Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 23. septembra 2020, v Ljubljani gostila dogodek z naslovom »Verodostojnost informacij, odgovornost politike in strpnost do nestrpnosti.« Na okrogli mizi, ki smo jo v živo prenašali tudi na spletu, je kot sogovornike gostila soustanoviteljico in urednico Metine liste Natašo Briški, zgodovinarja in publicista Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter pravnika in kolumnista Matjaža Grudna. Po video povezavi so se z nagovori in konkretnimi izzivi, s katerimi se na teh področjih sooča Evropska unija, vključili tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova ter evropski poslanci iz skupine Renew Europe Guy Verhofstadt, Sophie in ‘t Veld, Michal Šimečka, Anna Julia Donath in Ramona Strugariu. Prisotne je nagovoril tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Irena Joveva je v uvodu kot eno največjih težav izpostavila nizko stopnjo javnega diskurza, zlasti na politični ravni: »Kako doseči – in celo zahtevati – celovito družbeno odgovornost, če pri veliki večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, nimamo niti osnovne politične odgovornosti? Zame sicer ti ljudje so zgled. Toda zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – nikoli ne želim postati.«

Poslanka je med drugim spregovorila o prizadevanjih v Evropskem parlamentu pri soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom, pri čemer je postavila v ospredje predvsem Akcijski načrt za demokracijo in Akt o digitalnih storitvah. Pri pripravi slednjega aktivno deluje tudi sama, in sicer v okviru odbora za kulturo. Kot poročevalki v senci za tri mnenja v povezavi z omenjenim aktom ji je v imenu politične skupine Renew Europe uspelo s številnimi predlogi glede preglednosti algoritmov in večje odgovornosti platform, ob hkratnem spodbujanju boja proti dezinformacijam in sovražnemu govoru z opolnomočenjem uporabnikov ter njihovo možnostjo označevanja spornih vsebin.

Predvidenih ukrepov Evropske komisije na teh področjih se je v pozdravnem nagovoru dotaknila tudi njena podpredsednica, evropska komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova. O dezinformacijah je dejala, da »spodkopavajo zaupanje v naše demokracije in naše institucije«, o sovražnem govoru pa, da je »usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi«, kar da je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. »Cilj pa je zaključiti razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli,« je bila jasna komisarka in dodala, da si prizadevajo tudi za to, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno: »Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.«

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je izpostavil, da si »ne želimo posegati v medije, pač pa želimo odpirati teme o dezinformacijah, neresnici in sovražnem govoru, saj je tega preveč. In če tega ne bomo začeli ustavljati, se bomo nekoč zbudili v precej drugačnem svetu.«

Udeleženci razprave so se strinjali, da spletne platforme trgujejo s podatki. »Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje,« je poudaril Matjaž Gruden. Ključna je pozornost, ki jo določen podatek pritegne. Gruden je dejal, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: »A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim ‘vsegliharstvom’. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v stiku z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati.«

Nataša Briški je bila kritična do vidnejših predstavnikov politike in družbe: »Velja voditi z zgledom. Politiki ste tisti, ki vas gledamo na televiziji, Twitterju in Facebooku. Zdi se mi tudi nujno dosledno prijavljati tisto, kar menimo, da je kršitev. Pomembno je, da se vsakič oglasimo tudi vidnejši člani naše družbe in jasno obsodimo tisto, kar je neprimerno, treba pa je o tej novi realnosti, ki jo živimo, začeti izobraževati že v šoli.« Dodala je še, da so dezinformacje kot plevel: »Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse okej, če ga ne, vemo kaj nastane

»Če bo pri nas funkcionalna pismenost še vedno padala, če bo splošna izobraženost padala, potem ni poti nazaj,« pa je nanizal Luka Lisjak Gabrijelčič, ki vidi ključni vzrok sovražnega govora in lažnih novic v zanemarjanju splošne kulture in politične kulture: »V družbi, kjer se nižajo sredstva za kulturo, pridemo do krhkosti medijskega trga.« Odnos politike z mediji vidi kot boj ‘mi proti vam’: »Če politika ne zaupa medijem, ji ne preostane nič drugega, kot zaupati ‘našim’, kar se vidi tudi na Madžarskem

Govorili so tudi o aktualni medijski zakonodaji in predlogih sprememb. Nataša Briški je izpostavila pomanjkanje dogovorjenih pravil: »Fascinacija nad vsem, kar internet omogoča, nas je zaslepila, da bi postavili jasna pravila igre. V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če pravi čas zamudiš, ne bodo pomagale niti tri.« Matjaž Gruden meni, da medijski zakon ne bo rešil vseh težav, saj ostaja zelo velik del sovražnega govora, ki je pod pravnim pragom evropskega sodišča, a gre še vedno za govor, na katerega je treba reagirati, saj je nevaren, škodljiv ali nedostojen. Luka Lisjak se je strinjal, da je krhkost in majhnost medijskega trga pri nas velika težava. Nevtralizacija negativnih vidikov je ključno vprašanje ter izziv za sedanjost in prihodnost.

Zaključna misel evropske poslanke Irene Joveve je bila, da bomo v praksi težko dosegali dejanske rešitve, če sploh nimamo razčiščeno, kaj je res in kaj ni. Če imamo politike brez vsebine, ki ne verjamejo v medijski pluralizem in svobodo medijev, ki zavestno manipulirajo in se zavestno sprenevedajo, s svojo agendo mirno nadaljujejo mimo vseh nas, pozivajo k neplačevanju prispevka za javni medijski servis in se prerekajo o tem, kaj so dejstva in kaj je laž ter za kaj vse je kriv komunizem, potem – tako poslanka – težko verjame, da predlagana medijska zakonodaja zajema težave, ki so bile izpostavljene na današnji okrogli mizi.

Posnetek okrogle mize najdete TUKAJ.

Foto: Matej Špehar

Organizacija VoteWatch je analizirala, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja. Biti v tem političnem vozlišču je, poudarjajo, ključno za pridobivanje vpliva in doseganje konkretnih ciljev in dejanj v Evropskem parlamentu. Na 12. mesto so uvrstili evropsko poslanko Ireno Jovevo. 

Preverjali so, kdo s kom združuje moči pri pripravi amandmajev. Posebej so bili pozorni na dejanja, ki povečujejo možnosti za sprejetje amandmaja, denimo zagotovitev podpore prek tako politične skupine kot tudi nacionalnih delegacij. To je povzetek njihovih ključnih ugotovitev:

Logično je, da je zagotovitev podpore v evropski politični družini, ki ji poslanka ali poslanec pripada, prvi in nujen korak. A če želiš nekaj zares doseči, je pomembno, da se pogovarjaš in sodeluješ tudi z ostalimi, saj pri samih glasovanjih ni neke stabilne koalicije.

Imeti močno mrežo glede na politično pripadnost ter glede na državo je ključno za pogajanja in iskanje kompromisov. Povezovanje je bistveno; več, kot imaš podpisnikov iz različnih skupin, več je namreč možnosti, da bo amandma sprejet.

Hkrati z izgradnjo močne mreže postaneš viden in na voljo ostalim evropskim poslankam in poslancem, ki se vam oglasijo, ko imajo pripravljene svoje amandmaje, s čimer vam dajo možnost vpliva na oblikovanje besedila.

Poleg vsega naštetega močna mreža evropskim poslankam in poslancem pomaga, da v prihodnosti dobijo vplivne položaje.

Ker pa samo število povezav medtem ne kaže na moč mreže poslanke ali poslanca, smo razvili tudi algoritem, ki upošteva tako količino kot kakovost teh povezav.

Podrobnosti poročila si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 17. septembra 2020, gostja v oddaji Osmi dan na prvem programu RTV Slovenija. Kot članica odbora za kulturo in izobraževanje je spregovorila o evropskih strategijah za razvoj kulturnega sektorja ter o pomoči, ki bo kulturi namenjena v okviru sredstev za okrevanje po korona krizi.

V kulturnem sektorju deluje skoraj sedem in pol milijonov Evropejcev, ki v okoliščinah pandemije sodijo med ekonomsko najbolj ogrožene prebivalce. Irena Joveva je poudarila izjemen pomen sprejetja Resolucije o kulturni obnovi Evrope, katere pobudnica je bila tudi sama. Resolucija kulturo opredeljuje kot strateški resor in poziva k temu, da je kot taka upoštevana pri vseh mehanizmih in skladih, ki bodo na voljo za pomoč v korona krizi. Kulturni sektor je bil namreč prva žrtev pandemije in se bo tudi zadnji lahko ponovno postavil na noge.

V trenutnem svežnju pomoči ni konkretno zapisan delež, ki naj bi bil namenjen kulturi. Irena Joveva je zato tudi sopodpisnica vloženega amandmaja, ki zahteva, da se kulturi namenita vsaj dva odstotka sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, kar bi skupno znašalo 13,5 milijarde evrov. Ob tem se v prihodnjih tednih znova zaganjajo pogajanja za novo obdobje programa Ustvarjalne Evrope, ki se je s številnimi prijavami projektov izkazal za izredno uspešnega. V aktualni shemi so mu namenjene 1,4 milijarde evrov, ob čemer poslanjka poudarja, da so rezi nesprejemljivi. Odbor za kulturo se namreč zavzema za podvojitev teh sredstev in v primeru rezov Joveva dvomi v možnost potrditve takšnega evropskega proračuna. Kot primer dobre prakse je navedla Nemčijo, ki v tem času kulturi namenja še dodatno milijardo evrov, med drugim pa tudi 250 milijonov, ki so jih zagotovili za prilagajanje kulturnih ustanov na zdravstvene ukrepe in zahteve ob pandemiji.

Poslanka je spregovorila še o pomenu digitalizacije in o ideji ustanovitve evropskega Bauhausa, o kateri je v letnem nagovoru govorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.  »Šlo bi za evropski kulturni projekt, ki bi predstavljal stičišče arhitektov, oblikovalcev, kulturnikov in študentov, preko katerega bi se določale strukturne spremembe, ki so potrebne na ravni celotne Evrope. Takšno stičišče je zelo pomembno, bilo bi dobrodošlo v aktualnih razmerah, ne le zaradi podhranjenosti kulture, pač pa tudi zaradi podcenjenosti kulture,« je povedala Joveva. Okrcala pa je tudi  pasivnost in neaktivnost aktualnega ministra za kulturo Vaska Simonitija pri zagovarjanju pomena področja kulture in glede pomena pomoči celotnemu sektorju.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Vir prikazne fotografije: TVSLO1 (posnetek zaslona).

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 16. septembra 2020, v  govoru o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, pretežno iskala odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja pandemija covida-19. Spodaj odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja.

Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je deloma izpolnil najina pričakovanja. Glede na aktualno dogajanje je bila pričakovana osredotočenost govora na okrevanje po epidemiji COVID-19. Tu se nama zdi pomembno, da je von der Leynova ponovno poudarila zavezanost aktualne komisije zastavljenim ciljem z začetka mandata k prehodu na podnebno nevtralno, digitalizirano in socialno pravično EU. Pomembno je, da aktualna komisija – več kot očitno veliko bolj kot pa Svet oziroma države članice – v ‘pokriznem okrevanju’ vidi predvsem priložnost, da s predvidenimi sredstvi in finančnimi mehanizmi še bolj odločno pristopimo k spremembi razvojne paradigme in posledično tudi ustroja evropske družbe.

Na področju zdravja pozdravljava poudarke von der Leynove glede močnejše Zdravstvene unije z v prihodnost usmerjenim programom EU4Health, okrepitev EU agencij ter ustanovitev nove agencije za biomedicinske raziskave in razvoj. Ti programi so bili namreč žrtev julijskega zasedanja voditeljev držav članic.

Veseli naju tudi, da se je na socialnem področju krenilo v oblikovanje okvira za evropsko minimalno plačo, s čimer se končno približujemo skupnim rešitvam pri soočanju s socialnim dumpingom tretjih držav, ki s tem ogrožajo razvoj in delovna mesta v EU. Meniva tudi, da je skrajni čas, da EU oblikuje skupne kriterije socialnih pravic. Odličen se nama zdi tudi predlog o novem evropskem kulturnem projektu “bauhaus”, ki naj bi bil prostor za soustvarjanje sistemskih sprememb pri trajnostni paradigmi.

Predsednica je omenila tudi hiter odziv ECB na grožnjo krize, ki jo je povzročil COVID-19. Podpirava nadaljnjo krepitev ter dopolnitev Kapitalske in Bančne unije, a žal je pri tem ostalo neodgovorjeno ključno vprašanje: kako. Sama namreč meniva, da bo to v veliki meri – bolj kot od volje držav članic in komisije – odvisno od uspešnosti pokriznega okrevanja in pa preprečevanja neenakomernega okrevanja po krizi med državami članicami. Je pa pri tem treba pohvaliti odzivnost komisije, ki s tem sporoča, da se tega tveganja zaveda bolje, kot se ga je Junckerjeva komisija ob zadnji krizi. Zato tudi ne preseneča, da je von der Leynova jasno izpostavila pomen okrepitve enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji EU, ki pa jih je ‘covid kriza’ omajala zaradi enostranskih potez držav članic.

Pomembno se nama tudi zdi, da se Komisija zaveda obsega nalog in zahtevnosti izzivov, ki so pred nami na področju podnebnega prehoda, ter bo temu namenila kar 37 odstotkov vseh sredstev sklada NextGen (za potrebe Evropskega zelenega dogovora). Še pomembnejše pa je zavedanje, da bo posledično treba spremeniti in prilagoditi obsežen zakonodajni paket, kjer bo ključnega pomena tako podpora parlamenta kot tudi iskanje ustreznega ravnovesja med interesi držav članic. Ključna sprememba pri spoštovanju zagotovitve deleža sredstev za trajnostne in nizko ogljične investicije je napoved o izdajanju t.i. zelenih obveznic. S tem bo EU postala daleč največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in k temu spodbudila tudi preostale dele sveta. Morda še bolj bistvena pa je ambiciozna postavitev cilja na vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisijskih izpustov do leta 2030 v t.i. podnebnem zakonu, s čimer je postavljen zelo jasen razvojni okvir za EU in države članice. Tu sicer morava opozoriti, da naju skrbi razhajanje med ambicijami aktualne slovenske vlade in zastavljenim ciljem, ki bo zahteval prilagoditev ne le nacionalnih razvojnih programov, pač pa prevetritev vrste predvidenih projektov in pripravo novih projektov (denimo zeleni vodik itd.). Pri tem še posebej bode v oči skepticizem posameznih članov vladne koalicije v Sloveniji do podnebnih sprememb.

Na področju digitalizacije medtem pozdravljava postavitev Evropskega oblaka, sodobne internetne infrastrukture ter sodobne digitalne evropske identitete, kar bo izboljšalo učinkovitost ekonomije, olajšalo birokratske postopke državljanom in dodatno povezalo skupen enotni trg. Za področje digitalizacije bo Komisija, in pri tem jo bo podprl tudi parlament, predlagala vsaj 20 odstotkov sredstev iz novega sklada NextGen ter se zavezala tako za infrastrukturne digitalne investicije v 5G, 6G in optična vlakna kot tudi v tehnologijo, potrebno za tehnološki preboj Evrope, vključno z napovedanimi osmimi milijardami investicije v super računalnike. Cilj vseh teh ukrepov je zagotoviti digitalno evropsko suverenost in za to nujno potreben tehnološko-razvojni preboj. Poleg napovedanega spodbujanja razvoja tehnologij, usmerjenega v gospodarsko rast, bo potrebna tudi premišljena regulacija na področju pravice do zasebnosti, svobode govora, prostega pretoka podatkov in varnosti teh sistemov. Z jasnimi cilji in premišljeno strategijo bi EU morala nadoknaditi zaostanek za drugimi državami in postaviti smernice svetu tako pri razvojnem potencialu kot pri spoštovanju pravic državljanov.

Govor predsednice Komisije jasno postavlja tehnične smernice in omejitve državam članicam pri črpanju evropskih sredstev, da bodo ta dejansko porabljena v skladu s cilji celotne EU ter bodo razvojno naravnana za gospodarsko rast in blaginjo prihajajočih generacij. Von der Leynova je bila nedvoumna glede napovedi, da morajo biti evropska sredstva odporna na korupcijo in konflikte interesov, bi si pa ob tem želela bolj odločno obsodbo trenutnega kršenja vladavine prava v nekaterih državah članicah in bolj jasna opozorila glede vezave teh kršitev na evropska sredstva za v prihodnje. Želiva si tudi konkretnejšo opredelitev komisije do ključnega vprašanja migracij, ki poleg vladavine prava razdvaja države članice, zato pričakujeva konkretne rešitve oziroma predloge prihodnji teden, ko naj bi bil predstavljen nov migracijski pakt. Gre namreč za dve vprašanji, ki bosta – poleg novih lastnih virov EU – pomembno, če ne celo odločilno zaznamovali nadaljnji razvoj same EU.

Prav vprašanje lastnih virov, ki ga je predsednica sicer omenila (razširitev mehanizma trgovanja z emisijskimi kuponi, uvozni ogljični davek in možnost digitalnega davka na velike korporacije), pa ostaja odprto in nedorečeno, čeprav ne bi smelo – glede na pomen, ki ga ima. A za to je oziroma bo vendarle potrebno več (politične) volje, saj gre za zahtevna geopolitična vprašanja, ki pa so hkrati nujna za doseg vzdržnega odplačevanja dolga EU in sredstev za doseg pravične družbe.

Irena Joveva

dr. Klemen Grošelj

 

Vir fotografije: European Union 2020 – Source : EP/Daina LE LARDIC

V petek, 11. septembra 2020, je potekala spletna razprava z naslovom Zeleni dogovor po pandemiji, kjer je evropska poslanka Irena Joveva (RE) skupaj z evropsko poslanko Ljudmilo Novak (EPP), državno sekretarko na ministrstvu za okolje in prostor dr. Metko Gorišek, Tajem Zavodnikom iz društva za sonaraven razvoj Focus ter dr. Luko Omladičem, filozofom in okoljskim analitikom s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poskušala poiskati odgovore na to, kaj z okoljskega vidika prinaša dogovor o prihodnosti evropskih financ in okrevanja po pandemiji, ki so ga na julijskem vrhu dosegli voditelji držav članic EU.

Poslanci Evropskega parlamenta namreč med drugim opozarjajo, da omenjeni dogovor ne omogoča zasledovanja ciljev Evropskega zelenega dogovora. V zadnjih mesecih je pandemija covid-19, tudi zaradi zmanjšanja gospodarske dejavnosti in prometa, dosegla miselni preskok, da se vsekakor da drugače živeti, manj potovati, zmanjšati potrošnjo … vse to bi lahko pomembno prispevalo k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti.

Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI) je ravno danes podprl predlog Evropskega podnebnega zakona, v katerem se predvideva 60-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 (glede na izhodiščno leto 1990) in doseganje ogljične nevtralnosti za vse države članice Unije do leta 2050.  Evropska poslanka Irena Joveva je ob tem poudarila, da čas prehiteva nas in ne obratno. »Evropski parlament je kot soodločevalec dolžan cilje postaviti bolj ambiciozno, saj vsaka država članica velikokrat gleda zgolj na nacionalne interese in ne na skupne/evropske interese ter solidarnost.« Po njenem mnenju zgolj predvidena sredstva v okviru večletnega finančnega proračuna in sklada za pravičen prehod ne bodo dovolj za končen doseg cilja podnebne nevtralnosti, zato je izpostavila zlasti potrebo po lastnih virih Unije. »Na Svetu je bil dogovorjen davek na plastiko. Sama si želim vsaj še razširitev ETS mehanizma, trgovanja z emisijskimi kuponi, tudi na pomorsko in letalsko industrijo, določitve višje cene teh kuponov in potem stekanje čim višje vsote pobranega zneska v EU. Poleg omenjenega pa tudi ogljični uvozni davek,« kar kot nadomestna članica odbora ENVI tudi poskuša zasledovati.

Na koncu so države članice tiste, ki bodo pripravile nacionalne strategije in konkretne korake za uresničevanje okoljskih ciljev. Med drugim tudi, kako se bodo črpala evropska sredstva, je poudarila poslanka in nadaljevala, da jo na podlagi doslej slišanega skrbi, da bomo v Sloveniji sredstva črpali od projekta do projekta, za kratkoročne cilje. »Res je, TEŠ6 bomo morali zapreti, omenjena je bila gradnja NEK 2, a se hkrati premalo govori o dvigu deleža obnovljivih virov. V primerjavi z drugimi državami slovenski odstotek raste prepočasi,« je dejala Joveva. »Ključni bodo projekti energetske obnove stavb, industrije, obnova železniške infrastrukture, prehod na zelen promet, subvencije za električna vozila, krožno gospodarstvo, izobraževanje kadrov… Slovenski cilji bodo morali biti naravnani bistveno širše, dolgoročno in bistveno bolj domiselno, seveda z upoštevanjem drugih politik: Blažiti socialno stisko ljudi, povečati sredstva za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, a hkrati ne zmanjšati ambicij na področju okolja. Cena neukrepanja ali nizkih ciljev na tem področju bo namreč visoka, paa ne v denarnem smislu.« To so ključne stvari, ki bi jih morali imeti vsi nacionalni odločevalci v mislih pri oblikovanju strategij, je še dodatno pojasnila poslanka Joveva. Prav tako je izpostavila, da obstaja obilica idej, ki jih druge države že sedaj udejanjajo, od gradnje vetrnih elektrarn, večjega deleža solarnih panelov; med drugim sta, denimo, Francija in Nemčija napovedali skupne investicije v izgradnjo baterij, pa tudi investicij v proizvodnjo vodika kot alternativnega energenta. Potrebno si je zastaviti cilje v dolgoročni strategiji in jih zasledovati, če si resnično želimo leta 2050 živeti v brezogljičnem okolju.

Na koncu je omenila še, da je EU vsekakor vodilna sila na področju soočanja s podnebnimi izzivi, a da gre za globalni problem. »Globalno gledano bo precej odvisno od prihajajočih volitev v Združenih državah Amerike, na kar čaka tudi Kitajska

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanca Renew/LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v ponedeljek, 7. septembra 2020, odgovorila na novinarski vprašanji Svet24* v zvezi z nekaterimi navedbami in zapisi glede (ne)spoštovanja vladavine prava v Sloveniji ter posledične (nez)možnosti koriščenja evropskih sredstev.

“Mediji, zvesti največji vladni stranki, nikoli ne razočarajo. Te dni so “ekskluzivno” pisali o sestanku v Bruslju, na katerem naj bi štirje evropski poslanke in poslanci, med njimi menda tudi jaz, Irena Joveva, in Klemen Grošelj, “na dnevni red uvrstili točko glede priprave poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji”. Na podlagi tega se nekateri drugi evropski poslanke in poslanci sprenevedajo, kako se mi, “kolegi z leve”, poslužujemo lažnih obtožb, medtem ko to počnejo sami. Tak sestanek se nikoli ni zgodil, pa se lahko sprenevedajo, kolikor želijo.

V resnici si namreč želijo le čim prej najti grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v Evropski uniji. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade. S temi manevri in manipulacijami iščejo izgovore že vnaprej. Po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav aktualnega predsednika vlade znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki imajo resne pomisleke o  stanju pravne države v Sloveniji.

Gre za širši nabor poslancev iz različnih političnih opcij. Pri tem je treba poudariti, da ne jaz ne Klemen Grošelj nisva člana tega odbora, ob tem, da je še posebej naivno razmišljanje, da se kolegi poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu pri svojem odločanju in ravnanju opirajo izključno na besede kolegic in kolegov iz Slovenije.

Za nameček je tudi vnaprejšnja navedba, da z uvedbo mehanizma spoštovanja vladavine prava Slovenija izgublja evropska sredstva, še ena v nizu laži. Ni namreč predvideno, da država v tem primeru a priori izgubi sredstva. To so nekateri naknadno celo priznali z zapisom, da bi bilo v državi, kjer bi se ugotovilo nespoštovanje vladavine prava, ogroženo koriščenje sredstev. Drži. Pa smo za to res (lahko) odgovorni “kolegi z leve”, kot nam radi rečejo? Ali je za to odgovorna aktualna vlada v Sloveniji? Zelo preprosto je: Aktualna vlada v Sloveniji se sooča s posledicami svojih dejanj, ki jih opažajo tudi v tujini.”

Povezavo do članka Svet24 najdete tukaj.

*Vprašanji Svet24, na kateri sta evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj odgovorila s skupno izjavo, sta bili: (1) Kakšno je vaše stališče do navedb evropske poslanke Romane Tomc, ki pravi, da želijo evropski poslanci z levega političnega pola Slovenijo “umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena? (2) Kakšen je vaš komentar na trditev Tomčeve, da poslanci z levega političnega pola v Bruslju širijo lažne informacije glede vlade Janeza Janše?

V petek, 4. septembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Evropskega mladinskega parlamenta (European Youth Parliament) udeležila jutranjega klepeta z mladimi. Ključna tematika dogodka in pogovora je bila »Evropa, združena v krizi: skupno premagovanje stisk«, odgovorila pa je tudi na vprašanja udeležencev. 

Kriza je vsekakor izpostavila precej izzivov, s katerimi bi se Evropa kot taka morala soočiti združeno, so izpostavili mladi udeleženci Evropskega mladinskega parlamenta, s čimer se je strinjala tudi evropska poslanka Joveva. »Covid-19 je marsikatero stvar zaustavil, saj se je celotno življenje ustavilo, a hkrati nam je ponudil priložnost, da stvari pogledamo z drugega zornega kota. Pokazal nam je, da lahko ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo. Ne le znotraj meja Unije, temveč tudi z državami v soseščini. Med drugim pa je priložnost tudi za to, da lahko digitalno življenje prenesemo še v dejansko prakso dela v Evropskem parlamentu. Kar naenkrat je naša resničnost postalo delo na daljavo, kakor tudi oddaljeno glasovanje na plenarnem zasedanju. A to je bilo njuno, da je lahko zakonodajno delo potekalo dalje, krizi navkljub,« je dejala poslanka Joveva.

V preteklih mesecih je bilo ključno zagotoviti nove mehanizme pomoči, med njimi Načrt za okrevanje (EU recovery fund). Ob tem je Joveva izpostavila, da se v odboru za kulturo in izobraževanje ravno v teh dneh trudijo zagotoviti čim več sredstev za kulturno ustvarjalni sektor, ki ga je po njem mnenju kriza najbolj prizadela, kar je bilo tudi eno izmed vprašanj mladih, poleg vprašanja o širitvi na Zahodni Balkan, pripravljenosti na drugi val covida-19 ter politične participacije mladih.

Vprašanje: Zahodni Balkan in širitev Evropske unije je ena izmed tematik našega zasedanja. Zanima me, kako pogosto se ta tematika pojavi na vašem dnevnem redu, predvsem v luči aktualnega dogajanja?

»Širitev na Zahodni Blakan je vsekakor ena izmed ključnih točk, ki jih je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen izpostavila. Zagotovo je to večkrat na dnevnem redu, kot je bilo v minulem sklicu Evropskega parlamenta. Med drugim sta lani Severna Makedonija in Albanija dobili rdečo luč za začetek pristopnih pogajanj, a se je tudi na tem področju – s spremembo metodologije za širitev Unije – pokazala zelena luč. V zadnjih mesecih smo se vsi soočali s pandemijo in se ukvarjali predvsem s tematiko covid-19. Naj opozorim, da je Unija za blaženje posledic pandemije tudi regiji Zahodnega Balkana namenila finančno pomoč. Vsekakor je v tem mandatu debata o širitvi Unije večkrat na dnevnem redu, kot tudi pri pogovorih znotraj posameznih delegacij in političnih skupin.«

Vprašanje: Kako zagotoviti, da se bodo muzeji, kinodvorane itd. vrnili v normalo po koncu pandemije, saj so te ustanove utrpele največ posledic? Kaj se dogaja na področju programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe)?

»Strinjam se, kulturno ustvarjalni sektor je pandemija najbolj prizadela in si bo verjetno tudi zadnji opomogel. Hkrati gre za področje, ki ga nekateri potiskajo na rob in je vedno zadnji, na katerega se pomisli, na primer pri razrezu državnih proračunov, konec koncev pa tudi pri evropskem. Ravno v teh dneh poteka razprava znotraj odbora za kulturo in izobraževanje o porazdelitvi sredstev v okviru večletnega finančnega proračuna. Predlog Sveta namreč predvideva manj sredstev, čeprav je bilo v postopku pogajanj obljubljeno drugače. V politiki ne smeš verjeti obljubam, toda sama zagotovo ne morem kar sprejeti znižanja sredstev, na kar sem skupaj z nekaterimi kolegi iz odbora opozorila predstavnike trenutno predsedujoče države Svetu Eu, Nemčije. Naše strinjanje s predlogi bi namreč pomenilo manj denarja za kulturne programe, nenazadnje bi zaradi tega lahko bilo tudi manj študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus+. Žal evropski poslanci ne moremo odločati, kdaj se bodo kulturne ustanove odprle, saj je to področje v pristojnosti držav članic. Mi lahko le protestiramo, opozarjamo na napake in se znotraj odborov trudimo, da se zadeve premaknejo, ne pa ostanejo zgolj črka na papirju.«

Pogovor si lahko ogledate spodaj (razprava je tekla v angleškem jeziku).

V torek, 1. septembra 2020, so člani Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu in predstavniki nemškega predsedstva razpravljali o političnih prednostnih nalogah EU na področju kulture, izobraževanja, medijev, športa in mladine. Nemška vladna komisarka za kulturo in medije Monika Grütters je poslancem zagotovila, da je obvladovanje posledic Covid-19 za kulturo v prihodnjih mesecih prednostna naloga EU. Izrazila je podporo zahtevi odbora za kulturo in izobraževanje, naj nameni sredstva EU za oživitev kulture in omogoči, da se 1-2 % izdatkov EU pretaka v ukrepe za kulturo in medije.

Danes nam je vsem jasno, da je kriza zaradi Covid-19 zelo prizadela kulturni in ustvarjalni sektor. Ravno o tem, kako se učinkovito spopasti s posledicami koronakrize na področju kulture, so člani odbora za kulturo razpravljali skupaj s predstavniki Nemčije, ki predseduje Svetu EU.

Evropska poslanka Renew Irena Joveva je ob sklicevanju na Akcijski načrt za demokracijo Evropske komisije in Zakon o digitalnih storitvah, ki naj bi jih Komisija predstavila pred koncem leta 2020, od Grüttersove zahtevala, naj “zaščiti svobodo mnenja in raznolikost medijev, se bori proti kriminalu iz sovraštva in rasizmu, ob ohranjanju nevtralnosti in svobode na spletu“. Med drugim je dejala, da bi moralo nemško predsedstvo iti dlje od zgolj pozivanja k demokratizaciji na internetu, kot ima začrtano v svojem programu; moralo bi izvajati bolj praktične ukrepe pri ravnanju z zlonamernimi, lažnimi in zavajajočimi informacijami.

Med pandemijo koronavirusa“, je poslanki odgovorila Grütterseva, “je postalo bolj pomembno, da imamo zanesljive informacije, a hkrati smo videli, kako ranljivi so naši medijski sistemi“. Ob spoznanju, kako krhek je evropski medijski sektor, je Grüttersova dejala tudi, da si želijo finančno stabilnost medijske krajine: “Nemško predsedstvo v spletni sferi letos predvideva vzpostavitev ukrepov za nadaljnje zatiranje sovražnega govora, kibernetskega mobinga, dezinformacij in nezakonitih vsebin ter podpira svobodo izražanja/mišljenja in kakovostno novinarstvo.“ Kar zadeva dezinformacije, je po mnenju Grüttersove eden ključnih izzivov v boju proti dezinformacijami manipulativen način širjenja lažnih informacij.

Celotno vprašanje evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Več pa si lahko preberete TUKAJ.

Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RRF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RRF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj