To ni domoljubje – to so nepotrebne in škodljive provokacije, ki niso v duhu EU.

Prav je, da je vsaka država ponosna na svojo zgodovino, jezik, simbole in tradicijo. To bogastvo je temelj evropske raznolikosti in skupne identitete. A zgodovinska dejstva so jasna – in tudi njihove posledice, pogosto boleče, so znane. Ravno zato bi morali danes, ko se evropski prostor vse pogosteje sooča z nevarnimi nacionalističnimi težnjami, potvarjanjem zgodovine in izključujočo retoriko, pokazati več politične zrelosti in odgovornosti.

Za tovrstne enostranske provokacije, ki poglabljajo nezaupanje in razdvajajo evropsko skupnost, ni prostora.

Da ne gre “zgolj” za vprašanje simbolike, najbolj občuti prav slovenska narodna skupnost v Avstriji, ki že dolgo upravičeno opozarja na svoj vedno bolj nezavidljiv položaj.

Verjameva, da so takšne poteze določenih avstrijskih politikov koraki nazaj in verjameva, da obstajajo druge možnosti in priložnosti za izkaz domoljubja.

Evropa ne more in ne sme postati prizorišče tekmovanja, kdo bo bolj agresivno vsiljeval svojo interpretacijo preteklosti. Evropa temelji na sodelovanju, spoštovanju in odgovornosti. Provokacije, ki služijo ozkim notranjepolitičnim interesom na račun skupne evropske prihodnosti, v Uniji – Uniji, ustvarjeni ravno z namenom preprečevanja ozemeljskih teženj in sovražnega nacionalizma – nimajo mesta.

Na dan, ko ves svet spremlja nor(č)ije voditeljev, ki mislijo, da je ta isti ves svet izključno njihov …

… na predvečer dneva državnosti, ki so ga sanjale mnoge generacije pred nami. Tiste, ki so z vztrajnostjo in pogumom položile temelje naši Republiki Sloveniji …

… se je danes treba ukvarjati s poskusi revizije zgodovinskih dejstev.

Super, res.

Odbor za peticije Evropskega parlamenta je danes potrdil resolucijo o “ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji”. Besedilo, ki je vse prej kot iskreno ali uravnoteženo soočanje s preteklostjo.

Besedilo, ki namensko zamolči ključni kontekst druge svetovne vojne. Da, danes se ukvarjamo z drugo svetovno vojno.

Super, res.

Besedilo, ki odpor proti okupatorju poenostavljeno izenačuje z “nasiljem komunistov”.

Besedilo, ki ponuja prirejeno različico zgodovine. Prav tisto, na kateri SDS že od svojega začetka gradi svojo retoriko razdvajanja, očitno pa tudi svoj politični program in (pred)volilno kampanjo.

In kaj je največja ironija? Resolucijo so izglasovali tudi s pomočjo glasov strank, kot so nemška AfD, italijanski Bratje Italije, avstrijski Svobodnjaki in madžarski Fidesz. Toliko o spravi.

Zakaj pa, če je lažje enostavno prezreti določena zgodovinska dejstva, druga pa prirediti tako, da nudijo selektivno amnezijo ter za piko na i še zlorabiti parlamentarne postopke.

Super, res.

Ironično je tudi to, da so v končno besedilo resolucije vključeni predlogi prav naše politične skupine Renew o obsodbi kolaboracije in revizionizma ter nedopustnosti instrumentalizacije zgodovine v politične namene, kar je super super, res (tokrat mislim resno), ampak tudi zato je celotna resolucija v bistvu kontradiktorna in skregana že s samo logiko, kaj šele zgodovinskimi dejstvi.

Da ne bo nesporazuma: nihče ne upravičuje ali zanika povojnih pobojev. Toda tak način zlorabe zgodovine za razvnemanje čustev še vedno travmatičnih zgodovinskih dogodkov v politične namene je preprosto nizkoten in izprijen.

Želela bi si, da bi to poglavje enkrat za vselej zaprli, toda ravno ta resolucija je še dokaz več, da stranki SDS to oziroma sprava ne ustreza. Slovenija se kljub poskusom blatenja v zvezi s tem nima česa sramovati, saj boj za svobodo naroda proti nacističnemu okupatorju ne bo nikoli ne moralno ne zgodovinsko napačen!

Ima pa EU pred seboj trenutno veliko izzivov. Takih … malo mlajših od 80 let. Zato, dotični kolegice in kolegi, dajte svoj položaj v največji skupini Evropskega parlamenta raje izkoristiti za kaj pozitivnega v interesu Slovenije in EU.

Mislim, da bi vam dobro delo se vsaj malo iskreno, brez zgodovinskega revizionizma, ideoloških delitev in teorij zarote, ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo. Predvsem pa bi dobro delo naši čudoviti državi. Ker to bi bilo pa res …

… super, res.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 3. junija 2025, v Evropskem parlamentu soorganizirala dogodek »Fatty Liver & NCDs: A European Policy Action«, posvečen problematiki steatozne bolezni jeter (SLD) in njenemu vplivu na nenalezljive bolezni. Zdravju jeter v Evropi ne posvečamo dovolj pozornosti, ta tiha epidemija pa ne prizadane le zdravja posameznikov, temveč predstavlja tudi breme za zdravstvene sisteme, je ob tej priložnosti poudarila Joveva.

»Steatozna bolezen jeter je še vedno na obrobju političnih razprav, čeprav je tesno povezana s številnimi kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, ciroza jeter in rak. Zato to ni le zdravstveni izziv, temveč tudi politični, družbeni in gospodarski,« je uvodoma poudarila.

Ob tem je opozorila, da SLD prizadene skoraj četrtino odraslih Evropejcev, hkrati pa se skrb vzbujajoče hitro širi tudi med otroki in mladostniki. Kljub razširjenosti pa številni zdravstveni sistemi po državah članicah še vedno nimajo vzpostavljenih poti za zgodnje odkrivanje, diagnozo in usklajeno obravnavo.

»To ni le nesprejemljivo – to je nevzdržno. Preventiva je ključnega pomena. V Sloveniji, na primer, preventivni programi za raka jeter, ledvic ali dojk dokazano rešujejo življenja in razbremenjujejo zdravstveni sistem. To je praksa, ki bi jo morali prenesti na evropsko raven,« je poudarila.

Dogodek je bil namenjen tudi osvetlitvi izkušenj bolnikov, prepoznavanju vrzeli v zdravstvenih politikah in iskanju rešitev za učinkovitejše zagovorništvo na ravni EU. Joveva je ob tem pozvala k vključitvi zdravja jeter v prihajajočo revizijo evropske strategije za nenalezljive bolezni (NCDs) ter uvedbo jetrnih encimov kot sestavnega dela rednih preventivnih pregledov v vseh državah članicah.

Ob koncu dogodka je Joveva poudarila, da je čas za konkretne ukrepe: »Večina ljudi, ki ima zamaščena jetra, se tega sploh ne zaveda. Če želimo reševati življenja, moramo okrepiti ozaveščenost javnosti, uvesti presejalne preglede na podlagi tveganja ter izkoristiti potencial digitalnih orodij za zgodnje odkrivanje in ukrepanje.«

Dogodek je sicer potekal v sodelovanju z evropskim združenjem bolnikov z jetrnimi boleznimi (ELPA) in poslancem EP Michalisom Hadjipantelom.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 30. maja 2025 udeležila razprave na Strokovno izobraževalnem centru Brežice v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS), kjer je z dijaki spregovorila odkrito in neposredno o različnih evropskih temah.  Mladi so to priložnost izkoristili in zastavili premišljena in poglobljena vprašanja o prihodnosti Evrope, vojnah po svetu, razvoju tehnologije in okolju.

»V politiki nismo vsi enaki,« je dejala že na začetku. »Nekateri se res trudimo.« Spregovorila je tudi o frustracijah ob naraščajočem populizmu in o nevarnosti, da dosežki, kot je zeleni dogovor, postanejo žrtev praznih obljub in všečnih gesel. A ob tem ni bilo čutiti malodušja. Nasprotno – odločnost: »Ravno to mi daje dodatno moč. Da vztrajam. Da se borim naprej. Ker verjamem v vas. In v prihodnost.«

Kot je poudarila, je svoje politično delovanje vedno razumela kot odgovornost do prihodnjih generacij: »To, kar počnem, ne počnem zaradi sebe. Počnem zaradi vas. Zaradi moje hčerke.« Prepričana je, da pasivnost ni izbira. »Če ne boste vi tisti, ki odločate, bodo drugi odločali namesto vas. In morda ne v vašo korist. Zato ne bodite le opazovalci – bodite državljani.«

Ko je pogovor nanesel na okolje, ni skrivala razočaranja nad tem, da so podnebni cilji postali orodje v rokah političnih igric. A spomnila je, da so ravno mladi s svojim aktivizmom sprožili pomembne spremembe. »Če ne bi bilo Grete Thunberg in petkovih protestov, bi bil napredek bistveno počasnejši.«

Dotaknila se je tudi umetne inteligence in tehnološkega razvoja. Ob tem je priznala, da sama še vedno v določenih pogledih ostaja nekoliko tradicionalna, a hkrati poudarila pomen razumevanja in spremljanja teh napredkov, saj bodo ključno oblikovali prihodnost družbe. »Vse stoji in pade na človeku. Umetna inteligenca je zgolj orodje – ne odgovor. Bodite digitalno pismeni. A še bolj: bodite pametni. Inteligentni – ne umetno.«

Dijaki so brez zadržkov odprli tudi najbolj občutljiva vprašanja, ki zadevajo svetovno politiko – spraševali so o vojnah v Gazi in Ukrajini, o selektivnosti sankcij, o vlogi Evropske unije in o tem, kaj pomeni pravičnost v svetu razdeljenih interesov. Joveva je ob tem poudarila, da je verodostojnost mednarodne skupnosti predvsem odvisna od njene doslednosti.

»Če želimo mir, moramo najprej priznati, da ne moremo obsojati le tistih, ki nam politično ne ustrezajo. Mednarodno pravo je ali univerzalno ali pa ga ni,« je dejala in ob tem obsodila vsakršno nasilje nad civilisti ter Evropsko unijo še enkrat pozvala, naj pokaže več moralne hrabrosti v svoji zunanji politiki. Ob tem je spomnila, da je že kot novinarka pred leti poročala iz Palestine, od koder je opozorila, da relativizacija trpljenja vodi le v brezbrižnost, ta pa je, kot je dejala »najnevarnejši sovražnik solidarnosti«.

Ob koncu je mladim položila na srce: »Bodite radovedni. Bodite aktivni. In bodite sočutni – do drugih, do okolja, do sebe. Razmišljajte s svojo glavo. In nikoli ne podcenjujte, kako veliko razliko lahko naredi prav vsak izmed vas.«