Evropska poslanka Irena Joveva se je ta teden mudila na uradnem obisku na Islandiji. V državi, kjer bo konec avgusta potekal referendum o obnovitvi pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, se je predsedstvo evropskih liberalcev udeležilo vrste srečanj in izmenjav pogledov posvečenih vprašanjem varnosti, inovacij in zelenem prehodu. ”Vprašanje ni, koliko suverenosti imaš, ampak kaj  z njo narediš,” je kot ključno misel obiska izpostavila Joveva.

”Nisem pričakovala, da me bo dežela ognja in ledu spomnila na Slovenijo. A me je. Seveda pri politiki, ne pri vulkanih. Tudi tukaj namreč hitro ugotoviš, da je o suverenosti veliko lažje govoriti kot jo dejansko živeti. In da sodelovanje ter suverenost nista nasprotji, kot ju nekateri radi prikazujejo,” je poudarila Joveva.

Čeprav je Islandija v preteklosti že zaprla enajst pogajalskih poglavij ter je članica Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, je, na prošnjo tedanje vlade, že več kot desetletje, ne štejemo za državo kandidatko za članstvo v Evropski uniji.

”Konec avgusta bodo Islandke in Islandci odločali, ali naj ponovno odprejo pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Zanimivo je opazovati, kako zelo podobna je ta razprava tistim, ki jih poznamo drugod po Evropi.”

Islandija je z Evropsko unijo že danes tesno povezana prek skupnih vrednot, trdnega partnerstva na številnih področjih ter vodilnih rešitev na področju podnebnih politik, ki soustvarjajo zeleno gospodarstvo prihodnosti. Kljub temu razpravo o morebitnem ponovnem odprtju pristopnih pogajanj spremljajo številna vprašanja in pomisleki, pa tudi zavajajoče trditve, ki jih dejstva pogosto ne potrjujejo.

”Ne glede na to, ali smo govorili o ribah, energiji, gospodarstvu ali EU, smo se vedno znova vračali k istemu vprašanju: kako zaščititi svoje interese v svetu, ki postaja vse bolj nepredvidljiv?”

Program obiska sicer ni bil omejen zgolj na politične razprave. Islandija že danes razvija in uporablja vrsto naprednih podnebnih rešitev, s katerimi so se člani predsedstva Renew seznanili, od pretvarjanja ogljikovega dioksida v obnovljivi metanol v podjetju Carbon Recycling International, do njegovega mineralnega shranjevanja v kamen pri podjetju Carbfix ter izrabe geotermalne energije v elektrarni Hellisheiði, ki zagotavlja ogrevanje za več kot polovico širšega območja Reykjavíka.

”Ogledali smo si tudi projekte na področju geotermalne energije, zajemanja CO₂ in tehnologij, ki dokazujejo, da se o prihodnosti ne da samo razpravljati – da se jo da tudi graditi. In še nečesa me je Islandija ponovno spomnila. Da majhnost države pogosto obstaja predvsem v glavah. Pri vulkanih to kakopak ne velja,” je rešitve, ki krepijo energetsko neodvisnost države povzela Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v začetku tedna mudila na uradnem obisku v Corku na Irskem, državi, ki bo julija od Cipra prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Poleg uradnih srečanj z lokalno skupnostjo je bil obisk tudi priložnost za razpravo o aktualnih evropskih izzivih in za sprejem Corkske deklaracije, ambicioznega političnega načrta za prihodnost Evropske unije, ki v ospredje postavlja cenovno dostopno energijo, krepitev evropske konkurenčnosti, institucionalne reforme ter močnejšo evropsko varnostno in obrambno politiko.

V času, ko se Evropska unija sooča z vse kompleksnejšimi geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami, zaznamovanimi

z naraščajočo globalno nestabilnostjo, zaostreno mednarodno konkurenco, visokimi stroški energije ter vse izrazitejšo potrebo po krepitvi gospodarske in varnostne odpornosti, je srečanje tik pred začetkom irskega predsed

ovanja Svetu EU ponudilo pomembno priložnost za izmenjavo stališč in usklajevanje prioritet.

Kot odgovor na te izzive je politična skupina Renew Europe sprejela Corksko deklaracijo, strateški dokument, ki opredeljuje ključ

ne prednostne usmeritve Evropske unije na področjih energetske dostopnosti, krepitve konkurenčnosti, institucionalnih reform in evropske varnosti.

Deklaracija med drugim poziva k pospešenim naložbam v čiste vire energije, odpravi preostalih ovir na enotnem evropskem trgu, dokončanju Unije prihrankov in naložb ter posodobitvi evropskega proračuna, ki mora učinkoviteje podpirati strateške prednostne naloge Unije. Pomemben poudarek namenja tudi krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, nadaljnji podpori Ukrajini in utrjevanju evropske varnosti.

Obenem deklaracija izpostavlja, da mora Evropa ostati odprta, konkurenčna in navzven usmerjena, hkrati pa zmanjševati svoje strateške odvisnosti ter krepiti odpornost v vse bolj nepredvidljivem in negotovem mednarodnem okolju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 3. junija 2026, v intervjuju za srbsko Nova TV spregovorila o perečih razmerah v Srbiji, dotaknila pa se je tudi političnih sprememb v Sloveniji: “Skrbi me, da bom morala – tako kot sem glasna glede nazadovanja demokracije, svobode medijev in celo osnovnih človekovih pravic recimo v vaši državi – postati glasna tudi za svojo državo.”

Ob predstavitvi najnovejšega poročila o Srbiji je uvodoma poudarila, da je bil dokument rezultat širokega političnega soglasja v Evropskem parlamentu. Izpostavila je, da je bilo vloženih več kot 500 amandmajev, kar po njenem mnenju kaže na veliko vključenost vseh političnih skupin in na resnost razmer v Srbiji.

Joveva je ocenila, da je bil napredek Srbije na ključnih področjih zelo omejen. Opozorila je, da na področjih vladavine prava, neodvisnosti medijev, demokracije ter varstva človekovih pravic ni bilo zaznati bistvenega izboljšanja. Poudarila je, da poročilo odraža objektivno stanje in da je odgovornost za izvajanje potrebnih reform na oblasti Republike Srbije.

Kot je nadalje dejala, je bilo zaradi pomanjkanja politične volje za izvedbo nujnih sprememb izgubljeno še eno leto na poti približevanja Evropski uniji. Ob tem je poudarila, da Evropski parlament od Srbije upravičeno zahteva odgovornost in neodvisne preiskave vseh domnevnih zlorab institucij:

“Nismo nekdo, ki bi moral zaščititi institucije pred državljani, ampak nekdo, ki mora zaščititi državljane pred zlorabo moči v teh istih institucijah.”

Glede širitvene politike EU je ocenila, da je ta zaradi geopolitičnih razmer danes bistveno višje na evropski agendi kot pred nekaj leti. Kljub temu je opozorila, da mora napredek posameznih držav temeljiti izključno na objektivnih merilih, kot so demokracija, vladavina prava in svoboda medijev, ne pa na političnih ali geostrateških interesih.

Poslanka je razkrila tudi, da se je pred kratkim srečala s predsednico Evropske komisije. Pogovor je med drugim tekel o Zahodnem Balkanu, konkretno o Severni Makedoniji in Srbiji. Podrobnosti srečanja ni želela razkriti, je pa dejala, da bo nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, v kolikšni meri bodo njeni predlogi upoštevani:

“Nočem govoriti o podrobnostih, ker želim spoštovati pogovor, ki sva ga imeli. Sem nekdo, ki spoštuje dogovor, ampak vsi poznate moja stališča in lahko uganete, kaj sem ji povedala, tudi kar tiče Srbije. In kar lahko rečem, je, da mi je rekla, da bo upoštevala moj nasvet.”

V zaključku je komentirala tudi politične spremembe v Sloveniji ter poudarila je, da menjava oblasti ne bo vplivala na njena stališča glede demokracije, človekovih pravic in širitve Evropske unije. Izrazila je tudi pričakovanje, kakšen bo razvoj odnosov med Slovenijo in Srbijo v prihodnjih mesecih:

“To bo zanimivo opazovati in bomo videli, nočem prehitevati … izjave so eno, poteze pa drugo, veste. A njihove izjave so po večini neresnične. Sodim po dejanjih. Pa da vidimo.”

Celoten intervju si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=X4Ol3oyYWSY