Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 25. novembra 2022, udeležila dogodka z naslovom »Evropski piknik« v organizaciji informacijske točke Europe Direct Pomurje, na katerem so gostje z dijaki Gimnazije Murska Sobota spregovorili o tematiki medijske pismenosti. Poslanka je poudarila, da je medijska pismenost ključna na vseh področjih našega življenja, saj definira, kako sprejemamo in vrednotimo informacije.

Evropska poslanka Joveva je izpostavila, da bi se pomena medijske pismenosti morali zavedati tudi pripravljavci šolskih kurikulumov in pri prenovi učnih procesov upoštevati dogajanje v današnjem času. Tako se ji zdi predvsem pomembno, da se v čim večji meri zagotovi izobraževanje o medijski pismenosti in kritičnem mišljenju v osnovnih in srednjih šolah. Zlasti pa si želi, da učenci in dijaki takšne vsebine ne bi videli kot dodatno obremenitev, temveč kot nekaj, kar jim bo prišlo v življenju še kako prav. Joveva je izrazila željo, da bi imeli tudi na evropski ravni več možnosti ukrepanja na tem področju.

Velike upe polagam v akcijske načrte, ki jih sprejemamo in smo jih tudi že sprejeli v Evropskem parlamentu oziroma so jih v Evropski komisiji. Recimo Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, vzpostavitev Evropskega izobraževalnega prostora in tako naprej.

Poslanka je v nadaljevanju opisala tudi svojo izkušnjo z dezinformacijami, ki jih je danes – brez dobre medijske pismenosti – zelo težko prepoznati. Predstavila je zgodbo, ki se ji je pripetila v začetku njenega mandata evropske poslanke, ko se je na spletu pojavila lažna novica o njej, ki se je hitro širila po medmrežju. Ker je bila tako bizarna, ji ni posvečala preveč pozornosti in ni javno spregovorila o tem, da novica ne drži. Dijakom je pojasnila, da še danes obžaluje, da se nanjo ni hitreje odzvala.

Joveva je v nadaljevanju pojasnila, kako sama vidi razliko med sovražnim govorom in svobodo govora.

Če meni nekdo reče ali zapiše, da sem neumna, ker se recimo zavzemam za neodvisno RTV, je to svoboda govora, v redu. Pa pustimo kulturo ob strani. Če pa nekdo zapiše o meni, da sem neumna, ker moji starši niso rojeni v Sloveniji, to je pa sovražni govor.“ A hkrati je opozorila na pomen kulturne strpnosti: “ Ne sme biti strpnosti do nestrpnosti. Nič ni narobe, če se ne strinjamo vsi v vsem, moramo pa si znati to povedati na kulturen način, brez sovražnega, a tudi brez nekulturnega govora.“

Sogovorniki so razpravljali tudi o razmerah novinark in novinarjev, pri čemer je poslanka povedala, da so razmere, v katerih ti trenutno delajo, v Sloveniji res slabe. Ob tem je izrazila prepričanje, da je v novinarstvu ključna osebna integriteta.

Vsi novinarji se morajo zavedati, zakaj v prvi vrsti opravljajo svoje delo in kaj je njihovo poslanstvo. In njihovo poslanstvo je javni interes, torej predstavljati ljudem, javnosti, informacije, ki so čim bolj objektivne in v popolnosti kredibilne.“ 

V razpravi, ki jo je moderiral Grega Donša, sta poleg poslanke Joveve sodelovala še soustanoviteljica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc in odgovorni urednik televizije AS Simon Balažic.

Spoštovani,

v izogib dodatnim manipulacijam ali nesporazumom v zvezi z najino odločitvijo za neglasovanje o končnem besedilu resolucije, s katero se Ruska federacija uvršča med države, ki podpirajo terorizem, objavljava podrobnejša pojasnila.

Za opcijo neglasovanja sva se odločila, ker nobena od opcij glasovanja ni zaobjemala najinih stališč v celoti. Namreč, nikakor nisva proti glavnini besedila resolucije, prav tako nisva do njega nisva vzdržana ali zadržana, ker seveda vseskozi odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo. To dokazujejo vsa najina dosedanja dejanja in tudi osebna prizadevanja. To sva dokazala tudi z glasovanji za vse pretekle resolucije o Ukrajini. Prav tako sva na istem plenarnem glasovanju ta teden (v četrtek, 24. novembra 2022) potrdila tudi dva dejanska zakonodajna predloga: o finančni pomoči Ukrajini in o prepovedi upoštevanju potnih listin na okupiranem območju.

Zakaj nisva mogla glasovati za dotično resolucijo? Med glasovanjem o dopolnilih sva podprla dopolnila Zelenih, s katerimi bi bilo po najinem mnenju končno besedilo resolucije boljše (tudi z vidika mednarodnega prava oziroma morebitnih posledic). Če povzameva: z enim dopolnilom Zelenih, ki na koncu ni bilo sprejeto, bi se Rusko federacijo označilo kot državo, ki uporablja terorizem kot sredstvo. Z drugim dopolnilom Zelenih, ki prav tako na koncu ni bilo sprejeto, pa bi besedilo vsebovalo poziv EU in državam članicam k sprejemu konkretnih, praktičnih korakov “proti takim terorističnim dejanjem z uporabo vseh obstoječih razpoložljivih instrumentov” in k sprožitvi “nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti Rusiji”, hkrati pa bi pozvali partnerje EU, naj sprejmejo podobne ukrepe.

Poleg tega naju je zmotilo, da je stranka PiS (Poljska, v Evropskem parlamentu del skupine ECR) v besedilo resolucije uspela vnesti del, v katerem se nanašajo na nesrečo poljskega letala leta 2010 (z delom takratne vlade na krovu) v istem členu oziroma odstavku, v katerem se sicer navajajo dejstva o dokazani sestrelitvi malezijskega letala leta 2014.

Vedno se boriva proti avtokratskim, predvsem pa nasilnim režimom, ki nedolžne ljudi ubijajo, uničujejo infrastrukturo, razseljujejo in ves svet spravljajo v nevarnost. To velja seveda za Rusijo, prav tako pa tudi za vse trenutne in pretekle vojne.

Še enkrat poudarjava, da odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino, odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost. Možnost, ki sva jo pri glasovanju uporabila tokrat, v ničemer ne spremeni najinih stališč.

V priponki lahko najdete dopolnili, ki sva ju podprla in nista bili sprejeti (na levi strani je originalno besedilo, na desni pa predlog sprememb).

Lep pozdrav,

evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj

Amandma 1

Amandma 2

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva je uvodoma začela z mislijo: ”Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.” Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je potrebno urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a opominja, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odziva Evropske unije na vse hujše zatiranje protestov v Iranu in se z uporabo poziva protestnic in protestnikov »Ženske! Življenje! Svoboda!« pridružila njihovemu boju.

Poslanka Joveva je govor pričela s tem, da bi Iran lahko bil idilična država, če ne bi imel trenutnega vodstva pod taktirko aktualne vlade kot tudi če svet ne bi videl vsega, kar se trenutno dogaja v Iranu. Pri tem je omenila neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, celo smrtnih kazni in arbitrarnih aretacij z mučenjem ter umori protestnikov.

A prav ta represija in tragične usode Mahse Amini ter mnogih drugih so, kot poudarja Joveva, tokrat dosegle nasprotni učinek, saj so v revoluciji združile tako Iranke kot Irance. “Združila so vse sloje, stare, mlade, etnične manjšine, zaposlene v naftni industriji, vrhunske športnike,” je povedala poslanka in spomnila, da so iranski nogometaši pred dnevi na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju bojkotirali petje nacionalne himne.

“S tem so pomen te revolucije postavili na svetovni oder in se jasno pridružili boju, ki so ga doslej v Iranu praviloma vodile ženske. Torej boju za pravice žensk, ki dobiva podporo z vseh koncev sveta – tudi iz te hiše. Prekinili smo stike z Iranom in prav je tako.”

Nagovor je poslanka zaključila s pozivom protestnic in protestnikov »Ženske! Življenje! Svoboda!« 

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanka Joveva je izpostavila, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Pripravništvo – zakaj in kako?

Že pred nekaj leti sem na Facebook profilu evroposlanke Irene Joveve prvič opazil razpis za pripravništvo v Bruslju. Takrat sem bil še bolj na začetku svoje študijske poti in zdelo se mi je nekoliko utopično pričakovati, da bi lahko bil izbran in se potem raje sploh nisem prijavil. A previmo sedaj nekaj let v prihodnost. Razpis za pripravništvo s prijaznim povabilom se spet pojavi na mojem feedu in odločil sem se, da tokrat vendarle poskusim svojo srečo. Tako ali tako sem v tem letu pavziral in posledično sem imel dovolj časa za iskanje različnih priložnosti za osebno rast in pridobivanje izkušenj, preden se podam še na drugo stopnjo študija.

Zakaj sem se sploh odločil, da se prijavim na pripravništvo? Študiram mednarodne odnose in skozi 4 leta študija na dodiplomskem programu sem imel več predmetov, kjer sem dodobra spoznal različne aspekte delovanja Evropske unije. No, vsaj na neki površinski, teoretični ravni, pripravništvo v Evropskem parlamentu pa ti da priložnost, da lahko dobiš še nek drugačen vpogled v delovanje EU in vse skupaj izkusiš na lastni koži in v živo. Eno je iz učbenika brati o tem, da v EP obstajajo odbori, delovne skupine itd., nekaj čisto drugega pa je stopiti v sejno sobo kjer že sedi 20 evroposlancev, se potiho odpraviti do najbližjega prostega sedeža in prisostvovati poteku debate v živo, s slušalkami za tolmačenje na ušesih. Taka izkušnja se morda marsikomu zdi trivialna in nezanimiva, zame pa je bilo tudi to nepozabno. Po oddaji eseja in opravljenem razgovoru je sledila vesela novica – sprejet sem bil v ekipo Irene Joveve.

Spodnja Idrija → Bruselj

Če sem se dela v Evropskem parlamentu že takoj neizmerno razveselil, sem se dvomesečnega bivanja v Bruslju nekoliko manj. Pred leti sem belgijsko prestolnico že obiskal za par dni in spomnim se, da sem bil takrat nad mestom nekoliko razočaran. No, ko sem začetek septembra končno prispel v Bruselj, se je moje mnenje spremenilo in kmalu sem spoznal, da mi Bruselj postaja vedno bolj všeč. Čeprav lahko tiste najbolj znane bruseljske znamenitosti preštejemo na prste ene roke, je v resnici še po dveh mesecih bivanja mogoče najti marsikaj, kar človeka prevzame. Večerni sprehodi za oddih, ki v Ljubljani navadno trajajo 20 minut, so se tako večkrat spreobrnili v dvourno raziskovanje še neodkritih bruseljskih kotičkov in ulic.

Poleg tega pa je velik plus bivanja v Bruslju tudi to, da je v njegovi neposredni bližini lociranih več izjemno lepih mest, ki so vsa lahko dostopna z vlakom. Vikendi so torej super priložnost za enodnevne izlete in sam sem si v dveh mesecih uspel ogledati Brugge, Ghent, Antwerp in Lille.

Evropski parlament je zakon!

Delo v Evropskem parlamentu je raznoliko in zanimivo. Na začetku sem se nekoliko bal, da se ne bom znašel in bo delo prezahtevno, ampak po uvodnem tednu ali dveh sem že imel občutek, da sem “padel notri” in z opravljanjem zadanih nalog nisem imel težav. Delo pripravnika vključuje predvsem spremljanje različnih dogodkov, zasedanj delovnih skupin, pripravljanje materiala za objave na družbenih omrežjih in še mnogo drugih podobnih zadolžitev.

Tipičen delovni dan pa izgleda nekako takole: za vstop v parlament mora vsak pripravnik najprej čez security check, enako kot ob vkrcanju na letalo. Ne najbolj prijetno opravilo ampak se kmalu navadiš (nimaš izbire). Potem sledi sprehod skozi stavbo parlamenta mimo trgovinic, kafiča, medijskega centra v tretjem nadstropju in po hodniku vse do pisarne. Tam najprej sledi  prebiranje e-pošte, saj se predal prejetih sporočil vsak dan kar vztrajno polni, nujno potrebno pa je bilo slediti tudi koledarčku, da slučajno nisem zamudil kakšnega sestanka ali kakšnega drugega pomembnega dogodka.

Delo je, kot rečeno, zelo razgibano in to velja ne samo za vrsto zadolžitve, pač pa tudi za sam urnik dela. Včasih je dela precej malo, včasih pa se razpotegne čez cel dan in vse do večera. Najbanj zadolžitev je ponavadi v t. i. zelenem tednu, ko je le malokdo od evroposlancev v Bruslju in se namesto tega posvetijo zadolžitvam v domači državi. Dela skratka pripravniku nikoli ne zmanjka, obenem pa ga vsaj po mojih izkušnjah ni nikdar bilo toliko, da česa ne bi uspel narediti. Poleg tega pa so asistenti v ekipi evroposlanke Joveve zelo prijazni in se z njimi da vse dogovoriti.

Vsi asistenti poslanke Joveve so super! Kljub svoji mladosti so me s svojim znanjem in razgledanostjo enostavno navdušili, poleg tega pa so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in mi dodatno razložiti vse podrobnosti glede delovanja Evropskega parlamenta, njihovega dela in dela poslanke. Brez tako simpatičnih sodelavcev bi mi bila celotna izkušnja sigurno precej manj zanimiva, predvsem pa težja.

Bruselj → Strasbourg

Besedo moram spregovoriti še o Strasbourgu, ki sem ga obiskal v drugi polovici oktobra, ko je tam potekalo drugo oktobrsko plenarno zasedanje. Če se najprej dotaknem samega mesta Strasbourg…vau! To je nedvomno eno izmed najlepših mest, ki sem jih obiskal. Iz nekega razloga sem se tam takoj počutil domače in tako sem praktično vsako uro prostega časa izkoristil za to, da sem se sprehajal po ulicah in občudoval arhitekturo tega impresivnega kraja. Zelo se mi je dopadla tudi stavba Parlamenta v Strasbourgu. No, saj dokler nisem vanjo vstopil. Notranji dizajn je namreč precej konfuzen in človek potrebuje kar nekaj navigacijskih spretnosti, da uspešno prispe do cilja.

Sicer pa je dogajanje v Strasbourgu veliko bolj dinamično in zgoščeno kot v Bruslju in zahteva tudi od pripravnikov precej več angažmaja. Delo ponavadi traja od zjutraj pa vse do večernih ur in čeprav se morda vmes pojavi tudi kakšna ura prostega časa, je pomembno, da si ves čas na voljo in čim bolj učinkovito opravljaš zadane naloge. Kljub temu je tudi ta izkušnja čudovita. Še bolj kot v Bruslju imaš tukaj občutek, da se okrog tebe dogajajo pomembne stvari, ki krojijo usodo Evropske unije.

Za konec…

Kaj sem torej od pripravništva odnesel? Predvsem ogromno novega znanja, ki mi bo koristilo ne samo pri nadaljnjem študiju, pač pa nedvomno tudi v poklicni karieri. Poleg tega pa sem tekom dvomesečnega bivanja v Bruslju in dela v Parlamentu spoznal ogromno novih, mladih ljudi iz cele Evrope, s katerimi smo se potem redno družil tudi na “Pluxih”. Prijavo na pripravništvo v Evropskem parlamentu tako iz srca priporočam vsakomur, ki je radoveden in ga zanima evropska politika ter delovanje te institucije.

– Domen Erjavec

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 12. novembra 2022, udeležila 4. kongresa Gibanja Svoboda, s katerim sta se Gibanju tudi uradno priključili Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. V svojem nagovoru se je navezala na predsednika GS in premierja Roberta Goloba, da jim tudi na evropskem parketu uspeva ‘’šponanje’’. Povedala je tudi, da raje izgubi kakšnega volivca zaradi svoje nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da bi kakšnega pridobila zaradi manipulacij in laži.

Poslanka je nagovor začela s pojasnilom o svoji iskreni komunikaciji z ljudmi. Pri tem se je obregnila ob opazke, ki jih (je) pri tem dobiva(la), a poudarila, da bo vztrajala pri svojem načinu dela.

V nadaljevanju je izpostavila, da sta skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem del liberalne skupine poslancev Renew Europe v Evropskem parlamentu, kjer po njenih besedah prav tako pride do kakšnih različnih pogledov, toda nikoli pri temeljih. Tako z besedami kot dejanji namreč slonijo na skupnih vrednotah, ko gre za vladavino prava, človekove pravice in svobodo. Dodala je, da sta s poslancem Grošljem del tistih, ki v Evropskem parlamentu gradijo močna medskupinska in nadnacionalna omrežja, kar omogoča, da Parlament sprejme marsikateri življenjsko pomemben predlog.

Z Gibanjem Svoboda združile centristične politične sile v državi, kar daje svetlo prihodnost politiki in ljudem, je povedala Joveva.

»Zdaj ni več “bi lahko”, zdaj je “bomo”. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.«

Ob tem je poslanka spomnila, da se v Evropski uniji zavedajo, kakšen velik napor in koliko dela je na plečih aktualne vlade zaradi težkega obdobja Slovenk in Slovencev pod oblastjo prejšnje vlade: »Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi.«

Joveva se je dotaknila tudi trenutnega stanja na javni RTV, za katero je dejala, da moramo preprečiti njen razpad, ter izpostavila grožnje demokraciji, ki so trenutna realnost na Madžarskem, ki jo je pred kratim obiskala v misiji. Pri tem je izrazila namero, da v prihodnjem letu odide na Poljsko in na licu mesta preveri stanje demokracije in medijev tudi tam.

»Vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravlja škodljive ukrepe in v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje,« je poudarila Joveva.

Poslanka verjame, da bodo s skupnimi močmi ustvarili pogoje za razvojni preboj Slovenije – tako na gospodarskem področju kot na področju podnebne pravičnosti, vladavine prava in državljanskih svoboščin.

Joveva je pripomnila, da je Gibanje Svoboda najmočnejša politična sila v državi z močnimi vplivi tudi na evropski ravni. Svoj govor je zaključila z odgovori na vprašanja z začetka nagovora:

»Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. Odločno pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne. In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.«

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

“ENVI. V bruseljskem balončku vsi vemo, kaj je to, ampak sama prej seveda nisem. Če bi mi kdo rekel ENVI, bi verjetno najprej pomislila, da je mislil na “envy” (zavist). A ne gre za zavist.

Čeprav … morda nam kolegice in kolegi iz drugih držav lahko tudi malo zavidajo vsaj v povezavi z novico, ki jo bom zdaj delila z vami.

Torej: ENVI je okrajšava za odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V tem odboru smo iz Slovenije Milan BrglezLjudmila Novak in moja malenkost.

In v tem odboru smo slovenski poslanci – glede na velikost nacionalne delegacije – med najuspešnejšimi pri dejavnostih na področju zakonodajnih aktivnosti glede zdravja!

Dostikrat slišim stavke v smislu “pa saj Slovenija v EU res ni uspešna”, “saj ne morete nič, premajhni smo” … zato me je ta analiza raziskovalnega portala EU matrix, bruseljskega think-tanka, ki se osredotoča na raziskovanje EU politik, res razveselila. Ponosna sem, da je naše delo opaženo.

To seveda ne pomeni, da smo storili že dovolj. Veliko dela nas še čaka. Če se osredotočim zgolj na prednostne naloge, je med njimi recimo predlog regulacije evropskega podatkovnega zdravstvenega prostora, ki prinaša predvsem podporo temu, da lahko ljudje prevzamejo nadzor nad lastnimi zdravstvenimi podatki, obenem pa omogoča EU, da v celoti izkoristi potencial, ki ga ponujajo varna izmenjava, uporaba in ponovna uporaba zdravstvenih podatkov. Ključna bo recimo še evropska strategija za zdravila, ki bo lahko imela zelo velik vpliv na nadaljnji razvoj zdravil v Evropi in tudi na njihovo dostopnost, kar je zelo pomembno pri spopadanju z boleznimi, še posebej, ko gre za redke bolezni ali pa nove, še neraziskane oblike.

Omenjeni odbor je sicer pristojen za precej aktualnih področij politik, poleg javnega zdravja še za podnebne spremembe, varstvo biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, uporabo kemikalij in pesticidov … Je tudi največji odbor v Evropskem parlamentu.

S področjem zdravja sem se ukvarjala tudi v posebnem odboru za boj proti raku, kjer smo svoje delo zaključili s sprejemom evropske strategije v boju proti tej zahrbtni bolezni. Zdaj pa sem članica posebnega odbora za pandemijo. Aktivno sodelujem še v različnih medskupinah, ki se osredotočajo na izboljšanje javnega zdravja, na primer medskupine za boj proti raku, za invalide, za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj. Vse to po mojem mnenju pripomore k iskanju priložnosti za izboljšave trenutnega stanja ter ukrepe v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Unije.”

Podrobnosti analize si lahko preberete tukaj: https://eumatrix.eu/…/mep-influence-index-2022-top-5…

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta na delovni misiji v Budimpešti, kjer so se seznanjali z aktualnimi razmerami na področju kulture, izobraževanja in medijev. Po misiji je poslanka med drugim ocenila, da bi morali biti svoboda medijev in akademska svoboda v vsaki družbi samoumevni. Kot je dejala, je le še bolj prepričana v to, da Madžarska pod trenutno oblastjo ni demokracija v polnem pomenu te besede. 

Odbor za kulturo in izobraževanje bo pristojen za prihajajoči evropski akt o svobodi medijev, pri katerem bo poslanka Joveva poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe, zato so bili pogovori o svobodi medijev, njihovi koncentraciji, vprašanje pluralizma in delovanja propagande v središču misije. Seveda pa se ni bilo moč izogniti tudi pogovorom o dogajanju na področju izobraževanja, predvsem v luči stavk učiteljev na Madžarskem.

Poslanke in poslanci so v treh intenzivnih dneh misije razpravljali z vsemi ključni deležniki na omenjenih področjih. Med drugim so se srečali s podžupanjo Budimpešte Anett Bősz, poslanci madžarskega parlamenta, ministrom za kulturo in inovacije Janosom Csakom, ministrom za regionalni razvoj Tiborjem Navracsicsom, predstavniki madžarskega nacionalnega organa za medije in infokomunikacije, predstavniki Akademije za glasbo Liszt Ferenc, Madžarske akademije znanosti, Srednjeevropske univerze ter osebnostmi iz medijev in civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z begunci, s katerimi so razpravljali zlasti o položaju šoloobveznih otrok in mladostnikov.

V nadaljevanju vam pripenjamo sporočilo za javnost evropske poslanke Irene Joveve s podrobnejšo izjavo glede trenutnih ugotovitev delovne misije v Budimpešti, ki jim bodo v prihodnjih tednih sledili tudi podrobnejša analiza in uradni zaključki delegacije.

Izjava za medije evropske poslanke Irene Joveve po misiji na Madžarskem

Naložbe v moderne tehnologije za zeleni prehod. Sliši se logično, da ciljamo k temu, kajne? Pa vam povem nekaj: trenutno lahko energetska podjetja, ki vlagajo v fosilna goriva, našo državo tožijo, ker jim naše strateške usmeritve jemljejo dobiček. Skregano z logiko, mar ne?

Začnimo na začetku. ECT je okrajšava, ki označuje mednarodno pogodbo o energetski listini (t. i. Energy Charter Treaty). Sliši se super, saj smo skupaj močnejši in na mednarodnem parketu radi sodelujemo. Energetika je nekaj, kar potrebujemo vsi – tako v zasebnem življenju kot za naše gospodarstvo. Vse bi ‘štimalo’, če omenjena pogodba ne bi dovoljevala, da se naložbe tujih podjetij v fosilno industrijo zavaruje pred izpadom dobička. Ne le, da so zavarovane trenutne naložbe … zavarovane so tudi vse hipotetične izgube dobička za nekaj let vnaprej, nekatere celo dve desetletji. Dobička, ki ga še ni bilo in ga morda tudi ne bi bilo. Dobička, ki je sam po sebi izropan iz narave. Dobička, ki ne bo spodbujal okolju prijaznejše usmeritve.

Še najbolj absurdno pri tej pogodbi pa je, da se vsak spor med podjetji in državo po tej pogodbi rešuje mimo sodišč – tako slovenskih kot mednarodnih – prek zasebnih arbitražnih tribunalov. Mimo oči. Mimo ustave. Mimo zaščite interesov državljank in državljanov.

Če podam na primeru: britansko podjetje Ascent Resources toži našo državo, češ da je Slovenija z zakonodajnimi spremembami oškodovala njihovo naložbo, kar so ocenili na pol milijarde evrov škode. Pol milijarde. Petsto milijonov. Spor pa se je začel tako, da je agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) za črpanje plina v Petišovcih zahtevala presojo vpliva na okolje, podjetje pa je ocenilo, da bi jim to najbrž vzelo dobiček. Najbrž. Narobe svet!

Zato toplo pozdravljam napoved ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, da Slovenija namerava izstopiti iz omenjene pogodbe. Ta namreč ovira zeleni prehod in je v nasprotju tako s strateškimi zavezami Pariškega sporazuma kot s podnebno politiko EU. ECT že dolgo več ne služi svojemu namenu, temveč ga izkoriščajo le ogromna podjetja, ki se jim po njihovo “godi krivica”. Je krivica to, da dolgoročno gledano želimo preiti k tehnologiji, ki ne onesnažuje okolja? Je krivica to, da želimo spodbuditi razvoj in finančne vložke v zeleni prehod? Oba odgovora sta, kakopak, negativna.

Bili so tudi poskusi, da bi se pogodba v osnovi spremenila. Evropske države so se zaman trudile, da bi v pogodbo vnesle nekaj smisla in jo pripravile na podbnebna spoznanja. Če se drugi ne zavedajo posledic, ki jih pogodbe, kot je ta, nosijo za seboj … pa dobro. Mi smo opozorili in poskusili spremeniti stvari na bolje. Naleteli smo na gluha ušesa – in zatorej izstop. Pred nami so to storile Italija, Nizozemska, Poljska, Francija, tudi Belgija se nagiba k temu. Zdaj je nastopil čas za Slovenijo.

Podjetja se morajo začeti zavedati, da ne delujejo le z namenom čistega dobička, temveč tudi za dobrobit ljudi, družbe, okolja, planeta. Dobiček ni samo denar. Dobiček je tudi naša zapuščina – tako tehnološka, gospodarska kot tudi okoljska. Na slednjo vedno znova pozabljamo.

Kot so šli spori po tej pogodbi v preteklosti mimo nas, je zdaj čas, da gremo mi mimo te pogodbe.

So long, ECT!