Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 18. septembra 2022, za Mozaik dneva na radiu Ognjišče spregovorila o dezinformacijah in njihovih nevarnostih ter o diskriminatornem pristopu digitalnih platform do slovenskega jezika. Po njenem prepričanju mora slovenščina postati digitalno enakopravna.

Poslanka je omenila dezinformacije kot problem sodobne družbe, saj te nastanejo zlahka in se tudi zlahka širijo. Izpostavila je pomen institucij, ki delujejo transparentno in ki znajo svoja preverjena sporočila približati ljudem.

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi.

Dejala je, da imamo v digitalni družbi vsi pravico vedeti, a da mora biti to preverjeno, kredibilno in resnično.

In ključno je vedeti, da zgolj naši akti in večja odgovornost platform ne bodo dovolj. “Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled.”

Nadalje se je poslanka Joveva dotaknila vprašanja svoje iniciative poziva direktorjem digitalnih platform. Pri tem je izrazila razočaranje, da do diskriminacije govork in govorcev slovenskega jezika sploh prihaja ter poudarila, da je pomembno imeti možnost izbire. Govorila je tudi o pomenu slovenščine na teh platformah za otroke, odraščajoče mladostnike, starostnike in gluhe ter naglušne.

Svoje misli je zaključila s tem, da bo sama storila vse v svoji moči za to, da bodo nadaljnje aktivnosti Evropskega parlamenta naslavljale tematiko dezinformacij, pa tudi, da se bo še naprej borila za to, da slovenski jezik končno dobi enakopraven pristop s strani digitalnih velikanov.

Radijskemu intervjuju lahko prisluhnete tukaj (od 5:15 dalje).

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 25. septembra 2022, v Varšavi na Poljskem udeležila dogodka EUROPE 2050. V govoru je izpostavila, da so iliberalne tendence v EU še vedno zelo prisotne, stanje pa se ponekod še celo poslabšuje. Dodala je, da iliberalizem v EU predstavlja enega večjih izzivov, kar je med drugim ponazorila s slovenskim primerom med letoma 2020 in 2022. 

V tem času je slovenska vlada na čelu z Janezom Janšo silovito napadala javne medije, grozila in pritiskala na novinarje s ciljem prizadejanja škode medijski svobodi ter podrejanja medijske krajine samovolji prejšnje oblasti. Obenem je resno ogrozila obstoj Slovenskem tiskovne agencije, počeli pa so še marsikaj, čemur se je po navedbah poslanke slovensko volilno telo uprlo in na letošnjih parlamentarnih volitvah zmago namenilo liberalni stranki.

Neverjetno sem ponosna na to, kar nam je uspelo doseči. Res smo zmagali v pomembni in prepotrebni bitki proti iliberalizmu. Vendar bi bilo neumno verjeti, da smo zmagali v vojni in izbrisali iliberalne težnje naše ekstremistične desne stranke.

Opozorila je, da so posledice delovanja prejšnje vlade najbolj vidne v trenutnem stanju na javni RTV, kjer je največja opozicijska stranka pridobila absolutni nadzor in tako nadaljuje svoje napade na medijsko svobodo in preprečuje novinarjem kritično poročanje.

Joveva je pojasnila, da je bila EU ustanovljena na podlagi šestih vrednot: človekove pravice, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekovo dostojanstvo. “Odmik od teh vrednot je lahko tisto, kar bi EU potencialno zlomilo, saj postajajo omenjene vrednote vse bolj priljubljena tarča napadov vodilnih akterjev iliberalnega populizma.

Ob tem je prepričana, da bo liberalni blok Slovenije ostal enoten in storil vse, da Slovenija ne bo nikoli več dočakala vlade Janeza Janše.

Na dogodku so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali tudi drugi vidni člani skupine Renew Europe, med drugim Stephane Sejourne, predsednik skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, Szymon Holownia, predsednik stranke Polska 2050, in evropski komisar Thierry Breton.

Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji je bil večinoma predvidljiv. Pričakovano je bila ključna točka trenutna energetska kriza, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino. Evropska unija je predlagala okvir ukrepov, kot je cenovna kapica na električno energijo, ki bo omejila cene ter olajšala pritisk na državljane in industrijo. Ukrep pozdravljam in si želim, da bi ga sprejeli čim hitreje, saj bo usklajeno naslavljanje krize preprečevalo nastajanje razlik med državami članicami, ki bodo zadolžene za njegovo izpeljavo. Na tem področju pogrešam bolj ambiciozne ukrepe, denimo cenovno kapico na plin prek omejene skupne nabavne cene uvoženega plina. Četudi je dogovor med državami članicami sprejet, soglasja o načinu vpeljave te kapice še ni. Potrebna je celovita in trajnostno usmerjena reforma delovanja energetske Unije, ki – tudi po ugotovitvah predsednice Evropske komisije – ne deluje. Pogrešala sem tudi nastavke za bolj ambiciozne ukrepe na področju olajšanja cenovnih pritiskov, predvsem v obliki socialnih ukrepov za državljane ali povečanih investicij Zelenega prehoda, kar bi lahko storili z ustanovitvijo posebnega sklada (po zgledu sklada za okrevanje in odpornost) ali, alternativno, programa SURE oziroma celo dopolnitvami programa RepowerEU.

Predsedničina napoved ustanovitve nove evropske vodikove banke, ki ji bomo iz sklada za inovacije namenili tri milijarde evrov, je medtem pomembna predvsem z vidika doseganja energetske neodvisnosti Unije z zagotavljanjem zadostne količine obnovljivih virov energije, saj je vodik lahko pomembno orodje za zapolnjevanje energijske in naložbene vrzeli. Širitev trga vodika bo temeljila na usklajevanju povpraševanja in ponudbe ter je neposredno povezana z zastavljenimi cilji programa RepoweEU.

Velik del govora je predsednica Komisije namenila vojni, dogajanju in razmeram v Ukrajini. Evropska unija je od začetka ruske agresije enotno pristopila k pomoči Ukrajini in njenim prebivalcem ter vsem tistim, ki so kot begunci pribežali v varno zavetje v državah članicah. Izredno pomembno sporočilo na tem področju je osredotočeno ravno na to solidarnost, za katero je predsednica napovedala, da mora biti takšno ravnanje, kot smo ga pokazali sedaj, nov standard za nadaljnja vprašanja migracijske politike. Migracijska politika je v EU slabo urejena in tudi novemu Migracijskemu paktu iz leta 2020 manjka vzpostavljen vzdržen sistem, ki bo deloval pravično, hitro in učinkovito. Kot sem že velikokrat poudarila, mora biti migracijska politika Unije nepristranska, poštena in v skladu s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, zato od napovedane zakonsko obvezujoče solidarnosti na tem področju pričakujem veliko.

Po tem, ko je Unija Ukrajini junija letos podelila status države kandidatke, je predsednica von der Leyen napovedala njeno vključitev v evropski enotni trg ter področje prostega gibanja. Gre za velik in pomemben korak, ki bo – v povojnem stanju in po ponovni vzpostavitvi normalnega trgovanja – imel dobre gospodarske učinke na vso Unijo. A ne morem mimo grenkega priokusa tega dobrega sporočila, ko pomislim na države Zahodnega Balkana, ki imajo status države kandidatke že vrsto let, brez podobnih ugodnosti. Širitev Unije, ki je bila v prejšnjih letnih nagovorih visoko na prioritetni listi, nikoli ni doživela resničnih premikov, v letošnjem nagovoru pa je predsednica Zahodni Balkan samo omenila. Predvsem vljudnostno. Toda ponavljanje praznih obljub samo še bolj spodkopava kredibilnost Unije, tako zunaj kot znotraj nje.

Evropska unija se je, podobno kot številne druge države po svetu, znašla v položaju rekordno nizke brezposelnosti. Vendarle pa se soočamo z nenavadno visokim številom prostih delovnih mest, kar je neposreden odraz napačne usmerjenosti izobraževalnega sistema v Uniji. V času trenutnega mandata smo ničkolikokrat opozarjali na potrebo po prenovitvi tako izobraževalnega sistema kot tudi poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter potrebe pridobivanja novih veščin za opravljanje poklicev prihodnosti. Zato me resnično veseli napovedano višanje naložb v poklicno izobraževanje ter izpopolnjevanje in pozdravljam odločitev predsednice, da leto 2023 postane evropsko leto spretnosti. Upam, da bo pri tem v ospredje postavljen že vzpostavljen Program znanj in spretnosti za Evropo.

Na področju zdravja, kjer je v času spopadanja s pandemijo koronavirusa EU igrala pomembno vlogo (predvsem z vzpostavitvijo strategije za proizvodnjo in distribucijo cepiv ter programa COVAX), pa smo izredno pomembne premike naredili tudi na področju delovanja evropske zdravstvene unije, programa EU4Health, evropskega načrta za premagovanje raka ter spodbujanja enotnega trga EU za digitalno zdravje in za izdelke s pomočjo vzpostavitve enotnega evropskega prostora podatkov. Čas je, da storimo pomembne korake tudi na področju duševnega zdravja, težave, ki jo ima kar 84 milijonov evropskih prebivalk in prebivalcev. Res je skrajni čas za vzpostavitev ustrezne, dostopne in cenovno ugodne podpore ter pomoči vsem državljanom, za kar si v Evropskem parlamentu prizadevamo že dolgo.

Morda najbolj nepričakovano je bilo odločno sporočilo von der Leynove za sklic konvencije, ki bi reformirala EU kot tako, tudi z dopolnitvami temeljnih pogodb delovanja EU, kar je bil navsezadnje eden glavnih zaključkov Konference o prihodnosti Evrope in torej zahteva državljanov. V Evropskem parlamentu namreč v to smer potiskamo že nekaj časa.

Pomembna je bila tudi napoved reforme pakta stabilnosti in rasti, ker je ta zastarel in neuresničljiv. Države v času nenehnih kriz potrebujejo fleksibilnost pri investicijah za učinkovito odzivanje. Sama bi si želela predvsem več fleksibilnosti pri investicijah v digitalizacijo in za zeleni prehod.

Veseli me, da je predsednica Komisije ponovno izpostavila odločnost pri zaščiti vladavine prava znotraj in zunaj EU in resnično upam, da se bo to kmalu tudi udejanjilo. Vpeljane imamo različne mehanizme in vzvode za pritiske na države članice, ki temeljnih vrednot EU ne spoštujejo, pešamo pa pri njihovi dosledni uporabi. Merim predvsem na zamrznitev EU sredstev za Madžarsko v okviru sproženega mehanizma vladavine prava in na nepopustljivost pri sproščanju denarja iz sklada za odpornost in okrevanje za države, ki kršijo vladavino prava ali ne dosegajo dogovorjenih mejnikov. Pakt o obrambi demokracije pozdravljam; ta bi lahko zaokrožil že obstoječe mehanizme in hkrati dodal nove, s katerimi bi se osredotočili na korupcijo.

Pod črto: Čustveno nabit govor predsednice ni bil popoln in je marsikatero vprašanje pustil neodgovorjeno, a me veseli, da kljub izjemno težkim časom soočanja z energetsko krizo predsednica ni pozabila na zastavljene cilje Zelenega dogovora. V svojem govoru je opozorila na marsikatero pravo stvar ter predlagala nekaj dobrih in izjemno pomembnih rešitev, za katere resnično upam, da ne bodo ostale le to – predlogi.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je izvršnim direktorjem digitalnih platform Amazon Prime, Disney+ in Netflix danes, 15. septembra 2022, poslala odprto pismo, v katerem jih poziva k dostopnosti njihovih storitev in vsebin tudi v slovenskem jeziku. Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika, je med drugim zapisala.

V pismu je izrazila zaskrbljenost in razočaranje nad omenjenim dejstvom in pojasnila, da je takšna praksa diskriminatorna, večjezičnost pa je tako v Evropski uniji kot širše vrednota, na katero smo lahko ponosni in se moramo zanjo zavzemati.

Jezikom z manj govorkami in govorci moramo namenjati posebno skrb, je v pismu opozorila poslanka Joveva, pri tem pa izpostavila določbe Listine EU o temeljnih pravicah, Pogodbe o EU ter direktive 2010/13/EU (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).

Po njenih navedbah imajo vsebine, ki jih ponujajo omenjena podjetja, pomembno vlogo tudi pri izobraževanju, socializaciji in vzgoji otrok, ki pa še niso vešči tujih jezikov. Prav tako imajo do menjenih vsebin slabši dostop vsi drugi, ki tujih jezikov ne razumejo.

Evropska unija priznava obstoj večjezičnega enotnega digitalnega trga, na katerem si vsi zaslužijo enako obravnavo z enako dostopnostjo ne glede na lokacijo in čas prihoda neke digitalne storitve, zato je evropska poslanka Joveva izvršne direktorje omenjenih podjetij pozvala k premisleku o omogočanju enakopravne dostopnosti do vseh uradnih jezikov EU na spletnih platformah pretočnih medijskih vsebin.

Ob tem evropska poslanka opozarja še, da bi slovenska zakonodaja, natančneje drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine, sicer morala zadostovati, a težave se pojavljajo, ker te digitalne platforme niso registrirane v Sloveniji. Zato je po njenem mnenju treba zgoraj omenjeno direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah nujno vnesti v nacionalno zakonodajo, s čimer bi lahko vanjo vnesli tudi natančne zahteve za tovrstne prevode, in oporavili obstoječe pomanjkljivosti.

“Naj ponovim, da v tudi Evropskem parlamentu radi rečemo, da smo združeni v raznolikosti, ob tem pa poudarim, da je to nekaj, kar moramo resnično spodbujati, nekaj, za kar bi se morala boriti vsaka Evropejka in vsak Evropejec, predvsem pa je to nekaj, kar mora spoštovati vsako podjetje, ki deluje na enotnem evropskem trgu. To pomeni, da ne gre za to, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi vam zapovedovala uporabo vseh evropskih jezikov, ali ne. Gre za pravico vsake posameznice in posameznika ter za to, da so naša raznolikost in vsi čudoviti evropski jeziki tisto, kar sestavlja naš evropski mozaik. Dajmo vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku.”

Evropska poslanka je pismo izvršnim direktorjem omenjenih podjetij poslala v slovenskem jeziku. V nadaljevanju ga lahko preberete v celoti:

Pismo glede (ne)uporabe slovenskega jezika na vaših v Sloveniji prisotnih digitalnih platformah

Evropska poslanka Irena Joveva se je ob robu letnega nagovora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji – SOTEU 2022, v sredo, 14. septembra, udeležila razprave o stanju v Evropski uniji v Hiši EU. Med drugim je povedala, da je bil govor von der Leynove predvidljiv oziroma brez presenečenj, z nekaterimi dobrimi napovedmi, marsikaj pa je tudi manjkalo. O njeni omembi držav Zahodnega Balkana je evropska poslanka dejala, da bi EU morala dokončno nehati dajati lažno upanje in obljube, ki jih ne izpolnjuje.

Poslanka Joveva meni, da veliko preveč poslušamo zgolj o željah in idejah, da bi bil Zahodni Balkan del EU. Sicer je po njenih besedah prav, da se je področja Zahodnega Balkana v svojem letnem nagovoru o stanju v Uniji predsednica Evropske komisije dejansko dotaknila, a je obenem prepričana, da brez premikov v sistemu odločanja znotraj EU ne bomo dosegli napredka. Obregnila se je ob sistem soglasja, ki ga zahteva Svet, kjer nekateri voditelji držav članic velikokrat zasledujejo ozke partikularne interese, Evropski parlament oziroma Evropska komisija pa sama nimata pristojnosti za odločanje o napredku držav Zahodnega Balkana glede vstopa v EU.

Govor predsednice Evropske komisije je poslanka ocenila kot precej generaliziran, čeprav na trenutke z nekaj konkretnimi napovedmi, pri čemer pa jo skrbi predvsem njihovo uresničevanje.

Po njenem mnenju je nagovoru predsednice Komisije manjkal predvsem del o sociali in medijih, kot je recimo evropski akt o medijski svobodi, ki ga pričakujemo ta teden, precej malo pa je bilo povedanega tudi o vladavini prava.

Je pa poslanka Joveva pohvalila to, da je predsednica komisije v govoru izpostavila področje duševnega zdravja, o katerem se premalo govori. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da bo na plenarnem zasedanju ta teden predvidoma potrjeno poročilo o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU, pri katerem je kot poročevalka delovala v imenu svoje poslanske skupine Renew Europe.

Nagovor predsednice Evropske komisije in pogovor evropske poslanke Joveve v omenjeni razpravi si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 8. septembra 2022, udeležila briefinga za novinarje v Hiši EU pred septembrskim plenarnim zasedanjem. V središču pogovorov je bilo soočanje s trenutno energetsko krizo. Joveva je izpostavila, da potrebujemo skupen odziv na evropski ravni in hkrati dejala, da je nujna neodvisnost od vseh fosilnih goriv; tudi zato, “da se ne bo stopila Zemlja ali mi na njej oziroma naši zanamci”. Od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pričakuje, da bo v letnem nagovoru o stanju v Uniji podrobneje razjasnila, kako se bo EU tega lotila.

Ob tem evropska poslanka Joveva od predsednice von der Leyen pričakuje tudi konkretnejše predloge za boljše soočanje s podnebnimi spremembami, predvsem pripravami na obdobja suše in požarov. Dodala je, da se sama strinja s predlogom cenovne kapice na ceno elektrike in plina, ker je nujno ljudem zmanjšati stroške, podjetjem pa preprečiti težave ali propad.

“Treba je tudi dolgoročno reformirati energetski trg Unije, saj ta trenutno žal ne deluje. Predvsem pa bi v tem trenutku morali ločiti ceno plina od elektrike.”

Glede ločevanja cene plina od elektrike je poslanka poudarila, da je treba trg električne energije zasnovati tako, da bodo cenejše produkcije energije imele možnost še naprej vlagati v čiste načine produkcije, ki bodo obenem v skladu z Zelenim dogovorom in ob tem pričakuje več razumevanja od Sveta oziroma držav članic. Pojasnila je tudi, da okoljske krize ne smemo zanemariti.

Na novinarsko vprašanje o tem, kako bo trenutna draginjska kriza vplivala na uresničevanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, je poslanka odgovorila, da si nikakor ne smemo dovoliti, da se Zeleni dogovor razsuje. Tako kot draginjska kriza je akutna tudi okoljska kriza. In če ne želimo, da se nam pred očmi stopi svet, moramo čimprej in odločno ukrepati. Zato se zavzema tudi za čim večjo prilagodljivost uporabe sredstev iz omenjenega sklada.

“Želela bi tudi bolj ambiciozne in jasne opredelitve predsednice Evropske komisije glede prihodnosti EU in njenega institucionalnega ustroja.”

Obenem je poudarila, da bo na plenarnem zasedanju prihodnji teden podprla oba zakonodajna predloga iz paketa Fit for 55 ter predlog direktive o minimalni plači.

Poslanka Joveva je priložnost na briefingu z novinarji izkoristila tudi za omembo poročila o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU, pri katerem je kot poročevalka delovala v imenu svoje poslanske skupine Renew Europe. Na samo poročilo in svoje delo pri njem je poslanka izredno ponosna, zato se še toliko bolj veseli potrditve slednjega na plenarnem zasedanju.

Februar 2020. Razpis za pripravništvo pri evroposlanki Jovevi z le še nekaj dnevi za prijavo. Razmišljam – trenutno imam že veliko obveznosti, najbrž lahko počakam s prijavo, pripravništva bi znala biti še kdaj razpisana. Pomislim še enkrat in si rečem – priložnosti, kot je ta, se ne ponujajo kar same od sebe. Vneto začnem pisati prijavo in jo oddam. Še nekaj krogov razpisnega postopka, nekaj esejev ter razgovor – in v e-poštnem nabiralniku preberem sporočilo, da sem bil izbran kot eden izmed pripravnikov. Yaay!

Fast forward.

April 2022. Pandemske omejitve in študijske obveznosti mi niso dovoljevale, da svoje pripravništvo opravim prej. Pa nič zato, si rečem. Zagretost, da izkusim delovanje Evropskega parlamenta, radovednost, da vidim kako poteka poltika »od znotraj«, in želja pomagati spremeniti svet na bolje korak za korakom, so vse še vedno tlile v meni. Spakiram kovček, dva in se odpravim na severozahod, kjer med vonjem vafljev in andaluzijske omake za krompirček veje tudi veter združene Evrope.

Kje začeti? Marsikdo mi je rekel, zakaj sem se odločil za pripravništvo in the first place, glede na to, da zaključujem študij farmacije. Moj odgovor bi bil preprost; že od nekdaj so me zanimale različne stvari, vključno s politiko in tematikami, ki se tičejo širše družbe. Ne glede na to, kaj si vsak izmed nas misli o politiki, je dejstvo, da ta zadeva vse nas prav v vseh možnih aspektih življenja. In ravno zato je dobro, če ne nujno, da sledimo preverjenim informacijam, smo vpeti v politično dogajanje in se zanj zanimamo.

Evropski parlament je, na kratko rečeno, labirint. In ko rečem labirint, mislim čisto resno. To je zgradba, kjer se navkljub smerokazom enostavno izgubiš tudi na poti, ki si jo prehodil že vsaj dvakrat. Vsak sprehod do parlamentarnih dogodkov v živo pravzaprav postane popotovanje.

Namig: le če si v tretjem nadstropju, lahko zares prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost pisarne evroposlanke Joveve? Pisarna je izmed vseh nadstropij prav v tretjem.

Poleg arhitekturnega labirinta je tudi labirint v sprejemanju in dopolnjevanju zakonodaje Evropske unije. Upam si reči, da se večina zaveda, kako zelo razvejana je vseevropska politika, vseeno pa človeka kar prizemlji, ko na lastne oči vidi vso kompleksnost in dinamičnost dogajanja. Vsaka tematika nima le vzajemnega sovpliva na druge problematike in širokega ozadja, o katerem se moraš podučiti, marveč ima tudi ogromen dotok informacij (in na žalost tudi premnogo dezinformacij).

Na kratko: izgubiš se, a se s časom naučiš brati med vrsticami, kje in kako iskati podatke, ter predvsem to, da vprašati ni greh in da lahko stvari premakneš le s skupnimi močmi.

Pripravništvo in delo v parlamentu sta kratkomalo izjemno raznolika. Ni dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Ko se zaključi ena debata, je neka druga že v nizkem štartu, neka tretja pa že v polnem pogonu z dopolnili in usklajevanji. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje in zdravje (ENVI Committee) in odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Committee). Pri slednjem sem se z navdušenjem vključil v delo pisarne in ‘dodal svoj piskrček’ k poročilu o vplivu pandemskega zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti na otroke ter mladino širom EU, za katerega je bila evroposlanka Joveva izbrana kot poročevalka v senci. Ko nekdo sliši besedo poročilo, si najbrž misli, da gre za dvostranski dokument brez večjega pomena, a ni tako. Parlamentarna poročila so spisana podrobno, a še vedno celostno, nepristransko in so trenutno eden glavnih vzvodov, kako Evropski parlament vpliva in usmerja delovanje Evropske unije v prihodnje.

Zaključek? Z nekaj prebiranja, raziskovanja in zanosa lahko tudi ti prisostvuješ ter pustiš svojo sled v evropskih zapisih.

Panel izpred sobe za plenarno zasedanje v Bruslju.

In ko že misliš, da si nekako ulovil mesečno valovanje delovanja Evropskega parlamenta in se vsaj nekako znaš spoprijeti z njegovim hitrim tempom … se znajdeš na vlaku za Strasbourg. Triurna vožnja s hitrim vlakom te vodi iz belgijske prestolnice proti jugu, kjer se tvoj pogled izgubi med slikovitimi pikardskimi pašniki ter tu in tam zaide na računalniški zaslon k tedenskemu redu za plenarno zasedanje.

Ko prispeš v Alzacijo, vse deluje kar precej drugače od Bruslja. Mesto je veliko manjše, arhitektura je bližja naši – pravzaprav je Strasbourg kar dober približek Ljubljani. In ko že misliš, da si se nehal izgubljati za vselej … odkriješ, da je strasbourški parlament še večji labirint od bruseljskega. Dodatno radost je v teh dneh v pisarno prinesla tudi Mila, ki je zvesto spremljala, kaj vse počenjamo, in z veseljem spoznavala vse nove obraze po parlamentu. Vsak pripomoček je dobil še dodatno uporabno vrednost, najbolj pa so ji bile zanimive akreditacije s portretnimi fotografijami.

Epilog? Prav vsak pisarniški predmet je lahko zanimiva igrača, če nanj pogledaš s pravega, otroškega zornega kota.

Teden v tem alzaškem mestecu mine kot najbolj dinamičen in spominov poln v celotnem pripravništvu. V tem tednu lahko poskusiš izvrsten Flammkuchen oz. tarte flambée, izkusiš, kako potekajo različna dogovarjanja in usklajevanja ter s tribune iznad evroposlank in evroposlancev na lastne oči vidiš, kako poteka glasovanje na ‘plenarki’. O veliko amandmajih se glasuje z dvigom rok, pri čemer predsedujoči odloči, na kateri strani je večina. Najbolj zanimivo postane, ko to včasih ni tako očitno in takrat lahko slišiš globok vzdih mnogih v dvorani, tu in tam tudi kakšen vzklik po preverbi z elektronskim glasovanjem. Skratka: parlament je aktivna, živa struktura z občasno všečno nepredvidljivostjo.

V času mojega pripravništva je Evropski parlament izbiral tudi nagrado evropske filmske akademije, znano pod imenom LUX Award. V čast temu so za vse zainteresirane pripravnike pripravili predvajanja vseh treh filmov v ožjem izboru. Čeprav zgodovinsko trpki in s težkimi zgodbami, lahko mirne vesti rečem, da gre za odlično posnete filme, ki so le dodatna potrditev, kako zares izvrstna je evropska filmska industrija. Zmagovalni film Quo Vadis, Aida? bosanske režiserke Jasmile Žbanić je zagotovo film vreden ogleda in čustveni prizor ob prejemu prve nagrade v Strasbourgu je potrdil njegovo pomenskost in pomembnost v dandanašnjem času.

Ocena? Ogled toplo priporočam.

Pa da grem nazaj na Bruselj. Poleg omenjenega je to mesto, ki resnično živi svojo mednarodnost. Če želiš kje v Evropi spoznati ljudi z vseh vetrov, slišati paleto različnih jezikov, je Bruselj kot nalašč zate. Še posebej zabaven in prijeten občutek pa je, ko meni nič, tebi nič v najbolj naključni situaciji ob sebi zaslišiš nekoga govoriti slovensko … in ga nato ogovoriš v vajinem maternem jeziku.

Mesto je tudi idealno umeščeno v bližini drugih prelepih krajev, kot so Antwerpen, Dinant ali francoski Lille. Bruselj poleg čokolade in piva ponuja tudi veliko število parkov, kjer se lahko med premnogokaterimi jezerci, obsijanimi s spomladanskim soncem, ki je konec maja zahajalo šele ob 21:46, v miru zlekneš na trato in s prijatelji uživaš v dolgih pogovorih ob banjici sladoleda.

Evropski parlament je poln mladih, zanimivih in nadobudnih ljudi, ki imajo vsak svoje veščine in ozadje. V veselje mi je bilo spoznavati vedno nove ljudi – znance od znancev, prijatelje od prijateljev, saj vsi izhajamo iz različnih, a hkrati podobnih okolij širom Evrope. Od vsakogar se lahko naučiš kaj novega, če si dovoliš prisluhniti in tudi kaj vprašati. Upal bi si reči, da prav ta mladost, zagnanost in gorečnost po spremembah ženejo Evropski parlament dalje.

Bruselj ponuja tudi veliko kulturnega udejstvovanja, na sliki interaktivna razstava o življenju in delu Fride Kahlo.

In enako velja tudi za pisarno evroposlanke Joveve. #TeamJoveva sestavljajo mladi ljudje z raznolikimi izkušnjami in vrlinami, ki so me povrh tega sprejeli odprtih rok za sodelovanje pri evroposlankinih prednostnih nalogah. Razjasnitev ozadij, jadranje med čermi podatkov in urejanje parlamentarne administracije bi bile nemogoče brez njih. Poleg skupnega dela pa mi bo v izredno lepem spominu ostalo, da smo se občasno uspeli podružiti tudi ob kakšni (brez)kofeinski kavi, slastnem kosilu ali belgijskem pivu.

Sklep? Znanje kakšnega tujega jezika, dobri odnosi z različnimi ljudmi in odprtost so muss, da lahko svoje delo opravljaš dobro.

Moje zaključne misli bodo strnjene. Sem se naučil česa novega? Sem – in to marsičesa. Je bila to življenjska izkušnja? Brez kančka dvoma. Vedoč, kar vem zdaj, ali bi se na pripravništvo prijavil ponovno? Zagotovo.

Tilen Kozole

Ste vedeli, da je do nedavnega lahko kdorkoli kupil osebne podatke, ki jih je zbiralo več kot 600 aplikacij “za starševstvo”? Tedenski paket podatkov za 160 dolarjev.

O tem v današnji kolumni, objavljeni v časniku Večer, piše evropska poslanka Irena Joveva. Navedeno poveže z nedavno šokantno  odpravo sodbe ‘Roe vs Wade’ v ZDA:

“V Evropskem parlamentu smo v odzivu na to med drugim zahtevali, da se pravica do splava vpiše v Listino EU o temeljnih pravicah in ni mi jasno, kako so lahko nekateri kolegi, še zlasti pa kolegice, glasovali proti. Mislila sem, da obramba pravice do splava, vsaj v že omenjenem stoletju, ni potrebna. V tem stoletju bi se morali pogovarjati o marsičem drugem. Recimo o tem, da v digitalni dobi sporočila, lokacija, zgodovina brskanja, sledenje menstrualnim ciklom prek aplikacij … odpirajo tveganja, da bi državni ali drugi organi lahko preganjali ženske, ki želijo splaviti.”

Seveda so oglasi na spletu – na podlagi trgovanja z našimi podatki – problem, toda ne glavni, v besedilu navaja poslanka Joveva. Po njenih besedah sta glavna problema v tem, da se podatki prodajajo naprej, ter v profiliranju ljudi, kar odpira možnosti za vsemogoče zlorabe in je temelj za algoritme, ki določajo, kako se nam prikazuje svet.

“V EU se sicer mnogi zavedamo teh tveganj in smo v tem mandatu zasnovali paleto regulacij, kot so akti o podatkih, digitalnih trgih, digitalnih storitvah ter umetni inteligenci. /…/ Naslednji izziv je, kako dobro formulirano regulacijo uveljaviti v praksi.”

Med drugim Joveva spomni na izjavo evropskega komisarja Bretona, da spletnim gigantom ne bo nikoli mar samim od sebe: “Ne reče se jim giganti zastonj. Ni jim mar, dokler tega ne zahtevajo uporabniki ali se ne vzpostavi jasna regulacija.”

Ob tem poslanka izpostavi pomen ozaveščenosti ljudi kot najučinkovitejšega ukrepa. Svoboda na spletu naj ostane. A svoboda terja odgovornost, za kar je nujna ozaveščenost. Zapis sklene z opozorilom, da tudi pravice na spletu žal niso samoumevne, da pa se bo prav na spletu odvijala naslednja bitka za demokracijo in svobodo.

Kolumno evropske poslanke si lahko v celoti preberete v današnji tiskani izdaji Večera oziroma na povezavi TUKAJ.

Objavljamo kratko izjavo evropske poslanke in podpredsednice delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija Irene Joveve (Renew Europe) ob dogovoru v EU za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.

“Z eno besedo bi aktualnim razvojem dogodkov lahko rekla samo: končno! Odločitev o začetku pristopnih pogajanj je žal prišla (mnogo pre)pozno z vidika spolitiziranega procesa, pri katerem je Evropska unija izgubila veliko kredibilnosti v regiji, predvsem pa so ljudje izgubili zaupanje. A ker pogovori o preteklih dogodkih danes res niso na mestu, želim le verjeti, da je s to odločitvijo konec neizpolnjenih obljub in vetov, ki državama in njihovim državljankam ter državljanom več let neupravičeno ne omogočajo zasluženega koraka naprej. Upam tudi, da bo današnja odločitev dala nov zagon za hitrejše in odločnejše reforme v regiji, hkrati pa bi lahko sprožila premisleke o reformi odločanja v EU. Ocena predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da gre za zgodovinsko odločitev, je pravilna. Ob tem se nadejam, da bo ta odločitev pospešeno vodila v dejansko članstvo Severne Makedonije in Albanije v EU.”

Delegacija šestih poslancev Evropskega parlamenta pod vodstvom predsednice Odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) Sabine Verheyen, med njimi pa je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je na obisku v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi, ki nosi naziv Evropska prestolnica kulture leta 2022.

Med obiskom med 18. in 20. julijem se bodo evropski poslanci srečali s kuratorji kulturnega programa “Kaunas 2022”, ki je sofinanciran s strani EU programa “Ustvarjalna Evropa” in poteka pod sloganom “Od začasnega do sodobnega”. Obiskali bodo razstave, kot je Memory of Being Marine Abramović, več kulturnih prizorišč v okrožju Kaunas in se med drugim srečali z litovskim ministrom za kulturo, da bi razpravljali o dediščini omenjenega programa.

Obisk, namenjen ugotavljanju dejstev, se bo zaključil s tiskovno konferenco 20. julija, ki jo bodo imeli evropski poslanci skupaj z Virginijo Vitkiene, vodjo programa “Kaunas 2022“.

“Bolj kot samo preverjanje dejstev je naš namen poudariti izjemno delo, ki je bilo v zadnjih letih opravljeno za pripravo kulturnega programa “Kaunas 2022“. V Kaunasu bodo imeli naši člani priložnost srečati se ne le z ministrom za kulturo in lokalnimi oblastmi, ampak tudi s kuratorji glavnih razstav, mestnimi pripovedovalci in mladimi umetniki,” je pred odhodom povedala vodja delegacije Verheyen.

“Zame bo pomembno, da razpravljamo o dolgoročni dediščini in kaj se bo zgodilo po letu 2022 s kulturnega in strateškega vidika, pa tudi videti konkretne projekte lokalnih skupnosti,” je zaključila.

Z vodjo delegacije se strinja tudi poslanka Joveva, ki se misije v Kaunasu izredno veseli:

“Veselim se vseh načrtovanih obiskov, ogledov razstav, sestankov s predstavniki mesta, kot seveda tudi mesta samega in njegovih znamenitosti. Zadovoljna sem tudi s tem, da bomo imeli priložnost na licu mesta videti, kako poteka projekt Evropske prestolnice kulture ter iz prve roke izkusiti vso kulturno bogastvo mesta Kaunas. Izkušnja bo zame odlična popotnica pred organizacijo evropske prestolnice kulture v letu 2025, ko bo ta naziv nosilo tudi mesto Nova Gorica.”