Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. maja 2022, sodelovala na dogodku “Mental health in Europe: where do we stand? – Youth in the Spotlight” v organizaciji politične skupine Renew Europe, kjer so sodelujoči naslovili akutno problematiko duševnih stisk med mladimi ter predstavili nekatere ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja. Poslanka je med drugim poudarila, da je treba normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.

Duševne bolezni, anksioznost in stiske so tako v Evropi kot po svetu že desetletja v porastu. Že pred epidemijo COVID-19 je bilo samo v EU 84 milijonov ljudi (to je kar eden od šestih) diagnosticiranih s težavami v duševnem zdravju. Po podatkih OECD bo vsaka druga oseba v svojem življenju doživela težave v duševnem zdravjem in mnogi med njimi ne bodo prejeli oskrbe, ki jo potrebujejo. Joveva je v svojem govoru izpostavila skrb glede naraščajočih negativnih trendov in pozvala k bolj odločnim korakom na tem področju:

“Čeprav je epidemija stanje na področju duševnega zdravja še dodatno poslabšala, je problem v naši sredini opazen že desetletja. Nadaljuje pa se prav zaradi ohranjanja stigme v zvezi s težavami v duševnem zdravju. Sprejeti moramo potrebne ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja ter normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.”

Pojavnost težav z duševnim zdravjem pri ljudeh, starih od 15 do 24 let, se je med epidemijo v večini držav podvojila. Resnost situacije ponazarja tudi dejstvo, da je samomor drugi vzrok smrti mladih v Evropi.

Poslanka je dejala, da dokler bo področje duševnega zdravja tako stigmatizirano, si mladi ne bodo upali  poiskati pomoči, kar bo posledično vodilo k še večjemu porastu duševnih stisk. Joveva verjame, da sta za premagovanje stigme potrebna izobraževanje in zagotavljanje pravih informacij ljudem, začenši z vključevanjem pomena duševnega zdravja v šolske sisteme. Iskren pogovor o duševnem zdravju pa je treba nadaljevati z vsemi člani naše družbe (vrstniki, starši, zdravniki, učitelji, vplivneži …).

Sama bo kot poročevalka v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri poročilu o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, kjer bo po njenih besedah glavna prioriteta strmenje k dostopni, brezplačni in pravočasni pomoči za vse mlade z duševnimi stiskami, da bi se slednji lahko uspešno spopadli s svojimi težavami ter jih odpravili.

“Poročilo se bo osredotočilo na posledice epidemije in zaprtja družbe, zaradi katerega so mlajše generacije zamudile pomeben čas socializacije, navezovanja stikov in druženja z vrstniki. Težave bomo obravnavali z vidika dejstva, da je mladostništvo edinstven čas oblikovanja posameznika ter z vidika, da svet okoli nas močno vpliva na naše duševno zdravje.”

Joveva je v nadaljevanju pojasnila še, da na duševno zdravje otrok in mladostnikov močno vplivajo okoliščine njihovega življenja – njihove izkušnje s starši in skrbniki, njihovi odnosi s prijatelji ter njihove možnosti za igro, učenje in rast.

Ob koncu je poslanka pozvala k sklenitvi vseevropskega načrta za boj proti težavam z duševnim zdravjem v vsej EU. “Omogočiti moramo dialog in dobro sodelovanje med vsemi državami članicami, lokalnimi predstavniki, mladinskimi organizacijami, izobraževalnim sistemom in zasebnim sektorjem, da ustvarimo celovito strategijo, ki bo prinesla želene rezultate.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 9. 5. 2022, na Dan Evrope, udeležila pogovora z dijaki Gimnazije Bežigrad, s katerimi je spregovorila o problematiki in izzivih mladih v Evropski Uniji. Poleg stanovanjske in zaposlitvene problematike so govorili tudi o perspektivi mladih, migracijah ter pomenu vključevanja mladih v politiko. Na vprašanje o kandidaturi jim je dejala, da se zanjo ne bi odločila, če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih.

Uvodoma je poslanka pojasnila pristojnosti Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku: “Vse odločitve sprejemamo kot sozakonodajalec, skupaj s Svetom, kjer sedijo voditelji vseh držav članic EU. Mi sprejemamo zakone z večino, v Svetu pa s soglasjem – in če je ena država proti, se zadeve blokirajo.” Opozorila je, da se Evropski parlament že več let intenzivno ukvarja z migracijsko politiko in ves čas opozarja države na nujnost zakonske ureditve tega področja: “Ker voditelji določenih članic raje sejejo strah pred begunci namesto pomoči, nimamo primerne krovne zakonodaje, pa bi jo morali imeti že zdavnaj!” Pri tem so, po njenem, nedopustne delitve na prave in neprave begunce na podlagi na primer barve njihove kože ali veroizpovedi. Omenila je, da kot otrok ekonomskih migrantov ve, kako je, če gredo starši s trebuhom za kruhom: “Pomembno je, da se migranti integrirajo, a se ne morejo, če jim družba ne da priložnosti.”

Joveva večino svojih parlamentarnih aktivnosti posveča temam in politikam mladih, zato  je dobro seznanjena s stanovanjsko problematiko ter problematiko zaposlovanja mladih. Pri tem se ji zdi pomembno, da se tudi v vseh ostalih državah članicah EU zakonsko uredi višina minimalne plače, ki pa bi morala zagotavljati spodobno življenje. “Priložnosti za mlade je v tujini precej in nič narobe, če gre kdo drugam iskat boljšo službo, je pa prav, da se v domovini ustvarijo dobri temelji, da bi mladi šli v svet po izkušnje, na koncu pa se vrnili domov. Ali bodo pogoji dobri ali ne, pa je odvisno od držav, ne toliko od mene ali od Evropskega parlamenta,” je pojasnila. Tudi stanovanjska problematika ni direktno v pristojnosti parlamenta, pač pa se z njo spopadajo države na nacionalnih ravneh. “Tudi v Skandinaviji imajo problem s pomanjkanjem stanovanj. Nekega krovnega evropskega zakona, ki bi to urejal, ni in ga najbrž ne bo,” je pripomnila in kot dober primer regulacije stanovanjskega trga ter neprofitnih cen najema in nakupa nepremičnin navedla Dunaj.

Ob koncu je z dijaki spregovorila še o participaciji mladih v politiki.

“Bistveno je, da politiko spremljate, ker se to tiče predvsem vas in vašega življenja za naprej. Sami pri sebi morate razčistiti, da je to res pomembno in da morate biti del tega – za to vam ni treba biti del političnih strank, če ne želite, aktivni ste lahko tudi drugače” jih je vzpodbudila in nadaljevala, da “če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih, ne bi kandidirala, ker mi ne bi bilo treba.”

Spoštovani,

v nadaljevanju si preberite izjavo evropske poslanke Irene Joveve (RE/LMŠ) glede predloga t. i. Anti-SLAPP direktive ter glede sprožitve mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava proti Madžarski:

“V skladu z napovedmi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je kolegij komisarjev danes tudi uradno podprl začetek formalnega postopka sprožitve mehanizma splošnega režima pogojenosti zaradi kršitev načel pravne države in zlorabe sredstev EU proti Madžarski. A dejanska sprožitev zamrznitve sredstev mora biti potrjena tudi s kvalificirano večino predsednikov vlad držav članic v Svetu. Težko pričakovane sankcije, h katerim v Evropskem parlamentu pozivamo že od začetka leta 2021, ko je mehanizem formalno stopil v veljavo, pa ne bodo zajemale vsega, kar bi si želeli. Sankcije bodo osredotočene zgolj na korupcijo ter z njo povezano problematično porabo evropskih sredstev skozi javne natečaje, pri čemer je Viktor Orban – za ceno javnih svoboščin in popolne podreditve demokratičnih institucij – evropska sredstva usmerjal k svojim prijateljem in družini. Boj proti korupciji je vsekakor izrednega pomena, toda enako pomembno je tudi varovanje načel pravne države, človekovih pravic in neodvisnosti sodstva, zato je nesprejemljivo, da napovedane sankcije tega ne bodo vključevale. Vztrajali bomo pri tem, da Evropska komisija ne odobri nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost Madžarske in Poljske, dokler državi ne zagotovita neodvisnosti sodstva, svobode medijev in neodvisnosti regulatornih agencij. Brez vrednot EU ne sme biti prejemanja EU sredstev.

Ob tem pa pozdravljam predlog t.i. Anti-SLAPP direktive oziroma zavezujoče zakonodaje na celotnem področju Unije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Direktiva bo sistematično zaščitila novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije pred zlorabami pravnih sredstev akterjev, ki na ta način poskušajo utišati kritike. Veseli me, da predlog Evropske komisije vključuje vse glavne poudarke, ki smo jih zahtevali v Evropskem parlamentu v resoluciji, pri oblikovanju katere sem kot del pogajalske skupine v sklopu pristojnosti odbora za kulturo sodelovala tudi sama. Najbolj pomemben bo pravni mehanizem, ki bo sodni veji oblasti omogočal vnaprejšnjo zavrnitev tožb, ki bodo jasno prepoznane kot SLAPP tožbe. Pozdravljam tudi določbe, da bi za očitne zlorabe pravnih sredstev s SLAPP tožbami stroške sojenja moral poravnati tožnik. V Evropskem parlamentu bomo omenjeno direktivo v naslednjih korakih še zaostrili in razširili nekatere določbe. Predvsem bi si želela tudi korenito omejitev tako imenovanega “forum shoppinga”, s katerim tožniki vzpostavijo še večji psihični in finančni pritisk na kritike. Naslednji potreben korak bi bil, da bi bila priporočila za države članice, kot so določbe za zbiranje podatkov o primerih SLAPP, izobraževanje sodnikov in dodatna varovala, zavezujoča že znotraj same direktive. Na tem mestu naj še spomnim, da imamo SLAPP primere tudi v Sloveniji, ko neformalni sodelavci odhajajočega predsednika vlade poskušajo na tak način utišati kritične novinarje. Slovenija bi morala obrekovanje kazensko-pravno reformirati v skladu s standardi EU. Skrajni čas je, da klofut (ang. SLAPP) preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu v EU ne dopuščamo več.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. aprila 2022, udeležila spletne razprave z dijaki ambasadorji Evropskega parlamenta z naslovom Če bi jaz odločal(a) o preprečevanju odvisnosti med mladimi.  Odvisnost žal ni redek pojav, zato so mladi v razpravi predstavili svoje poglede nanjo in s poslanko Jovevo iskali rešitve, ki jih lahko ponudi politika. Strinjali so se, da je najpomembneje, da do zasvojenosti niti ne pride. Mladi namreč droge največkrat poskusijo iz radovednosti in medvrstniškega dokazovanja, a zavedati se morajo, da bodo res “kul” samo, če bodo dobri ljudje, je poudarila poslanka.

Joveva je uvodoma nanizala nekaj dejstev o zasvojenosti, ki so jih pokazale evropske raziskave. Mladi pogosto in že v rosnih letih posegajo po cigaretah in alkoholu, ker jim je oboje relativno lahko dostopno. Tudi uporaba mehkih in trdih drog je razmeroma visoka. Poslanka sicer zagovarja legalizacijo marihuane tako v medicinske kot osebne namene po vzoru nekaterih ostalih evropskih držav. Pri tem pa se ji zdi pomembna regulacija dovoljenih količin pridelovanja in posedovanja, starostne omejitve ter omejevanje zlorabe. Do trdih drog ima radikalnejše stališče, saj si želi njihovega popolnega izkoreninjenja. Zaskrbljujoče so tudi nekemične odvisnosti, pri tem so še posebej v porastu odvisnosti od elektronskih naprav. Pandemija je težave na vseh področjih odvisnosti samo še poglobila.

Sledile so predstavitve, ki so jih srednješolci pripravili na osnovi delavnic, organiziranih na šolah. Glavna ugotovitev je bila, da se vse začne v domačem okolju. To mora zagotavljati zdrav razvoj mladostnikov s pozitivno samopodobo. Zelo pomembni se jim zdijo tudi medvrstniški odnosi ter ostalo podporno okolje – od sorodnikov, znancev, sosedov, do učiteljev. Povedali so, da pogrešajo več ozaveščanja in izobraževanja, tako za mlade kot tudi za starejše. Evropska poslanka je izpostavila tudi vse večje pritiske okolice:

“Zakaj se toliko mladih bori z odvisnostjo? Mladi iščejo nekaj, da lahko pozabijo na težave, ki jih imajo in te težave so ponavadi vzrok odvisnosti. Epidemija je vse še poslabšala in podali ste odličen predlog, da bi se mladi morali učiti, kako se tem skušnjavam zoperstaviti. Predvsem v obdobju mladostništva, ko so skušnjave, da se dokažejo, še večje. Kot družba mladim ustvarjamo ogromen pritisk. Živimo v svetu tekmovanj in potrošništva, ker mislimo, da nas bo to osrečilo.”

Po mnenju poslanke mladi droge poskusijo iz radovednosti, pri tistih, ki se jim zgodi zasvojenost, pa so vedno tudi globlji vzroki. Pridobivanje občutka lastne vrednosti je projekt skupnosti, zato moramo kot družba prevetriti vrednote, je dejala. V različnih skladih, ki so na voljo v okviru Evropske unije, so na voljo zajetna sredstva za izvajanje programov preventive na področju zasvojenosti. Ob tem je pomemben tudi poostren nadzor nad razpečevalci drog ter preiskave, ki morajo pripeljati do epilogov, to je do razkritij kriminalnih mrež, ki obvladujejo trg s prepovedanimi substancami.

Eden od predlogov je bil tudi višanje starostne meje za nakup alkohola in tobačnih izdelkov. Poslanka je bila kritična do slovenskega odnosa do alkohola:

“Vsak večji dogodek je priložnost za zdravico, zato je ključno toliko bolj odgovorno obnašanje starejših, da bi mlade izključili iz popivanja in jim onemogočili stik z alkoholom. Višanje starostne meje verjetno ne bo pomagalo.”

Govora je bilo tudi o nevladnih organizacijah in centrih za pomoč. Joveva je povedala, da ti že obstajajo, potrebno pa je boljše obveščanje in ozaveščanje, na koga se lahko mladostniki in njihovi starši obrnejo. Sodelovanje med odgovornimi institucijami na državni, regijski in lokalni ravni namreč ni dovolj učinkovito. Poseben poudarek razprave pa je bil, v duhu časa, namenjen nekemični zasvojenosti. Ta je vse pogostejša, z njo se soočajo mladi in starejši. “Danes živimo v svetu, kjer se ogromno stvari odvija digitalno in je pomembno, da se dovolj zgodaj naučimo digitalne pismenosti. Ampak ključno je, da znamo tehnologijo pravilno uporabljati,” je menila poslanka. Tehnološka abstinenca se ji ne zdi realna, saj je ogromno funkcij vezanih prav na tehnologijo: “Bi pa morali zmanjšati njeno uporabo, uporabljati bolj mehke prijeme ali ponuditi alternative, se pa ne strinjam z načinom palice in kaznovanja. Mladostniki se morajo sami zavedati, da je problem, da so tako veliko na internetu. Na dolgi rok je to edino efektivno.” Ob tem je še enkrat opozorila na nujno spremembo vrednostnega sistema pri mladih : “Nisi kul, če kadiš in piješ, kul si, če si dober človek!”

Posnetek celotne razprave:

V popolnosti si podrediš medije. Pravosodje. Tožilstvo. Vse podsisteme države. Hkrati si zgradiš močen aparat, podkrepljen z državnim in/ali evropskim denarjem. Denarjem davkoplačevalk in davkoplačevalcev, torej, ki se prek projektov steka k tvojim prijateljem, da lahko svojemu očetu gradiš palačo nedaleč stran od glavnega mesta države, ki jo vodiš, “presežke” denarja pa mimogrede usmerjaš še v “medije” svojega političnega zaveznika v sosednji državi.

Ker so ti “mediji” nujni za trenutno vlado v tej sosednji državi. Za širjenje sovraštva, dezinformacij, za manipulacije, laži, diskreditacije nasprotnikov in ohranjanje paralelne realnosti za informacijski mehurček, v katerem se bodri “desnica”.

Avtoritarna režima v državah, ki sem ju opisala v prvem odstavku, si bosta – po zmagi na volitvah 3. oziroma 4. aprila – v prihodnjih letih zelo verjetno samo še utrdila oblast. Očitno za večno. Opozicija nikoli ni imela niti možnosti. In to bi res morala biti budnica za nas v Sloveniji (zgoraj opisani kot sosednji državi). Iz takšnega stanja se je namreč skoraj nemogoče pobrati. Ko demokracije ni več in ostane le še koruptivna klika pod vodstvom ene stranke. Partije. Ko se pretvarjajo, da je to ena izmed vizij prihodnosti Evrope, pa bolj spominja na avtoritarne režime na vzhodu.

Vsako dodatno leto, ma kaj leto, vsak dodaten mesec z Janezom Janšo na oblasti bi lahko pomenil podobno za Slovenijo. Volitve 24. aprila bodo res zgodovinske in morda najpomembnejše doslej. Izbire je dovolj in nasprotno od prikaza “desnice” je pluralizem na “levici”. Nalašč sem dala v narekovaje, ker je to dosežek Janše. Da se delimo na leve in desne. Vse, kar ni SDS ali njihov satelit, je levo. Preprosta binarnost jim ustreza, saj morajo ustvarjati neke sovražnike, podobno kot je treba “uravnotežiti medije”, ker “uravnoteženi mediji”, kot so recimo na Madžarskem, poskrbijo, da zmaga prava Stranka. Ampak … a veste, kaj je pri vsem tem žalostno? To, da so Orban, Vučić in Janša v svojih državah uničili desnico. Ves ta čas in z vsem tem denarjem niso bili zmožni ustvariti neke evropske desne stranke, pač pa res klavrn populizem s podporniki, ki mislijo, da so popili vso pamet tega sveta, imeli bi svoj javni medij, svoje paralelne univerze. Res je tako slabo, da izpade komično, toda hkrati žalostno. Žalostno je to, da jih določen odstotek ljudi voli ne glede na to, koliko dolgoročne škode naredijo, čeprav jih je v resnici – če (malo scenzurirano) parafraziram Marcela – je**** malo in točno vemo, kdo so.

To, kar spremljamo pri podrejanju medijev, pravosodju, pri agencijah, kulturnih institucijah, kaznovanju civilne družbe … to so poskusi, korak za korakom, utišanja kritičnih glasov in delovanja pregona korupcije, v temelju pa poskusi z nastavljanjem spolitiziranega vodstva, krčenjem proračunov, diskreditacijami in prizadevanji vsem ostalim ljudem v teh sektorjih odvzeti voljo do dela, da bi se podredili ali odšli stran.

V Evropskem parlamentu je ta politika, ta “ideologija” odrinjena na rob. SDS kljub članstvu v Evropski ljudski stranki (EPP) spada na skrajni rob populistične desnice v EU, pri nas pa je to žal mainstream in ne uničuje samo institucij, ampak tudi splošno klimo in javno debato. Določeni politiki – točno vemo, kdo so! – pa so vse to omogočili in še vedno omogočajo. Zaradi svojih interesov.

Ironično je, da ravno grajenje na zgodovinskem resentimentu nekega antikomunizma (“samo levih ne!”) desnico vodi v avtoritaren enopartijski sistem, podrejen Vodji s stalinističnimi metodami, ki jih (pri nas) v socializmu niso nikoli imeli. Vem, čeprav sem se rodila leta 1989.

Demokratična stran mora po volitvah dokazati, da zna bolje poskrbeti za ljudi, čeprav je aktualna vlada dodobra razrušila podsisteme in pustila državno blagajno prazno. To je bil seveda plan. Desnica pa medtem nujno potrebuje prenovo, saj takšna “pomlad” pomeni zimo, kjer so na toplem zgolj tisti, ki so blizu kaminu gorečih forintov.

Nisem dolgo v politiki, ampak če kaj vem, pa vem to, da bo šlo tokrat za sámo demokratično ureditev Slovenije.

Pejte vol’t! Je**** več nas je!

– Irena