A novica se je hitro razširila, zaokrožila po družbenih omrežjih in nekaterih medijih oziroma “medijih”. Iz te lekcije sem se marsikaj naučila in sedaj to zgodbo pripovedujem, kadarkoli imam priložnost, saj je praktično šolski primer lažnih novic.

Evropska poslanka je poudarila, da ne smemo biti tiho. Ker se vsaka država z lažnimi novicami spopada na drugačen način, bi na ravni Unije potrebovali skupna pravila in smernice. Nauk z dezinformacijami o COVID-19 bi lahko uporabili kot odskočno desko za nadaljevanje boja proti lažnim novicam. Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje, ki pokriva obseg medijev in dezinformacij, je pojasnila, da se pripravljajo različni dokumenti, med drugim akt o digitalni storitvi, akcijski načrt za dezinformacije … Ker je izredno tanka črta med  svobodo govora in sovražnim govorom, imamo pri tem veliko težav. To je tudi glavni argument, ki ga večina ljudi uporablja, češ, zaradi svobode govora lahko govorim ali napišem tisto, kar mi je všeč. Ni res, je izpostavila Joveva.

Ko se informacije razkrijejo kot lažne novice, se ta podatek ne razširi tako hitro, kot so se v prvi vrsti čustveno nabite lažne novice. Joveva je predstavila nazorno ilustracijo, kako se je težko spopadati z lažnimi novicami, ko postanejo viralne. “To je tako, kot če vzamete pernato blazino in jo postavite denimo na balkon. Veter bo perje raznesel. Četudi bi želeli pobrati vsa peresa, bi bila to misija nemogoče.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah s katerimi se soočajo mladi.

Skupna izjava evropske poslanke in evropskega poslanca LMŠ/Renew Europe, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja, glede depeše, ki jo je vlada Janeza Janše poslala Svetu Evrope s katero izpodbija nedavne ugotovitve komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, ki je Slovenijo navedla med državami, v kateri se dogajajo pritiski na medije.

“Ugotovitve”, zapisane v depeši, so neprimerne, nedostojne, neutemeljene in zgolj še en dokaz več, da gre za politično motivirano in neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč.

Tak način komunikacije je vsega obsojanja vreden. 30 let po prvih demokratičnih volitvah v državi je to popolnoma nesmiselno in nesprejemljivo. V depeši so prikladno pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, marsikaj so seveda tudi prilagojeno dodali. Tovrstno komuniciranje je še posebej neprimerno v času, ko se država in družba soočata s pandemijo, zaradi katere so bile sprejete omejitve delovanja tako medijev kot celotne družbe. Od vlade bi pričakovali, da bi v teh razmerah – namesto napadov na medije – po zgledu nekaterih skandinavskih držav sprejela ukrepe, s katerimi bi podprla njihovo delovanje v teh za vse zahtevnih časih.

Mediji so namreč ključen steber vsake demokratične družbe in države. Menimo, da bi bilo treba novinarkam in novinarjem predvsem izboljšati pogoje za delo. To se še zlasti pozna v teh trenutnih, zahtevnih razmerah. Morda bi se aktualna vlada, če že ima več kot očitno dovolj časa za druge zadeve, raje ukvarjala s tem, vendar očitno sama te “izboljšave” razume na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.