Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 10. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma opozorila na pogosto dojemanje zdravja kot nečesa samoumevnega, še posebej na področju duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo. Ga celo ignoriramo,” je izpostavila, poudarivši, da gre za napako tako politikov kot celotne družbe.

V nadaljevanju je naslovila ključne izzive na področju duševnega zdravja v Evropski uniji, pri čemer je posebej izpostavila pomanjkanje sistematičnega ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju ter omejeno dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.

“Še vedno naši javni zdravstveni sistemi ne zagotavljajo vsem dostopnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja,” je opozorila in dodala, da tudi finančna sredstva za te dejavnosti še vedno niso ustrezno zagotovljena.

Poslanka je bila posebej kritična nad vztrajno stigmatizacijo duševnih težav in nad vedno višjim številom samomorov, zlasti med mladimi.

Ob koncu svojega govora je izrazila upanje, da današnja razprava ne bo zgolj simbolična obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja, temveč da bo vodila v oblikovanje celostne evropske strategije, ki bo naslovila vse izzive na tem področju.

“Okej je, če nisi okej. Ni pa okej, če se boriš v tišini … ker ne dobiš potrebne pomoči,” je zaključila s pozivom k večji podpori in dostopnosti pomoči za vse, ki se soočajo z duševnimi stiskami.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o skrbi za trajnostna, dostojna in cenovno dostopna stanovanja v Evropi. ”Potrebujemo načrt za zagotavljanje socialnih in cenovno dostopnih stanovanj,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost nad trenutnim stanjem na stanovanjskem trgu po vsej Evropski uniji. Kako bomo zagotovili napredno in konkurenčno Evropsko unijo, dokler si naše državljanke in državljani težko – če sploh – privoščijo streho nad glavo, je z vprašanjem izpostavila nujnost reševanja problematike.

Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih evropskih pravil, ki v sedanji obliki bolj ščitijo kapitalske interese kot pa ljudi.

Čeprav je v nadaljevanju pozdravila prihajajoče imenovanje komisarja za energijo in stanovanja, je opozorila na dejstvo, da se trenutna politika zgolj osredotoča na energetsko sanacijo zgradb. To ne pomeni, da to ni pomembno, je dodala, vendar to ne bo rešilo stanovanjske problematike:

“Najprej potrebujemo strategijo za spodbujanje javnih in zasebnih investicij, načrt za zagotavljanje socialnih stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj. “

Poslanka je izpostavila še, da bo stanovanjska problematika eden ključnih izzivov prihodnosti, ki ga bo treba reševati s konkretno vizijo in ukrepi. “To in še več bo potrebno, da stanovanja prelevimo iz luksuza nazaj v osnovno, temeljno pravico vsakogar,” je zaključila.

Foto: EP – Alain ROLLAND

Prvega ne pozabiš nikoli …

… vodenja sestanka delovne skupine v vlogi podpredsednice Renew Europe, namreč.

Danes smo končno začeli z rednimi delovnimi srečanji skupine s področja vrednot in demokracije. Pod mojim okriljem je šest odborov Evropskega parlamenta. Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Pravne zadeve. Ustavne zadeve. Kultura in izobraževanje. Pravice žensk in enako(pravno)st. Peticije.

Če sodim po današnji razpravi, me z vidika dela naše politične skupine in tistih, ki nam je zares mar, ne skrbi. Žal me toliko bolj skrbi marsikaj drugega.

Pa ne mislim le na prej omenjena področja, čeprav se ravno na današnji plenarni dan vse vrti prav okoli vladavine prava. Na obisk v Strasbourg prihaja madžarski premier, recimo. Pravi zgled vladavine pravih – za prave. V Evropskem parlamentu ga od danes dalje pozdravljamo s prav posebno razstavo tistih njegovih sodržavljank in sodržavljanov, ki si še upajo kaj povedati. Z resnično pravo ceno njegove vladavine in osupljivim prikazom nekaterih najbolj absurdnih in potratnih projektov, financiranih z denarjem madžarskih in evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev.

A če smo že pri evropskem denarju, bom vendarle zaključila optimistično. Ker ni vse slabo. Danes smo v Evropskem parlamentu potrdili enega največjih finančnih svežnjev pomoči za Slovenijo po lanskih poplavah. Naša država bo po lanskih poplavah dobila skoraj polovico letnega proračuna solidarnostnega sklada EU, skupaj dobrih 428 milijonov evrov.

Narava nas – vedno bolj – kruto opominja, kako majhni smo napram njej, toda hkrati nam solidarnost – vedno znova – pokaže, kako veliki lahko postanemo. To se je pokazalo po poplavah v Sloveniji. In to se ravno te dni izkazuje v Bosni in Hercegovini, tudi zaradi nesebične pomoči slovenskih reševalk in reševalcev, prostovoljk in prostovoljcev. Poklon.

-Irena

Rožnati oktober je mesec, ko (se) ozaveščamo o raku dojk in (se) opominjamo na pomen skrbi za zdravje.

Redni pregledi niso le rutina, ampak pomemben korak k varovanju našega zdravja in življenja. Ta mesec nam daje priložnost, da širimo zavedanje, spodbujamo pogovore in opogumljamo druge, da poskrbijo zase. Vsak od nas lahko prispeva k temu, da postane ozaveščanje močnejše in da rak dojk ne ostane prezrt. Poskrbimo zase in za tiste, ki jih imamo radi.

 

Europa Donna – Slovensko združenje za boj proti raku dojk

https://europadonna.si/

Delovni petkov večer po plenarnem tednu z nadobudno liberalno mladino iz vse Evrope? Zakaj pa ne.

Konec koncev so ponedeljki (lahko) namenjeni ne le produktivnemu začetku tedna, ampak tudi premisleku o vseh novih spoznanjih in idejah, ki smo jih nabrali v tednu prej.

In prav minuli petek je bil poln takšnih trenutkov.

Izmenjava mnenj na dogodku ”Gradnja mostov” s tridesetimi najperspektivnejšimi mladimi liberalnimi voditelji(cami) iz različnih kotičkov Evrope me je znova spomnila, zakaj prav mlada, zmerna generacija nosi tisti pravi ključ do naše prihodnosti – sveži pogledi, velike ambicije in še bolj inovativni pristopi za izzive, ki se nam včasih zdijo nerešljivi.

Hvaležna sem za priložnosti, kot je ta, kjer odkrit dialog nikoli ni in ne sme biti enosmerna ulica prenosa znanja in idej – od mladih (no,mlajših) se tudi sama vedno ogromno naučim. Če pa bo kakšna moja izkušnja ali nasvet komu izmed udeleženk in udeležencev v pomoč pri aktivnem udejstvovanju v njihovem okolju, je bil potem petkov večer vsekakor več kot odlično izkoriščen!

Pa uspešen začetek tedna vam želim.

-Irena

Imamo novo sestavo medparlamentarnih delegacij!

V času, kjer so diplomacija in dialog pomembnejši kot kdajkoli prej, smo na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu tudi uradno potrdili sestavo medparlamentarnih delegacij, znotraj katerih sem prevzela pomembne odgovornosti.

Delegacije so pomembne, ker krepijo odnose z državami, črtajo smernice in vzdržujejo dialog s političnimi predstavniki ter – še najpomembnejše – civilno družbo.

Z velikim zanosom tako nadaljujem svoje delo v delegaciji za odnose s Palestino, tokrat kot polnopravna članica. Politični pritisk na Izrael, jasna obsodba genocida in dosledna podpora mirovnim prizadevanjem ostajajo moje prioritete. Kot članica delegacije bom še naprej podpirala prizadevanja za pravičen mir, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava in vzpostavitvi funkcionalne palestinske države.

Poleg tega sem bila imenovana tudi v delegacijo za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom. Tako Sarajevo kot Priština igrata pomembno vlogo v stabilnosti Zahodnega Balkana, regije, ki je za Unijo strateškega pomena. Skupaj s kolegicami in kolegi iz delegacije bomo vložili vse svoje znanje in izkušnje v to, da jima pomagamo na poti k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji, obenem pa pri spodbujanju demokratičnih vrednot, izgradnji pravne države in podpori preostalim reformnim procesom, ki so nujen predpogoj za članstvo v Evropski uniji.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 19. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o sušah in ekstremnih vremenskih pojavih kot grožnji lokalnim skupnostim in kmetijstvu v Evropski uniji v času podnebnih sprememb. “Vsa Evropa, ves svet prazaprav, se sooča z grozovitimi posledicami podnebnih sprememb. In zavedati se moramo, da bo vsako leto samo slabše. Žal,” je ob tem poudarila. 

Poslanka je uvodoma izpostavila vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo številne evropske države. Nedavne naravne nesreče, kot so poplave v srednji Evropi, požari na Portugalskem in v Grčiji ter suša v južni Italiji in Španiji, po njenih besedah jasno kažejo, da je nujno ukrepati hitreje in bolj odločno.

Kot je poslanka v nagovoru izpostavila, tudi pomembni koraki, ki jih je Evropski parlament storil v prejšnjem mandatu, še vedno niso zadostni za preprečitev prihodnjih katastrof.

V nadaljevanju je dejala, da je solidarnost temelj Evropske unije, kar se je večkrat izkazalo prav ob naravnih nesrečah, vendar je hkrati dodala, da so odzivi na njihove posledice pogosto prepočasni.

”Težje je nastalo škodo popraviti kot pa se na naravne nesreče pripraviti, da te niso tako uničujoče,” je dejala in ocenila, da je ključ v preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo posledice tovrstnih nesreč.

Ob tem je še kritizirala poskuse zmanjševanja pomena evropskega zelenega dogovora (Green Deal).

”Podnebne spremembe so resnica. Naravne katastrofe kot posledica so resnica. In ni rešitev v tem, da zvodenimo famozni Green Deal, kot trdijo nekateri. Rešitev je v tem, da povečamo namenska sredstva EU in investiramo v to, da države prilagodijo infrastrukturo ter s tem zmanjšajo ogroženost in posledice na lokalni ravni – za tiste, ki jih te nesreče seveda najbolj prizadenejo,” je zaključila.

EP/Foto: Allain ROLLAND

Uporabnice in uporabniki odgriznjenega jabolka, vprašanje imam za vas! Ste že preklopili na slovenščino?

Po mesecih zagrizenih vztrajanj, javnih pismih in pozivih, pogovorih in pogajanjih, usklajevanjih s pristojnimi komisarji, kolegicami in kolegi. Po mesecih skupnih naporov in seveda po pomembnih zakonskih spremembah doma. Po mesecih odločnosti ter sitnarjenja je končno tukaj pričakovana posodobitvena različica Applovega operacijskega sistema, iOS 18. In z njo … slovenski jezik

Prva velika korporacija se je odzvala, toda boj še ni končan. Naslednji so na vrsti ponudniki pretočnih vsebin. Na primer … Netflix in Amazon Prime: četudi se vama zdi slovenščina zapletena in se je morda celo malo bojita, bosta slej ko prej tudi vidva spoznala vse njene čare in lepote. In ker pri nas poznamo tudi dvojino, prihajamo kar po oba hkrati! Pozor, grizemo dalje …

Lep je dan, kajne?

@ijoveva Uporabnice in uporabniki odgriznjenega jabolka, vprašanje imam za vas! Ste že preklopili na slovenščino? 😍 Po mesecih zagrizenih vztrajanj, javnih pismih in pozivih, pogovorih in pogajanjih, usklajevanjih s pristojnimi komisarji, kolegicami in kolegi. Po mesecih skupnih naporov in seveda po pomembnih zakonskih spremembah doma. Po mesecih odločnosti ter sitnarjenja je končno tukaj pričakovana posodobitvena različica Applovega operacijskega sistema, iOS 18. In z njo … slovenski jezik 🇸🇮❤️ Prva velika korporacija se je odzvala, toda boj še ni končan. Naslednji so na vrsti ponudniki pretočnih vsebin. Na primer … Netflix in Amazon Prime: četudi se vama zdi slovenščina zapletena in se je morda celo malo bojita, bosta slej ko prej tudi vidva spoznala vse njene čare in lepote. In ker pri nas poznamo tudi dvojino, prihajamo kar po oba hkrati! 🤗 Pozor, grizemo dalje … Lep je dan, kajne? 🥰 #ijoveva #poslovensko #iphone #slovenščina ♬ LA LA LAND #1 – Official Sound Studio

Naredili smo piko na i – ugibanjem, dvomom, podtikanjem, spletkam, predvsem pa političnim igram, s katerimi so nekateri (ne preveč državotvorno) želeli omajati ugled naše države na evropskem parketu. Vse njihove podle taktike, vsi manevri, naposled tudi vsi pravni postopki, katerih edini namen je bil zavlačevati proces izbire slovenskega kandidata oziroma kandidatke, so danes padli v vodo.

Pomembno je le eno – pod to vlado je Slovenija dobila enega najbolj zaželenih, najbolj ključnih in strateško najpomembnejših resorjev. Resor za širitev Evropske unije in obnovo Ukrajine, ki so ga v preteklosti prevzele države kot so Avstrija, Finska in Nemčija, je zdaj zaupan Sloveniji. Ta pomembna naloga, ki je bila pod dosedanjim komisarjem, Madžarom Oliverjem Varhelyijem, kontroverzno vodena in pogosto predmet upravičenih kritik, nam zdaj odpira priložnost novega, boljšega pristopa, novega zagona.

V novem mandatu Komisije bomo vodili resor, ki nam bo omogočil neposreden vpliv na oblikovanje politik celotne Unije na področju, kjer ima Slovenija zaradi svoje geografske in zgodovinske povezanosti pomembno in uveljavljeno vlogo. Kot priznana in prepoznana zagovornica širitve bo Slovenija igrala ključno povezovalno vlogo med Unijo in državami regije. Poleg tega bomo kot država, ki je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN, še dodatno utrdili svoj položaj zagovornice miru, tudi v evropskem okviru, z vodilno vlogo pri obnovi Ukrajine.

Prepričana sem, da bo Marta Kos v vse procese, ki bodo del ‘njenega’ resorja, vlila nov zagon tako s povrnitvijo (za)upanja za države zunaj EU kot tudi s povrnitvijo kredibilnosti same EU v pogajanjih s temi državami. Slovenija bo tako postala (še bolj) nepogrešljiv glas, ko gre za strateška vprašanja, ki zadevajo mir, stabilnost in širitev.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o vojni v Gazi in razmerah na Bližnjem vzhodu. ”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del,” je bila glede sprenevedanja nekaterih evropskih poslank in poslancev v povezavi s poboji v Gazi ogorčena Joveva.

Uvodoma je poslanka pokazala prvih štirinajst strani sicer 649-stranskega seznama, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Na prvih štirinajstih straneh so namreč navedeni podatki mrtvih, umorjenih dojenčkov.

”Do tistih otrok, ki so dočakali vsaj svoj prvi rojstni dan, sploh prišla nisem. Kaj šele odraslih. /…/ In to so podatki samo do konca avgusta. In samo za tiste, ki so jih uspeli identificirati. In to je skupaj 34.344 mrtvih, od tega 11.355 otrok,” je bila o razsežnostih tragedije, genocida, jasna Joveva.

Po njenih besedah je resnična situacija še veliko hujša, saj predstavljeni podatki odražajo le del nevzdržnega stanja.

”V resnici je mrtvih še na tisoče več. In kje so tisti, ki še živijo, a trpijo zaradi hudih posledic? In tisti, ki umirajo zaradi kolapsa zdravstvenega sistema ali pomanjkanja hrane,” je še dejala ob poudarku, da predstavljeni podatki o umorjenih predstavljajo le del zgodbe o trpljenju, ki pogosto ostane prezrto v oboroženih konfliktih.

V nadaljevanju (se) je vprašala, ali Evropski parlament zares misli, da počne dovolj pri odzivu na to humanitarno katastrofo.

”Večina se vas še vedno dela, da dogajanje obžalujete, medtem ko hkrati trdite, da izraelska vlada pač ima to pravico,” je odločno dodala Joveva.

”Ko to slišim v tej hiši, me je sram, da sem njen del. Čeprav bi v resnici moralo biti sram vse tiste, ki nočete videti genocida. Sram me je zaradi vas, ampak ne bom tiho. Vse dokler ne bomo prišli do točke, ko bom ob nagovoru v tej instituciji namesto seznama umrlih otrok s seboj lahko prinesla seznam sankcij zoper državo Izrael,” je zaključila poslanka.

EP/Foto: Michel CHRISTEN

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Irena Joveva (@ijoveva)