29. november je.

Ne, ne bom pisala o prazniku nekdanje skupne države, na katerega je morda kdo od vas zdaj pomislil.

Pisala bom o današnjem mednarodnem dnevu, ki ga zaznamujejo negotovost, skrb, bolečina, smrt, nepravičnost, a hkrati tudi trdoživa odloč(e)nost in upanje na boljši jutri.

Danes je mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Že v preteklosti zaznamovan z nasilnimi enostranskimi dejanji Izraela, ki so privedla do prisilnih izselitev, rušenja palestinskih domov, omejitev gibanj in smrtonosnih napadov. Že v preteklosti pa zaznamovan tudi s hrepenenjem po prekinitvi okupacije. Segregacije. Z upanjem, da bo mednarodna skupnost končno ukrepala.

Danes je tudi dan, ko se – če se na pogajanjih v Katarju ne dogovorijo drugače – izteka šestdnevna prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom ter s tem povezana izmenjava talcev in zapornikov.

Kaj bo pa jutri? Kakšen bo pa mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom prihodnje leto? Kakšne solidarnosti neki?

Današnji dan obeležujejo Združeni narodi. Če se pod plaščem pokroviteljske solidarnosti in leporečnih sloganov vendarle skrivajo tudi resnična prizadevanja za pravico in mir, naj ti isti Združeni narodi vsaj dosledno spoštujejo svoje sprejete resolucije. Še posebej tisto, ki na območju nekdanjega britanskega mandata predvideva ustanovitev dveh ločenih držav.

Edino zagotovilo za varnost vseh civilistk in civilistov ter trajen mir na Bližnjem vzhodu je v trajni prekinitvi ognja, iskreni vrnitvi države Izrael k mirovnemu procesu in oblikovanju mirovnega načrta, ki bo vodil v dokončno vzpostavitev in mednarodno priznanje še ene države, ki ima pravico obstajati. Države Palestina.

– Irena

Foto: – EP Alexis Haulot/EP

Skoraj dve leti spremljamo grozote vojne v Ukrajini. Več kot dva meseca spremljamo grozote vojne v Gazi.

Da, spremljamo. Bolj ali manj. Izražamo zaskrbljenost. Obsojamo. Obžalujemo. In se sprašujemo. Na vsake toliko nekaj zahtevamo. Premalo. Ukrepamo? Še manj.

Še enkrat bom zapisala, da obsojam to našo večno zaskrbljenost in naša večna dvojna merila. Zakaj je eno nedolžno življenje bolj vredno od drugega?

Med svetovnima vojnama nas ni bilo na svetu. Toda zagotovo vsi veste, kot vem jaz, da se je po drugi znova in znova ponavljalo “nikoli več”. Po holokavstu, pa po grozotah na območju nekdanje skupne države, genocidu v Srebrenici, pa po genocidu v Ruandi … s(m)o znova in znova ponavljali “nikoli več”.

Da ne bo nesporazuma, ne delam primerjav med napadi, umori, vojnami. Povedati želim, da spet izgubljamo kompas. Znova in znova. Spet izgubljamo priložnosti za odločen pritisk, spet smo brez konkretnih ukrepov, brez sankcij, ki bi odražale resnično enotnost Evropske unije in mednarodne skupnosti, da stojimo za besedami “nikoli več”. Da jih dejansko razumemo.

Razkorake med izrečenimi načeli in dejanskim delovanjem najbolj boleče občutijo nedolžni. Tudi (toda ne samo) otroci, ki jih puščamo brez zaščite in pomoči.

Ob nediskriminatornih napadih na šole, srhljivih prizorih iz bolnišnic in reševanj izpod ruševin se fraza “nikoli več” vse bolj sliši kot … en prazen nič. Znova in znova.

Ne bom se sprijaznila s tem. Čeprav sem v manjšini, to ne pomeni, da sem bila, sem ali bom tiho. Ne pade mi na pamet. Zadeve premikam, kjer lahko, s pozicije, na kateri sem. Tega ne počnem samo zdaj. Tega ne počnem zato, ker bi rada nabirala točke na plečih civilistk in civilistov. To počnem že ves čas mandata. Ker je “nikoli več” zame zaveza. Za nas in za prihodnje generacije.

Znova in znova.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je na 22. sestanku Skupnega parlamentarnega odbora EU-Severna Makedonija, ki je potekal med novembrskim plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, spregovorila o odnosih v regiji ter o stanju v medijih. Med drugim je poudarila, da si ljudje na Zahodnem Balkanu, tudi – ali pa predvsem – državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše. Del politike, ki se namesto s tem raje ukvarja z manipulacijami in provokacijami, je pozvala, naj se tega vendarle začnejo zavedati: “Dovolj je bilo.”

Dvodnevnega srečanja so se udeležili članice makedonskega Sobranja ter poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki so izmenjali poglede na aktualne izzive in govorili o priložnostih (ter napakah) na evropski poti Severne Makedonije.

V razpravi o (dobro)sosedskih odnosih je poslanka Joveva govorila v makedonskem jeziku, kot je povedala, v čast pokojni mami, pa tudi zato, ker je želela jasno in glasno še enkrat obsoditi obnašanje Bolgarije.

Regionalno sodelovanje je po besedah Joveve pomembno zlasti z vidika sodelovanja v pobudah, kot je Odprti Balkan, hkrati pa tudi ostale skupne pobude z drugimi državami Zahodnega Balkana kažejo na konkretne korake, ki koristijo vsakdanjemu življenju državljank in državljanov regije.

“Moja država Slovenija resda ni neposredna soseda, a vseeno je prava, predana prijateljica celotne regije in glasen glas tudi v EU, da se regija ne pozabi.”

Glede odnosov z Bolgarijo je Joveva izrazila razočaranje nad njenimi blokadami, saj so te v nasprotju s pravnim redom EU, ki pravi, da se dvostranska vprašanja med državama ne smejo vnašati v pogajalski okvir.

“Bojim se, da blokade ne vodijo nikamor… razen nazaj. In ne želim si, da bi se politične razprave in prepiri prelivali v družbo in povzročali nemir med ljudmi. Seveda je treba rešiti še veliko izzivov, kot sta gospodarska rast in boj proti korupciji, a hkrati se ne sme ostajati v preteklosti in jo zlorabljati za domače politične cilje.”

Po vseh letih čakanja si državljanke in državljani Severne Makedonije zaslužijo boljše, je odločno ponovila poslanka ter dodala pričakovanje, da se bodo pristopna pogajanja vendarle kmalu začela in da bodo potrebne reforme izvedene brez kakršnihkoli nazadovanj, predvsem pa brez praznih ali prelomljenih obljub – s katerekoli strani že.

V razpravi, ki se je osredotočala na medije in civilno družbo, pa je Joveva izpostavila pomen svobodnih in neodvisnih medijev, kakovostnega novinarstva in omogočanja varnega delovnega okolja za delo novinark in novinarjev. Vztrajala je tudi pri potrebi po močnih organizacijah civilne družbe kot ‘psih čuvajih demokracije’.

“Želim si več prizadevanj za omogočanje finančne neodvisnosti medijev in več kampanj za ozaveščanje o medijski pismenosti. Nenazadnje samo svobodni in neodvisni novinarke in novinarji, ki se ne bojijo delati in poročati, lahko ustvarjajo kakovostna poročila.“

Srečanje se je zaključilo s sprejetjem skupnih priporočil in skupnim sporočilom o sodelovanju in podpori pri reformah, potrebnih za pospešitev poti do polnopravnega članstva Severne Makedonije v EU.

Pesticidi.

Mislim, da bi zdaj pa res že vsem moralo biti jasno, kako zelo nevarni so. Namesto tega berem in poslušam o tem, kako ne moremo kar tako, drastično zmanjšati njihove uporabe, kaj šele jih popolnoma prepovedati, ker bi … imeli manj hrane.

Najbrž res, a manjka dodatek ene besede, da bi se lahko v popolnosti strinjala s tem. Manj ŠKODLJIVE hrane.

Kaj se zgodi, ko se besedilo neke izredno pomembne uredbe tako zelo spremeni, da končne navedbe nimajo več prav nobenega smisla, ker tako zelo razvodenijo vse skupaj? Zgodi se to, kar se je zgodilo danes. Redko, zelo redko, ampak se. V posnetku spremljate en delček današnje glasovalne drame. Po glasovanju o dopolnilih smo imeli odmor in pogovore, kaj storiti.

Kaj se je dogajalo in zgodilo?

Glasovali smo o uredbi za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Z njo bi morali zmanjšati uporabo kemičnih pesticidov do leta 2030. Pred plenarnim glasovanjem so stališča sprejemali tudi pristojni odbori.

Na odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo seveda višali ambicije za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev na ravni Evropske unije, hkrati pa izpostavili potrebo po širjenju uporabe nekemičnih zatiralcev škodljivcev, kar bi kmetom omogočalo neprekinjeno pridelavo brez – pozor – ogrožanja narave, opraševalcev ali zdravja.

O tem, kaj so počeli na kakšnem drugem odboru, sploh ne bom izgubljala besed. Toda dejstvo je, da je danes veliko evropskih poslank in poslancev (spet!) podleglo močnim pritiskom kmetijskega lobija, ki je zaradi lastnih interesov širil lažne informacije o predlagani uredbi, zmanjšanje uporabe pesticidov pa predstavljal kot mehanizem za onemogočanje nadaljnje pridelave hrane.

In tako smo glasovanje o dopolnilih zaključili z nesprejemljivim, absolutno premalo ambicioznim besedilom, ki ne bi dosegalo želenih ciljev. Niti glede varovanja narave in zdravja, še manj glede zagotavljanja varne hrane.

Zato takšnega predloga nisem mogla podpreti. To še zdaleč ne pomeni zmage “zdrave kmečke pameti”, resda pa pomeni “črn dan za okolje”. Vendar gre žal za enega od takšnih primerov, kjer “bolje nekaj kot nič” preprosto ne obvelja.

– Irena

Foto: EP – Alexis HAULOT

Kaj imajo skupnega kultura, solidarnost in delovna mesta?

Mene kot eno od parlamentarnih pogajalk! No, seveda ne zgolj to. Toda dejstvo je, da na tokratnem plenarnem zasedanju potrjujemo kar tri “moja” poročila.

Danes smo potrdili zakonodajni okvir Evropske unije za socialni in poklicni položaj umetnic ter umetnikov in delavk ter delavcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Kultura vselej zahteva posebno pozornost, tisti, ki se z njo poklicno ukvarjajo, pa prav tako. Potrebujejo varnost in stabilnost, ki ju lahko Evropska unija zagotovi le s premišljenim izvajanjem zakonodaje. Zahtevamo vzpostavitev (vsaj minimalnih) standardov za njihove delovne pogoje.

Prav tako smo danes potrdili poročilo o dosedanjem izvajanju Evropske solidarnostne enote.

Prostovoljstvo je hrbtenica solidarne družbe in mi smo zdaj na polovici aktualnega programa, zato smo pregledali, kaj deluje in kaj ne. Kje je program treba popraviti, kaj okrepiti, kaj spremeniti. Prostovoljstvo je hrbtenica solidarnosti.

Na zadnji dan zasedanja, v četrtek, pa bomo potrjevali še poročilo o ustvarjanju delovnih mest v povezavi z izzivom, ki zahteva pravičen prehod in učinkovite naložbe. Naša zaveza trajnosti ni le dolžnost do današnjih, temveč predvsem do prihodnjih generacij. Doseganje podnebne nevtralnosti ostaja naš cilj, vendar je ključno, da v tem procesu poskrbimo za pravičnost.

Vsa tri besedila vam bom podrobneje predstavila v prihodnjih tednih.

Pozdrav iz deževnega Strasbourga!

– Irena

Evropska poslanka Irena joveva je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe nagovorila Evropski parlament o ustvarjanju delovnih mest in s tem povezanim pravičnim prehodom ter naložbami z učinkom.  Med drugim se je zavzela za zeleni dogovor, doseganje podnebne nevtralnosti ter zavezala k trajnostnemu in pravičnemu prehodu: ”Vse to sledi doseganju enega samega cilja: zagotavljanju dolge in brezskrbne prihodnosti naslednjim generacijam.”

Ob tem je Joveva poudarila, da so na ravni Evropske unije sprejeli številne zakonodajne akte, s katerimi bodo ohranili okolje, a je po njenih besedah treba ohraniti oziroma ščititi in ustvarjati tudi delovna mesta. Po mnenju poslanke je pri zelenem prehodu veliko potenciala za to, bo pa potrebna tudi usklajena podpora vsem delavkam in delavcem, da bodo izkoristili priložnosti pravičnega prehoda z ”ustreznim izobraževanjem, usposabljanjem in pridobivanjem novih veščin”.

”Predvsem pa ne smemo pozabiti na regije, ki temeljijo na težki industriji in bodo v času prehoda najbolj na udaru, kar številnim Evropejkam in Evropejcem prinaša negotovost. Ljudem želim na tem mestu povedati, da s tem poročilom postavljamo temelj za zamenjavo obstoječih razmer z boljšimi delovnimi razmerami, čistejšim okoljem in nenazadnje boljšim življenjem.”

Video v celoti si poglejte tukaj.

OZADJE:

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ponuja tako velik potencial kot tudi izzive za ustvarjanje novih delovnih mest, vendar je za to potrebna usklajena politika. Glede na široko področje uporabe in medsebojnih povezav ta ne zajema le socialne in politike zaposlovanja, temveč se dotika tudi industrije ter energetske, gospodarske in okoljske politike. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta opozarjajo, da je treba podpreti delavke in delavce v sektorjih, katerih delovna mesta se morajo nujno spremeniti, da bi dosegli podnebno nevtralnost, in upravljati prehod na način, ki bo izboljšal življenjske in delovne pogoje brez povečanja obstoječih neenakosti.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

‘Če Unija ne zmore zbrati politične volje za konkretnejše ukrepe, naj vsaj prepreči korupcijo s sredstvi evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev,” je v torek, 21. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudarila evropska poslanka Irena Joveva. V Evropskem parlamentu so namreč razpravljali o vztrajnem ogrožanju načela pravne države, neodvisnosti sodstva in neizpolnjevanja zahteve o pogojenosti za finančna sredstva EU na Madžarskem.

”Spet se pogovarjamo o kršenju vladavine prava na Madžarskem,” je opozorila poslanka ter dodala, da se je špekuliralo o nekakšnem dogovoru Evropske komisije z madžarsko vlado, da bi jim delno sprostili blokirana sredstva. Hkrati se v Svetu nikamor ne premakne dogovor glede minimalnega ukrepa, zamrznitve glasovalnih pravic Madžarski v skladu s 7. členom temeljne pogodbe o EU. Izrazila je zaskrbljenost, saj Madžarska oblast medtem nadaljuje s svojimi ukrepi, ki zelo jasno kršijo pravni red in temeljne pogodbe EU.

”Madžarska oblast pa medtem nadaljuje s svojimi ukrepi, ki zelo jasno kršijo pravni red in temeljne pogodbe EU. Mediji tam so podrejeni, pravosodje je podrejeno, regulatorji so podrejeni. Vse za absolutnega in večnega Orbana.”

V nadaljevanju je razložila, da so se razmere na Madžarskem celo poslabšale. Svojo izjavo je podkrepila z navedbo, da je madžarska vlada predlagala ustanovitev novega urada, ki naj bi ščitil suverenost države, a v realnosti bi bil to zgolj še ”en mehanizem za utišanje kritičnih glasov civilne družbe in medijev – tistih nekaj, ki si še upajo”, je še dejala.

”Razumem, da imamo v Uniji tudi druge probleme, a vladavina prava ne bi smela biti nikoli zapostavljena.”

Nagovor si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Evropski parlament že vrsto let zaskrbljeno spremlja sistematično in načrtno delovanje madžarskih oblasti. Te namensko spodkopavajo temeljne vrednote Evropske unije. Poslanke in poslanci so junija 2023 izrazili skrb o razmerah v državi, saj prihaja do nadaljnjega nazadovanja pri vrednotah EU, zlasti v zvezi z nepreglednostjo sprejetih zakonodajnih aktov, neodvisnostjo sodstva, ponavljajočim se spodkopavanjem pravic LGBTQI+ oseb ter svobode izražanja.

Parlament z novo resolucijo pozdravlja lani sprejeto odločitev Komisije o uvedbi ukrepov za proračunsko zaščito finančnih interesov EU pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem, ki je začasno ustavila 65 % obveznosti za tri programe v okviru kohezijske politike. Poslanke in poslanci ponovno izražajo resno zaskrbljenost zaradi aktualnega dogajanja na Madžarskem, predvsem v luči prihajajočih se evropskih volitev ter madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2024. 

Madžarske oblasti namreč še naprej zlorabljajo pravilo o soglasju v Uniji, da bi blokirale ključne odločitve EU ter tako prisilile Komisijo in Svet, da sprostita finančna sredstva EU. Zaradi tveganj zlorabe sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost s strani madžarske vlade in kršitev pravne države v okviru programov kohezijske politike Evropska komisija še vedno ni podala pozitivnega mnenja na načrt.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Srečni smo tisti, ki lahko vsako noč uspavamo svoje otroke v topli postelji. Pod varno streho. Site, predvsem pa … žive in zdrave.

To je grobi prevod citata, ki mi ga algoritmi zdaj že kar nekaj časa vztrajno predlagajo na družbenih omrežjih. Da, lahko bi se strinjala s tem, kar je najbrž marsikdo od vas ob njem pomislil. Da se sliši zlajnano. A pravzaprav je tako zelo resničen.

Otroci so naša najranljivejša skupina ljudi. Najbolj – če ne celo edina – nedolžna skupina ljudi. Tista skupina, ki bi morala v tem delu svojih življenj dejansko brezskrbno uživati. Raziskovati svet. Ki bi moral biti manj nor, mimogrede.

Morali bi preprosto odraščati. S čim več ljubezni in še več odgovornimi, dobrimi zgledi.

Toda njihove zgodbe tolikokrat ostanejo ne(iz)povedane, njihov glas tolikokrat ne(u)slišan. Dogaja se toliko zlorab, toliko mučenj, travm, sramot. Toliko umorov.

Danes je svetovni dan otroka. Danes naj bi se izpostavljale njihove pravice, dosežki in napredki na tem področju. Njihovo zdravje, sreča, prihodnost. Njihova varnost. Niti pod razno samoumevna.

Letošnja obeležitev je sredi vedno večjih konfliktov. Vojn. Sredi izraelske povračilno neustrezne agresije, zaradi katere je v dobrem mesecu mrtvih najmanj 5500 otrok.

Ni dovolj, da to nepojmljivo grozoto samo kritiziramo. Zato bom letošnji svetovni dan otroka – ki je svetovni dan pod okriljem Organizacije združenih narodov – izkoristila za poziv prav tej dotični organizaciji, naj končno že stori naslednji smiselni korak: vzpostavi posebno mednarodno sodišče za vojne zločine nad otroki.

In za poziv državnim, svetovnim voditeljicam ter voditeljem: bodite prej omenjeni odgovorni, dobri zgledi. Sankcionirajte tiste, ki to niso.

– Irena

“Kaj pa ti veš, mula? Saj sploh nisi bila tam.”
… in podobni komentarji – pri čemer tistih še bolj prostaških niti ne bom delila, ker niso vredni oglaševanja – na katere sem se odločila odzvati.

Zato, ker sem bila. Bila sem v Izraelu. In bila sem v Palestini.

Si je kdo od vas morda lahko izbral, kje se bo rodil? Ve morda kdo od vas, ampak zares ve, kako je odraščati in živeti v deželi, kjer naj bi se – vsaj po Bibliji sodeč – cedila med in mleko?

Tudi jaz ne. Vem pa, kaj sem videla, slišala in doživela kot novinarka v tistem tednu aprila 2018.

Začela bom s pogovorom z dvema gospodoma iz judovske četrti v Jeruzalemu. Azriel in Eyal sta mi (skoraj, kot bi se dogovorila) identično pojasnjevala, da Palestinci in Judi sobivajo – navajam – super.

“Nikoli nismo bolje živeli. Judje smo nazaj, vse je popolno. Radi se imamo, skupaj gradimo hiše in ceste. To so naši prijatelji.”

Sledil je ‘ampak’: “Ampak, saj veste, obstajajo tudi zlobni ljudje, ki želijo ubijati druge ljudi.” S čimer se seveda človek težko ne strinja.

Potem pa je sledil še drugi ‘ampak’: “Ampak, scenarij dveh držav? Dveh narodov? Ne, ne, ne. To pa ne. To deželo tukaj je Bog dal nam! To je naše darilo od Boga!”

Toliko o super sobivanju. Že leta.

Ste kdaj slišali za Hebron? Največje palestinsko mesto na Zahodnem bregu, v resnici pa že dolgo časa mesto duhov. Po nekoč glavnih, ljudi polnih ulicah, je Palestinkam in Palestincem prepovedano gibanje. Iz starega središča se jih je zato izselilo na tisoče, medtem ko nekaj sto izraelskih naseljencev varujejo mladi vojakinje in vojaki. Tudi nas – novinarske in snemalne ekipe – so. Hkrati nam niso dovolili posneti izjav sicer redkih mimoidočih, toda povsem po naključju smo naleteli na šolsko ekskurzijo in se je ulica ravno toliko obljudila, da vojska ni več tako pozorno spremljala dogajanja.

“To je Izrael. Hebron je naše mesto. Absurdno je, da Palestinci tukaj živijo, ker to je naše. Vojaki nas morajo varovati, da lahko hodimo po teh ulicah, ampak to je naša država. Palestinci nas pa hočejo ubiti. Res!” Prebrali ste del mojega pogovora z dvanajstletnico. Dvanajstletnico.

Za Betlehem je najbrž marsikdo od vas vsaj slišal. Po krščanskem verovanju se je tam rodil Jezus Kristus. Idilična vasica, ki pa se nikakor ne sklada s trenutno podobo tega kraja.

“Srečen sem, ta zid tukaj mi pa vseeno res ni všeč. Saj veste, zakaj je tu tako, kajne? Izraelci streljajo na nas. Vojaki. Ubiti nas hočejo.” Prebrali ste del mojega pogovora s fantkom iz Betlehema. Starim osem let. Osem. Nekam poznano izražanje, kajne?

To sta otroka, ki si – kot nihče od nas – nista mogla izbrati, kje se bosta rodila. So pa (nekateri) odrasli izb(i)rali, kako bosta odraščala.

Tako lepo, a hkrati tako peklensko, mi je Palestino opisal eden od preostalih sogovornikov. Spet drugi mi je razložil nasledstvo v pravem pomenu besede: če se rodiš beguncu, si pač tudi ti begunec.

Moje mnenje o palestinsko-izraelskem sporu, zdaj vojni v Gazi, je ves čas enako. Kar je drugače v primerjavi z letom 2018, je zgolj to, da zdaj lahko s svojega položaja bolj opozarjam, pozivam, pišem, govorim, kritiziram, sprašujem, pritiskam. Počnem, kar lahko. V manjšini sem, vendar to ne pomeni, da sem bila, sem ali bom tiho. Nasprotno.

Ne le zdaj, že ves čas mandata. S peticijami. Resolucijami. Amandmaji. Pisnimi vprašanji pristojnim. S pozivi Evropski komisiji k spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnega prava s pripravo usteznega pravnega akta v okviru skupne trgovinske politike. S pozivi Evropski komisiji k omejevalnim ukrepom zaradi kratenja temeljnih človekovih pravic (v povezavi z nezakonitimi naselbinami). Z vprašanji Evropski komisiji glede razmisleka o izključitvi Izraela iz programov, ki jih financira EU. S pozivi Evropski komisiji o vsaj vnovičnem pregledu izvajanja pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom v okviru njihovega nespoštovanja mednarodnega in humanitarnega prava. Z javno podporo ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine nad otroki. Z obsodbo Hamasa. Z jasnim stališčem o potrebi po takojšnjem premirju in sankcijam zaradi nesorazmernih povračilnih ukrepov države Izrael v Gazi.

Ni normalno, da – v imenu varnosti – en narod potrebuje dovoljenja, da sploh lahko obstaja, kaj šele (pre)živi. Ni normalno, da te – v imenu varnosti – nadzorujejo komaj polnoletni vojakinje in vojaki.

Ni normalno, da narod, ki so ga nekoč drugi izseljevali in – se opravičujem izrazu, a ga bom uporabila – “trebili”, počne enako.

Ni normalen terorizem, seveda ni. In ni normalno bombardiranje vsepovprek. In toliko nedolžnih mrtvih. Na katerikoli strani že. Za to ni nobenega opravičila.

Ni normalno, da se nekdo obnaša, kot da je cel svet njegov. In ni normalno, da mu – v imenu varnosti – prav ta svet to dopušča.

– Irena Joveva

Celotni prispevek si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva predstavlja Renew Europe mladinski manifest, ki je rezultat participativnega procesa posvetovanja in soustvarjanja evropskih poslank in poslancev skupine Renew Europe z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in mladimi, ki so sodelovali na Konferenci o prihodnosti Evrope.

“Ker evropsko mladino mobilizirajo najpomembnejši izzivi, s katerimi se sooča naša celina, morajo tudi mladi biti del odločevalskega procesa,” je stališče poslanke in politične stranke, ki ji pripada. V procesu pogovorov z mladimi so identificirali več ključnih izzivov in tematik, ki so v središču skrbi mladih – od ukrepov proti podnebnim spremembam, ustvarjanju enakih možnosti, naslavljanje izzivov na področju duševnega zdravja, podjetništva, zagotavljanja plačanih pripravništev do boja proti diskriminaciji. “Ravno zato je pomembno, da tokrat slišimo glas mladih bolj kot kdaj koli prej,” je še povedala Joveva in dodala, da želijo s tem manifestom vse mlade spodbuditi k sodelovanju pri oblikovanju prihodnosti naše Unije.

Vseh 18. predlogov si lahko preberete v nadaljevanju:

  1. Participacija mladih v demokratičnih procesih

Participacija mladih je nujna v demokratični procesih in procesih odločanja na vseh ravneh. Mladim moramo prisluhniti in jih jemati resno. Podpiramo uvedbo EU ”mladinskega testa”, ki bo sledil zaključkom Konference o prihodnosti Evrope. S tem bi se oblikoval mladinski panel, ki bi mladim omogočil neposreden vpliv na politike EU. Od organov EU bi tudi zahtevali, da ovrednotijo vpliv prihodnjih političnih predlogov na mlade v EU, hkrati pa bi oblikovali trajnostne in podnebju prijazne politike za sedanje in prihodnje generacije v Evropi. Poleg tega moramo vzpostaviti interaktivno platformo v vseh uradnih jezikih na ozemlju EU, ki bi mladim omogočila vzpostavitev stalnega dialoga z oblikovalci politik EU.

Podpiramo uvedbo Konvencije EU o spremembi pogodbe v skladu s sklepi Konference o prihodnosti Evrope. Konvencija bi morala sprejeti znižanje starosti za udeležbo na evropskih volitvah na 16 let. Poleg tega bi morali države članice spodbuditi, da prilagodijo svoje nacionalne ustave in zakonodajo, da bi znižale starostno mejo za udeležbo na lokalnih in nacionalnih volitvah na 16 let ter znižale starostne zahteve, potrebne za različne položaje odločanja in tako omogočile več mladim vstop v nacionalne parlamente ter povečale njihovo udeležbo v demokratičnem procesu in procesu odločanja. Močno spodbujamo ustanovitev mladinskih svetov na regionalni in lokalni ravni, da bi spodbudili zgodnji politični in družbeni aktivizem med mladimi. Mladim je treba omogočiti, da vzamejo stvari v svoje roke in tako sami odločajo o svoji prihodnosti.

  1. Digitalna platforma za prepoznavnost EU priložnosti

Preveč mladih se sooča z izzivi pri iskanju kakovostnih in plačanih delovnih mest in pripravništev, ki jim omogočajo poklicno napredovanje, priložnosti za učenje in osebno razvoj ter s tem pridobivanje znanj in spretnosti, ki jim bodo pomagali uspeti na trgu dela. Potrebujemo celovito digitalno platformo za evropsko mladino, ki bo vsakemu mlademu Evropejcu, ne glede na njegovo prebivališče, socialno-ekonomsko ozadje ali poklicni položaj, zagotavlja pregledne informacije o priložnostih v EU. To bi lahko dosegli z združitvijo in prenovo obstoječih evropskih mladinskih portalov, Europassa in Eures na uporabniku prijaznejši način. Portal bi moral zagotavljati priložnosti in informacije o izobraževanju, usposabljanju, zaposlitvi, pripravništvu ali ponudbi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, finančne pomoči, programih mobilnosti, nasvetih za ustanovitev podjetja (vključno s pravno in računovodsko podporo) in možnostih financiranja iz proračuna EU, mentorskih sistemih, orodju za povezovanje ljudi in znanj, programih prostovoljstva, dostopu do kulture in pravicah povezanih z evropskim državljanstvom.

  1. Plačana kakovostna pripravništva

Pripravništva si zaslužijo ustrezno plačilo. Neplačano pripravništvo stane povprečno mlado osebo v Evropi več kot 1 000 EUR mesečno. To poglablja družbene neenakosti in še posebej marginalizira mlade iz socio-ekonomsko neprivilegiranih okolij. Pripravništva so za mlade pomembna za pridobivanje učnih in poklicnih izkušenj ter podpirajo njihov prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Koristi prinašajo tako pripravniku kot delodajalcu. Ustvariti želimo optimalne pogoje za kakovostna pripravništva, ki bodo mladim zagotovila koristne izkušnje in znanja, s posebnim poudarkom na postopkih uvajanja in vključevanja. Pravno moramo zagotoviti ustrezno plačilo ali nadomestilo za pripravnike v Evropi in vsem mladim omogočiti enak dostop do zaposlitve ter hkrati zagotoviti, da imajo pripravništva resnično učno komponento.

  1. Prostovoljstvo in evropska državljanska služba

Potrebujemo konkretna orodja za krepitev evropskega državljanstva in občutka pripadnosti, denimo s statutom evropskega državljanstva, ki bo zagotavljal pravice in svoboščine, specifične za državljane. Priporočamo ustanovitev prave evropske državljanske službe, ki bo na voljo vsem mladim Evropejcem, starim od 18 do 30 let, za opravljanje prostovoljnega dela v svoji državi in nato v drugih evropskih državah. Mladim bi omogočila združevanje prednosti nacionalne ali regionalne državljanske službe in Evropske solidarnostne enote, ne da bi se morali dvakrat prijaviti. S tem bi se zmanjšalo upravno breme, povečala preglednost in se mladim zagotovila vsestranska in edinstvena izkušnja. To bi spodbudilo oblikovanje civilnih družb v državah članicah, kjer ta sistem še ne obstaja in bolje uskladilo obstoječe programe civilnih družb.

  1. Naslavljanje izzivov duševnega zdravja

Trenutna socialna, ekonomska, okolijska, geopolitična, sanitarna in varnostna nestabilnost je močno prizadela mlade v EU. Duševno zdravje je treba obravnavati enako pomembno kot telesno zdravje, zato je potrebno hitro ukrepanje. Potrebujemo ambiciozno evropsko strategijo za duševno zdravje in akcijski načrt EU za duševno zdravje z jasnim časovnim načrtom, ustreznim proračunom, ambicioznimi cilji in tudi kazalniki za spremljanje napredka. Natančneje bi moral vključevati: vzpostavitev evropske mreže za duševno pomoč mladim s strani držav članic, ki bi vsaki mladi osebi v stiski nudila brezplačno svetovanje o duševnem zdravju in zagotovitev prilagojene rešitve; vzpostavitev Evropskih telefonskih linij za duševno zdravje, ki bi pod okriljem EU združile že obstoječe strukture in jim zagotovile namensko finančno pomoč, ter vseevropsko informacijsko kampanjo namenjeno mladim, ki bi odpravilo stigmatizacijo, napačna prepričanja in socialno izključenost, ki so pogosto povezana s slabim duševnim zdravjem. Ta akcijski načrt bi moral poleg tega obravnavati zelo zaskrbljujočo stopnjo samomorov med mladimi Evropejci. Prav tako moramo še bolj racionalizirati preprečevanje duševnega zdravja v izobraževalnih ustanovah (z obravnavo duševnega zdravja v šolskih programih) in na delovnem mestu ter okrepiti zbiranje podatkov o duševnem zdravju na ravni EU.

  1. Razvoj mladinskega podjetništva

Renew Europe želi s podpiranjem mladinskega podjetništva opolnomočiti mlade, zlasti mlade ženske. Mlade spodbujamo k ustanavljanju novih podjetij, prevzemu družinskih podjetij, sodelovanju v socialnem in solidarnostnem gospodarstvu ali pri ustanavljanju obrtnih podjetij tako, da jim zagotavljamo priložnosti in usposabljanje kot tudi lažji dostop do financiranja. Predlagamo okrepitev programa Erasmus za mlade podjetnike. Temu čezmejnemu programu, ki omogoča izmenjavo poslovnih in vodstvenih izkušenj med mladimi podjetniki, bi bilo treba nameniti več pozornosti in sredstev ter ga po možnosti razširiti z modulom ”spoznaj svojega vzornika” in evropsko enoto SMP z namenom, da bi mladi pridobili neposredne poslovne izkušnje. Poleg tega želimo v vsaki državi članici za mlade podjetnike vzpostaviti celovito točko, vključno s podjetniškim inkubatorjem, ki bi nudila informacije o tem, kako ustanoviti svoje podjetje in kako zaprositi za financiranje. Tehnična pomoč, ki jo zagotavlja Unija za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda – kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije in svetovalci za trajnostni razvoj, bi morali dati prednost mladim podjetnikom začetnikom in obrtnikom. Spodbujati želimo mladinske podjetniške iniciative na EU ravni, in sicer s finančno in upravno podporo pri ustanavljanju teh subjektov, podpiranjem njihove evropske mreže, omogočanjem dostopa do programov usposabljanja, izmenjav in mobilnosti za vključene študente ter pomoč pri sodelovanju z MSP iz drugih EU držav.

  1. Priznanje profesionalnih kompetenc, kvalifikacij in diplom

Skoraj polovica delodajalcev ne more najti ljudi z ustreznimi znanji in spretnostmi za prosta delovna mesta. Hkrati pa preveč ljudi ne more najti zaposlitve, ker nimajo zahtevanih znanj in spretnosti ali pa delajo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim sposobnostim. Da bi mladim olajšali vključevanje na trg dela, moramo nujno zagotoviti popolno samodejno vzajemno priznavanje diplom, študijskih obdobij, kvalifikacij, učnih rezultatov, pridobljenih z neformalnim ali priložnostnim izobraževanjem ali usposabljanjem in študijskih obdobij v tujini, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Pozivamo tudi k nadaljnjemu razvoju skupnih evropskih stopenj in diplom ter k razvoju, izvajanju in priznavanju mikrokreditov med institucijami, podjetji, sektorji in mejami. Zavzemamo se za skupni evropski okvir za priznavanje, potrjevanje in potrjevane državljanskih in psihosocialnih kompetenc, pridobljenih z evropsko mobilnostjo.

  1. Vlaganje v strateška znanja in spretnosti

Pomanjkanje streteških znanj in spretnosti ter beg možganov sta med našimi največjimi izzivi v prihodnosti. Eu že ima močna orodja za raziskave, izobraževanje in usposabljanje, kot so ESS+ (vključno z ALMA pobudo), Erasmus+ in Obzorje Evropa. Vendar je treba izboljšati funkcionalnost in dopolnjevanje teh orodij, da bodo dosegla vse Evropejce. Menimo, da je zdaj čas, da izkoristimo priložnost, ki jo ponuja Evropsko leto spretnosti in vložimo v ključna področja na podlagi strateških ekosistemov, omenjenih v Paktu za spretnosti in industrijskem načrtu Green Deal. EU mora vlagati v kakovostno usposabljanje, izobraževanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanje z oblikovanjem individualnih učnih računov, usmerjanjem v posebne programe v izobraževalnih ustanovah in razvojem mikrokreditov, privabljanjem mladih v te učne programe, zlasti mladih žensk na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM), krepitvijo širjenja znanja in izkušenj z izmenjavami učiteljev, raziskovalcev in študentov. Vsi ti ukrepi bi morali biti povezani s potrebami trga dela ob upoštevanju novih zaposlitev in prekvalifikacij. V pričakovanju industrije 4.0 EU in države članice potrebujejo ciljno usmerjeno usposabljanje in učne načrte na področjih, kjer primanjkuje visokokvalificirane delovne sile. Z zvezami evropskih univerz in centrov za poklicno usposabljanje moramo vzpostaviti odlične učne načrte, da bi lahko konkurirali svetovno znanim študijskim programom zunaj EU.

  1. Na poti k evropski državljanski vzgoji

Da bi okrepili občutek evropske pripadnosti, se zavzemamo za razvoj nacionalnih struktur in učnih načrtov državljanske vzgoje, vključno z vrednotami Unije in zgodovino Evrope ter za določitev minimalnih skupnih standardov glede vsebine in metodologije. Evropejci morajo bolje poznati zgodovinsko in kulturno ozadje drug drugega in razumeti od kod izvirajo naše razlike, predvsem pa morajo vedeti, kako deluje EU in od kod izvira ter se seznaniti z vsemi razpoložljivimi orodji za njihovo aktivno sodelovanje. Poleg tega spodbujamo države članice, naj zagotovijo večji poudarek na digitalnih veščinah, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo, učenjem jezikov, okoljsko vzgojo in zelenimi veščinami, izobraževanju o spolnem in reproduktivnem zdravju, mehkimi veščinami, mentorskimi praksami, podjetništvom in gospodarskim opismenjevanjem in STEAM izobraževanju v formalnem izobraževanju in na starosti primeren način.

  1. Varnejši družbeni mediji, digitalna pismenost in digitalna odpornost

Digitalno področje je del vsakdanjega življenja mladih Evropejcev. Prednostna naloga zakonodajalcev in podjetij bi morala biti ustvarjanje manj vsiljivega in varnejšega okolja. Uspešno smo sprejeli glavno zakonodajo EU za urejanje spletnih platform, boj proti dezinformacijam in škodljivi uporabi algoritmov. Zdaj moramo zagotoviti to, da jih države članice pravilno izvajajo. Potrebujemo stroga pravila na ravni EU, da bi povečali varnost mladih na spletu in preprečili, da bi bili izpostavljeni škodljivi, pornografski in gnusnim vsebinam. Spopasti se želimo s kibernetskim nadlegovanjem, zlasti nad mladimi ženskami, mladimi iz etničnih manjšin in mladimi pripadniki LGBTIQ+ populacije. Poleg tega bi morala EU v vseh državah članicah izvajati kampanje za ozaveščanje o dezinformacijah, lažnih novicah, kibernetski varnosti, tveganjih in priložnostih, ki jih ponuja umetna inteligenca, ter medijski pismenosti, ki bi mladim pomagale bolje razumeti, kako zaščititi sebe in svoje podatke v spletnem svetu.

  1. Dostopna in lahko dostopna evropska študijska posojila

Sedanje nestabilne gospodarske in socialne razmere neposredno vplivajo na brezposelnost mlajših od 30 let. Predlagamo ustanovitev Evropskega študijskega posojila za enake možnosti, ki bi ga podprla EIB. Posojilo, podobno štipendiji, bo namenjeno zlasti ranljivim študentom z manj priložnostmi, in sicer na podlagi splošne ocene njihovega socio-ekonomskega položaja. Dodeljevalo se bo po lahko dostopni in cenovno ugodni stopnji za študij, usposabljanje, pripravništvo in poklicno izobraževanje. Študenti bodo morali posojilo vrniti šele, ko bodo končali izobraževanje ali usposabljanje in bodo zaslužili dovolj za dostojno življenje. Študijska posojila bi morala biti odobrena brez finančnega poroka.

  1. Enak dostop do stanovanj

Mladi so zaradi stanovanjske krize močno prizadeti, kar jim otežuje nemoten začetek samostojnega in odraslega življenja. Zaradi pomanjkanja razpoložljive infrastrukture je izjemno težko najti stanovanje brez visokih pologov ali pomoči staršev oziroma zakonitih porokov. V okviru ESS+ želimo razviti stanovanjski program za tiste, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje (NEET) in mlade z manj priložnostmi, skupaj z ukrepi usposabljanja za mlade, da bi jim pomagali najti primerno stanovanje, pri čemer bi nadgradili delo, ki so ga že opravila združenja ”Yyouth Housing” na terenu. To bi bilo treba dopolniti s pobudo Novega evropskega Bauhausa za bolj trajnostno gradnjo s pristopom od spodaj navzgor. Lokalne pobude za nove modele bivanja kot je medgeneracijska souporaba hiš, bi bilo treba spodbujati tudi na evropski ravni. V okviru regionalnih skladov bi bilo treba oblikovati posebno pobudo za podporo gradnji cenovno dostopnih študentskih stanovanj, zlasti v univerzitetnih mestih.

  1. Vzpostavitev evropske kulturne prepustnice

Za demokratizacijo in evropeizacijo dostopa do kulturnih del je treba povečati podporo in razširiti ciljno občinstvo evropskih kulturnih politik. Spodbujamo oblikovanje aplikacije Evropske kulturne prepustnice, ki bi spodbujala povezovanje novih generacij z evropskim projektom in dediščino. Predlagamo, da se mladim ob njihovem 18. rojstnem dnevu zagotovi virtualna kartica, ki jim bo omogočila koriščenje zneska, namenjenega evropski kulturi. To orodje bi jim omogočilo dostop do vnaprej izbranih evropskih del (knjige, filmi, videoigre, muzeji, spomeniki, gledališče, festivali, koncerti itd.), pri čemer bi spodbujali cenovno dostopne in brezplačne možnosti.

  1. Podpora zelene mobilnosti

Poenostaviti moramo dostop do mobilnosti za evropsko mladino in poiskati inovativne rešitve, da bi zelena prevozna sredstva postala cenovno dostopnejša in na voljo ne le v velikih mestih. Uskladitev shem zmanjšanja števila železniških prevozov za mlade v EU bi bila dober prvi korak. V vsaki državi članici obstajajo posebne ponudbe mobilnosti/cene vozovnic za mlade. To ponudbo bi bilo treba uskladiti, da bi vsakemu mlademu Evropejcu omogočili ugodnosti teh cen vozovnic, ne da bi morali kupiti dodatno državno vozovnico ali biti rezident države v katero potujejo. Drugi korak bi bila uvedba digitalne vozovnice za mobilnost, ki bi jo prejel vsak Evropejec, ki bi dopolnil 18 let in ki bi imela s seboj več pravic in ugodnosti, usklajenih po vsej EU (to bi lahko bilo v obliki medkrajevne vozovnice z možnostjo enomesečne brezplačne uporabe vlaka, določene vrednosti pravic do javnega prevoza v mestih v državi, ki ni država prejemnika, dostop do potovalnih zemljevidov in vodnikov za mlade, popuste za izposojo koles in vstopnic za zeleni promet – tramvaji, žičnice in trolejbusi). Poleg tega bi morala nova evropska kolesarska strategija spodbujati uporabo koles med mladimi prek informacijske kampanje, olajšanega dostopa do souporabe koles in drugih spodbud.

  1. Zavezanost k vključevanju

Mladim invalidom so zaradi ovir na različnih področjih življenja pogosto onemogočene enake možnosti in učinkovita udeležba v naši družbi. Potrebujemo vseevropsko opredelitev invalidnosti in razširitev evropske invalidske karte. Zahtevamo ločevanje osebnih prejemkov in invalidske pomoči. Invalidi bi morali imeti dostopen študij ali delovno mesto. V zvezi s tem si prizadevamo za revizijo Direktive Sveta 2000/78/ES in želimo odblokirati sprejetje predloga protidiskriminacijske direktive (COM(2008)0426), ki bi močno izboljšala enake možnosti, ki presegajo zaposlitev. Potrebujemo strožje določbe, da bi ljudem z manj priložnostmi olajšali sodelovanje v programu Erasmus+ in Evropski solidarnostni enoti.

  1. Podnebne spremembe: podpora in opolnomočenje mladih državljanov

Evropska mladina je zelo zaskrbljena zaradi vprašanj okolja in podnebnih sprememb, kar je upravičeno: mladi redno navajajo boj proti podnebnim spremembam kot glavno prednostno nalogo Evropske unije. Institucije EU bi morale oceniti vpliv podnebnih sprememb na njihova življenja in vključiti te vplive v vso zakonodajo EU. Konkretno moramo v okoljske zakone dodati posebne določbe, ki bodo usmerjene v potrebe mladih, tudi v obliki posebne finančne podpore za zeleno mobilnost in energetsko učinkovitost. Naš cilj je opolnomočiti mlade in jih podpreti, da postanejo ustvarjalci sprememb, s kakovostnim izobraževanjem, usposabljanjem in možnostmi izpopolnjevanja ter s posebnim financiranjem zelenih projektov in razpisov EU. Zeleni prehod ni le izziv, je tudi priložnost za ustvarjanje rasti, tehnoloških rešitev, novih delovnih mest in boljše prihodnosti.

  1. Opolnomočenje mladih na evropskem podeželju, v čezmorskih državah in ozemljih kot tudi v najbolj oddaljenih regij

Dostop do priložnosti na podeželj uje v primerjavi z urbanim okoljem izjemno omejen. Zaradi tega mladi s podeželja zaskrbljujoče hitro odhajajo, kar postavlja pod vprašaj samo preživetje nekaterih podeželskih skupnosti. Naš cilj je povečati digitalno povezljivost in infrastrukturo javnega prevoza ter spodbuditi pojav digitalnih nomadov na teh območjih, da bi mladim dali več izbire glede njihove prihodnosti. Na podlagi uspeha pobud, kot je Evropska prestolnica mladih, spodbujamo oblikovanje Evropske vasi za mlade, da bi okrepili vlogo mladih na podeželju in okrepili evropsko identiteto v njihovih skupnostih.

Prav tako želimo okrepiti podporo za vključevanje mladih kmetov v okviru skupne kmetijske politike.

Mladi iz čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij so prav tako del naše Unije kot tisti, ki živijo na celini. Tem mladim želimo približati Evropo in poskrbeti, da bodo poznali svoje pravice kot državljani EU in vedeli, kaj lahko Evropska unija stori zanje. Mlade v čezmorskih državah in ozemljih ter v najbolj oddaljenih regijah moramo doseči s pobudami, kot so financiranje programa Erasmus+ za možnosti izobraževanja, program Ustvarjalna Evropa za kulturne pobude in dogodki v okviru dialoga EU z mladimi. Te mlade je treba še posebej spodbujati k opravljanju pripravništva v evropskih institucijah, zlasti z upoštevanjem stroškov prevoza, ki jih imajo in ki k sodelovanju v programih EU.

  1. Podpora ukrajinske mladine

Mlada generacija Ukrajine mora biti v ospredju evropskih ukrepov v podporo Ukrajini. V program Erasmus+ želimo vključiti posebne določbe za podporo prizadevanjem za ponovno vzpostavitev mladinske politike in infrastrukture, ki združuje ne le ukrajinske organizacije, ampak tudi njihove evropske partnerje. Prostovoljci znotraj evropske solidarnostne enote bi že lahko prek spleta sodelovali pri različnih projektih v Ukrajini, zato bi bilo treba predvideti posebne pobude za evropske prostovoljce, ki bi prispevali k povojni obnovi Ukrajine. Pozivamo k evropski podpori za usmerjanje psihološkega svetovanja, ki se osredotoča na mlade, ki jih je prizadela vojna in mlado vojaško osebje, ki se vrača v civilno življenje. Želimo, da se Ukrajina vključi pod okrilje Evropske civilne službe. Na splošno potreubjemo celovit načrt EU za obnovo Ukrajine po vojni, začenši z mladimi, ki so njena prihodnost.