Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 17. 4. 2024, v oddaji ‘Pogovor o’ na Radiu Ognjišče govorila o aktualnem mandatu, predvolilni kampanji in prihodnosti. ”Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v koruptivnih aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah,” je bila na vprašanje o pomenu razkritja domnevnega ruskega vmešavanja povsem odkrita Joveva.

Uvodoma se je ozrla na skoraj že zaključeni mandat, za katerega so vsi poslanke in poslanci sprva pričakovali, da bodo izzivi, ki jih je prinesel brexit prevladovali v njihovem delu. Kot je pojasnila, se je v samo nekaj mesecih osredotočenost njihovega dela v celoti preusmerila na epidemijo, ki je v ospredje postavila povsem nove prednostne naloge.

”V prvi polovici mandata smo se upravičeno posvetili reševanju posledic epidemije, pri čemer smo kljub začetni neenotnosti uspeli izpeljati številne pomembne ukrepe, vključno z zagotavljanjem zaščitne opreme. Vendar smo bili kmalu zatem ponovno soočeni z novimi izzivi, kot sta vojna v Ukrajini in sedaj vojna v Gazi, ki sta znova preusmerili našo pozornost in pomembne vire.”

Kljub temu je kot zgodovinski dosežek izpostavila 800 milijard evrov vreden načrt za okrevanje in odpornost, ki bo do leta 2026 pomagal državam članicam in državljanom za okrepitev v pandemiji prizadetih gospodarstev.

V nadaljevanju je odgovarjala tudi na vprašanje o možnosti tujega vmešavanja v volilni proces.

”Odgovornost vseh nas je, da delujemo transparentno in se odločno borimo proti korupciji ter kakršnemu koli vmešavanju iz tujine. V tem kontekstu menim, da je izjemno pomembna objava domnevnega ruskega vmešavanja v zvezi s portalom ‘Voice of Europe’. To razkritje je razgalilo ruske namere in upam, da bodo slednje raziskane do potankosti. Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v teh aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah.”

Na vprašanje o pomenu prihajajočih volitev je pojasnila, da jo skrbi predvsem porast populizma, manipulacij in skrajnih stališč, za katere je ocenila, da morajo ostati na družbenem robu.

”Odgovornost vseh nas je, da iskreno in neposredno komuniciramo z državljani. Mi smo tisti, ki jim moramo dokazati, da smo zmerne, proevropske in progresivne sile tisti, ki moramo ostati v večini. Tudi osebno se vsak dan trudim biti zgled kot ena od najbolj transparentnih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu.”

Pogovor se je nadaljeval tudi v smeri dezinformacij v povezavi z migracijami, pri čemer je poslanka poslušalce spomnila, da so bile ravno dezinformacije pomemben del agende skrajne desnice že v prejšnji predvolilni kampanji.

”Predvsem skrajna desnica gradi svoj politični program na strahu in manipulacijah. To se dogaja ponovno, čeprav smo nedavno sprejeli migracijski pakt, ki je na tem področju vzpostavil določena enotna skupna evropska pravila. Kljub temu te stranke še vedno nabirajo politične točke na plečih ljudi.”

Pogovor je sklenila z načrti za predvolilno kampanjo, v kateri si želi, da jo bodo državljani ocenjevali na podlagi celotnega mandata in ne samo na podlagi zadnjega meseca pred volitvami.

”Tisti, ki me pozorno spremljajo, zelo dobro vedo, da si prizadevam biti dober zgled, saj je slabih zgledov že tako preveč. Kar se tiče volitev, si želim le eno – da proevropske in progresivne sile ostanejo v večini. Še vedno je veliko dela, ki ga je treba opraviti za izboljšanje življenja ljudi in ne za boljši položaj elit.”

Celoten pogovor lahko poslušate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je 3. aprila 2024 govorila za TV Slovenijo 2 o analizi dosedanjega mandata. V oddaji so evropske poslanke in poslanci osvetlili izzive, zmage in poraze zadnjih petih let. “Vsakič znova se izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako dogajajo vedno znova, močnejši skupaj,” je izpostavila Joveva, medtem ko je razprava tekla o tem, ali je Evropska unija učinkovit projekt.

Poslanka je kot največji uspeh Unije preteklih petih let izpostavila sklad za okrevanje in odpornost, ki je zaradi posledic pandemije zagotovila 800 milijard evrov za države članice do leta 2026.

”Vsakič se znova izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako vedno znova dogajajo, močnejši skupaj. To se je dokazalo tudi tokrat, torej da EU je dober projekt, sicer nikoli dokončan in ki se potem vedno znova, ob novih mandatih in krizah, dopolnjuje, izpopolnjuje.”

Kot enega od neuspehov je izpostavila področje širitve Evropske unije, kjer se je izkazalo, da je bila Unija v tem mandatu premalo ambiciozna.

”Z vidika zunanje politike menim, da je bil odziv na rusko agresijo, vključno s sankcijami odločen. Vendar pa se zdi, da je pomanjkanje podobnega odziva ob vojni v Gazi ne le politični neuspeh, temveč tudi moralni poraz.”

V nadaljevanju je med težavami s katerimi se je Evropska unija soočila ob začetku pandemije izpostavila pomanjkanje preglednosti pri kontaktiranju farmacevtskih podjetij in pridobivanju zaščitne opreme.

”Preglednost je ena od tistih vrednot, ki je zelo pomembna in jo je kot tako treba pozorno obravnavati, saj pomanjkanje le te spodkopava zaupanje v Evropsko unijo. Poleg tega pa škandal ‘Katar-gate’ in domnevno rusko vmešavanje samo še dodatno potrjujeta, da nimamo dovolj ukrepov za učinkovit boj proti korupciji.”

Beseda je v zaključku nanesla tudi na vprašanje vzpona skrajne desnice po junijskih volitvah, pri čemer je Joveva pojasnila, da je ne skrbi prevlada skrajnih strank zaradi lastnih parcialnih interesov, temveč zaradi prihodnosti Evropske unije.

Glede politične usmeritve Evropske unije je izrazila pričakovanje, da bi po volitvah prevladale zmerne sile, pri čemer upa, da se bodo volivci zavedali, da metode delitev, ki jih uporabljajo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki,  ne prispevajo k reševanju skupnih izzivov Unije.

”To kar počnejo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki predstavlja spodbujanje strahu, polarizacijo in grajenje političnih programov prav na strahu, nezaupanju in delitvah. Namesto, da bi ponujali konstruktivne rešitve, njihova politika temelji na delitvah in rušenju temeljnih vrednot Evropske unije, pri čemer ne prispevajo k ustvarjanju konkretnih rešitev, temveč samo iščejo načine kako priti na oblast.”

Poleg evropske poslanke Irene Joveve, sta na razpravi sodelovala še evropski poslanec Matjaž Nemec in evropski poslanec Franc Bogovič.

Celotno oddajo si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 27. marca 2024 preko video povezave pridružila pogovornemu večeru o evropskih volitvah 2024, ki je potekal v atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. ”Ljudem je jasno, kdo svoj politični program gradi na strahu in manipulacijah,” je ob tem dodala.

Uvodoma je poslanka podala oceno o dosežkih Evropske unije v zadnjih petih letih in izpostavila tako prednosti kot slabosti delovanja Unije. Čeprav se je Unija v tem obdobju soočila z različnimi kompleksnimi izzivi, je po besedah Joveve EU svojo moč in enotnost pokazala v odzivu na pandemijo.

”Uspeli smo izpogajati Sklad za okrevanje in odpornost vreden 800 milijard evrov za obdobje do leta 2026. Ta sklad je imel in še vedno ima velik vpliv na razvoj držav članic, vključno s Slovenijo, predvsem z neposrednimi finančnimi sredstvi, ki so omogočila izvajanje ključnih projektov in ukrepov za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter povečanje odpornosti držav na prihodnje krize.”

Kot eno od pomanjkljivosti Evropske unije je izpostavila pasivnost pri procesu širitve, manj odločen odziv na korupcijo in pomanjkanje preglednosti v institucijah Evropske unije, kar je povzročilo porast nezaupanja med državami.

”Menim, da na splošno nismo dosegli potrebnega napredka pri institucionalnih reformah, še posebej pri povečanju demokratičnega nadzora nad delovanjem Komisije, okrepitvi vloge Parlamenta in pri zagotavljanju večje transparentnosti delovanja Sveta EU. Te reforme so namreč ključne za krepitev zaupanja državljanov v evropske institucije in za zagotavljanje učinkovitejšega delovanja Evropske unije kot celote.”

Svoj vsakdan je opisala kot dinamičen in poln izzivov, pri čemer je poudarila, da ji tak način dela ustreza, čeprav se zato nikoli ne more popolnoma odklopiti od službenih obveznosti. Posebej je izpostavila dan, ko je po dolgotrajnih pogajanjih in zavlačevanju nekaterih deležnikov bil dosežen dogovor o Evropskem aktu o svobodi medijev.

”Občutek, ko veš, da si nekaj dobrega naredil, za medijsko svobodo in demokracijo, za informiranost državljank in državljanov je definitivno najbolj uspešen dan,” po besedah poslanke.

Na vprašanje o tem kako različni interesi v Evropskem parlamentu vplivajo na proces odločanja je izpostavila različne implikacije, ki jih bo imelo povečanje števila sedežev v Evropskem parlamentu. Pojasnila je, da bo na dinamiko delovanja Parlamenta razlika v kvantitativnem smislu vplivala tudi na kvaliteto delovanja.

”Teoretično naj bi večje število sedežev pomenilo večji pluralizem in zastopanost različnih političnih stališč in interesov v zakonodajnih procesih. Vendar pa odločilni dejavnik ni število sedežev samo po sebi, temveč prihodnja sestava Parlamenta, še posebej napovedi o morebitnem povečanju števila skrajno desnih in populističnih strank.”

V tem primeru bi po oceni Joveve lahko temeljne vrednote, kot so človekove pravice, pravna država in svoboda izražanja, izgubile svoj poudarek, če bi skrajno desne stranke pridobile večji vpliv. Posledično bi to negativno vplivalo tudi na sam proces odločanja in doseganja konsenza, kar bi lahko povzročilo še dodatno podaljšanje že tako dolgega zakonodajnega procesa.

V zaključku razprave je poslanka poudarila izjemno pomembnost sodelovanja v volilnem procesu, ki bo ključno vplivalo na prihodnost in vrednote Evropske unije v naslednjih petih letih. Ob tem je opozorila na nujnost izkoriščanja volilne pravice, saj ta lahko prispeva k zmanjšanju korupcije, laži in manipulacij, ki jih volivci pogosto pripisujejo vsem politikom.

Na pogovornem večeru so poleg Irene Joveve sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič in vodja predstastavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 22. marca 2024, po srečanju in izmenjavi mnenj z mladimi v Mladinskem centru Hrastnik, govorila za Radio KUM24 o pomenu takšnih dialogov z mladimi, prednostih članstva v Evropski uniji in svoji vlogi v Evropskem parlamentu. ”Prepričana sem, da nisem popila vse pameti sveta, kot morda menijo nekateri politiki. Zato so zame srečanja z mladimi vedno dobrodošla, saj vidim v njih priložnost za učenje tudi z moje strani,” je ob tem dejala Joveva.

Poslanka je uvodoma izrazila priznanje radovednim mladim, ki so se na srečanju opogumili in aktivno vključili v razpravo. Poudarila je, da mladi s svojo energijo in neposrednim načinom postavljanja vprašanj prinašajo drugačen – svež pogled na svet. Zlasti je bila zadovoljna s kombinacijo konkretnih vsebinskih vprašanj in osebnih perspektiv, saj je prepričana, da tak pristop omogoča mladim boljši vpogled v vlogo evropskih poslank in poslancev ter bolj razumljiv vpogled v delovanje Evropske unije.

Nadalje je poslanka spregovorila tudi o svojem področju delovanja in pojasnila na kaj je najbolj ponosna.

”Izpostavila bi nedavno zaključeno zakonodajno zadevo, na katero sem izjemno ponosna – to je evropski akt o svobodi medijev, ki smo ga sprejeli na zadnjem plenarnem zasedanju. Gre za eno izmed področij, ki sem se jih v tem mandatu intenzivno posvečala, zato sem še toliko bolj zadovoljna, da smo jo uspešno zaključili pred iztekom mandata.”

Na vprašanje o tem, kako dobro so mladi seznanjeni s prednostmi članstva v Evropski uniji, je ocenila, da se veliko mladih prednosti zaveda. Kljub temu, pa je tudi veliko takih, ki te prednosti jemljejo kot samoumevne, saj so se rodili, odrasli in živijo v Uniji. Posledično morda sploh ne razumejo, koliko več priložnosti in možnosti imajo na razpolago za uresničitev svojega potenciala.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek 21. Marca 2024, udeležila 33. redne seje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Na seji je poslanka predstavila svoje dosedanje delo, trenutno stanje na področju prizadevanj za javno rabo slovenščine in izzive pri zaščiti slovenščine v digitalnem okolju. ”Tudi Apple bo moral upoštevati novelo zakona in slovenščina bo morala biti tudi v njihovih menijih,’’ je izpostavila Joveva, ki je med prvimi pozvala k ukrepom proti diskriminaciji slovenščine na skupnem notranjem trgu Evropske unije.

V svoji predstavitvi je pojasnila, da je v zvezi s tem že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, medtem ko je na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje posvarila tudi na plenarnih zasedanjih v Evropskem parlamentu.

”Četudi gre za podjetja pretočnih videovsebin, ki so zelo uspešna na trgu Evropske unije, pa nihče od njihovih predstavnikov ni izrazil pripravljenosti za reševanje težav, povezanih z neupoštevanjem enega od uradnih jezikov Unije.”

V nadaljevanju se je osredotočila predvsem na dogovore z Applom, ki so bili na sestankih zelo korektni in niso bili pokroviteljski. S predstavniki podjetja Apple je predviden nadaljevalni sestanek v mesecu aprilu, ko naj bi bila sprejeta novela zakona o javni rabi slovenščine.

”Že ko smo se sestali s predstavniki Apple-a so bili seznanjeni, da se pripravljajo spremembe nacionalne zakonodaje. Zagotovili so mi, da delajo na tem, da bo njihova ponudba tudi v slovenščini,” in dodala da jo veseli dejstvo, da so tudi njeni pritiski prispevali k temu.

Pretočne videovsebine vidi kot veliko bolj zahtevno področje. Tako predstavniki Netflix kot tudi predstavniki Disney+ niso izkazali nobenega razumevanja ali ponudili kakršnikoli rešitev, temveč so iskali le izgovore.

”Navedbe, ki so med drugim namigovale, da jim po trenutni zakonodaji to ni treba zagotoviti prevodov in da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Ravno ta pokroviteljski odnos mi je dal večji zagon, da je problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.”

Poudarila je tudi dolgotrajnost zakonodajnih postopkov na nacionalni ravni in jih primerjala z evropsko, kjer so v postopke vključene vse države članice in kjer se ti postopki še dodatno zavlečejo, zaradi česar se je odločila, da bo pri spreminjanju zakonodaje izhajala iz že obstoječe zakonodaje.

”Znotraj evropskega akta o svobodi medijev, katerega soavtorica sem bila, smo urejali tudi področje spletnih platform. Sprejeta zakonodaja vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji, ki bodo ob ugotovljeni nepravilnosti z vidika diskriminacije uradnega jezika EU lahko zahtevali od inšpektorata iz druge države članice, kjer ima neko podjetje sedež, da na podlagi tega akta ukrepa.”

Za sistemsko reševanje problematike meni, da bo treba dopolniti tudi direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je načrtovana za leto 2026. Kot je dodala, že mesece potekajo dogovori med njo in podpredsednico Evropske komisije, Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg, Thierryem Bretonom, ki sta javno podprla njena prizadevanja za odpravo jezikovne diskriminacije.