Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. maja 2022, na odboru za kulturo in izobraževanje spregovorila o napredku poročila o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, pri katerem sodeluje kot poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe. Med drugim je dejala, da je otroke in mlade treba izobraževati o duševnem zdravju. 

Uvodoma je Joveva pohvalila trenutno zastavljen osnutek poročila, ker med drugim vključuje pomen vidika vzgoje, okolja in medsebojnih odnosov na fizični in psihološki razvoj mladostnikov, kar se potem odraža skozi celo njihovo življenje, pa tudi pomen ustrezne finančne podpore izobraževalnim institucijam za ustrezno podporo učencev in učiteljev z vidika duševnega zdravja.

“Super je tudi, da je vključeno povezovanje in medsebojno sodelovanje med Unijo, državami članicami, lokalnimi oblastmi ter mladinskimi organizacijami za lajšanje vplivov posledic epidemije.“

V nadaljevanju pa je poslanka izpostavila, da v predlogu poročila pogreša aktivnosti v smeri dopolnitve izobraževalnih programov z vsebinami, ki bi otroke in mlade učile o duševnem zdravju. Obenem je opozorila še na negativni vidik uporabe digitalnega izobraževanja, kar je bilo pri mladih vidno tudi v zadnjih dveh letih. Kot je povedala, si sama želi predvsem, da bi se področje duševnega zdravja destigmatiziralo ter hkrati normaliziralo iskanje pomoči vseh tistih, ki jo potrebujejo. Joveva je napovedala, da bo prek amandmajev poročilo dopolnila tudi s pobudo za povečanje števila ustrezno izurjenega kadra, ki bo mladostnikom v stiski v oporo.

“Prav tako moramo v poročilu bolje nasloviti težave mladih umetnikov, ki so zaradi zaprtja ustanov in ustvarjene negotovosti opustili svoje umetniške projekte, nekateri celo svojo umetniško kariero.“

Februar 2020. Razpis za pripravništvo pri evroposlanki Jovevi z le še nekaj dnevi za prijavo. Razmišljam – trenutno imam že veliko obveznosti, najbrž lahko počakam s prijavo, pripravništva bi znala biti še kdaj razpisana. Pomislim še enkrat in si rečem – priložnosti, kot je ta, se ne ponujajo kar same od sebe. Vneto začnem pisati prijavo in jo oddam. Še nekaj krogov razpisnega postopka, nekaj esejev ter razgovor – in v e-poštnem nabiralniku preberem sporočilo, da sem bil izbran kot eden izmed pripravnikov. Yaay!

Fast forward.

April 2022. Pandemske omejitve in študijske obveznosti mi niso dovoljevale, da svoje pripravništvo opravim prej. Pa nič zato, si rečem. Zagretost, da izkusim delovanje Evropskega parlamenta, radovednost, da vidim kako poteka poltika »od znotraj«, in želja pomagati spremeniti svet na bolje korak za korakom, so vse še vedno tlile v meni. Spakiram kovček, dva in se odpravim na severozahod, kjer med vonjem vafljev in andaluzijske omake za krompirček veje tudi veter združene Evrope.

Kje začeti? Marsikdo mi je rekel, zakaj sem se odločil za pripravništvo in the first place, glede na to, da zaključujem študij farmacije. Moj odgovor bi bil preprost; že od nekdaj so me zanimale različne stvari, vključno s politiko in tematikami, ki se tičejo širše družbe. Ne glede na to, kaj si vsak izmed nas misli o politiki, je dejstvo, da ta zadeva vse nas prav v vseh možnih aspektih življenja. In ravno zato je dobro, če ne nujno, da sledimo preverjenim informacijam, smo vpeti v politično dogajanje in se zanj zanimamo.

Evropski parlament je, na kratko rečeno, labirint. In ko rečem labirint, mislim čisto resno. To je zgradba, kjer se navkljub smerokazom enostavno izgubiš tudi na poti, ki si jo prehodil že vsaj dvakrat. Vsak sprehod do parlamentarnih dogodkov v živo pravzaprav postane popotovanje.

Namig: le če si v tretjem nadstropju, lahko zares prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost pisarne evroposlanke Joveve? Pisarna je izmed vseh nadstropij prav v tretjem.

Poleg arhitekturnega labirinta je tudi labirint v sprejemanju in dopolnjevanju zakonodaje Evropske unije. Upam si reči, da se večina zaveda, kako zelo razvejana je vseevropska politika, vseeno pa človeka kar prizemlji, ko na lastne oči vidi vso kompleksnost in dinamičnost dogajanja. Vsaka tematika nima le vzajemnega sovpliva na druge problematike in širokega ozadja, o katerem se moraš podučiti, marveč ima tudi ogromen dotok informacij (in na žalost tudi premnogo dezinformacij).

Na kratko: izgubiš se, a se s časom naučiš brati med vrsticami, kje in kako iskati podatke, ter predvsem to, da vprašati ni greh in da lahko stvari premakneš le s skupnimi močmi.

Pripravništvo in delo v parlamentu sta kratkomalo izjemno raznolika. Ni dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Ko se zaključi ena debata, je neka druga že v nizkem štartu, neka tretja pa že v polnem pogonu z dopolnili in usklajevanji. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje in zdravje (ENVI Committee) in odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Committee). Pri slednjem sem se z navdušenjem vključil v delo pisarne in ‘dodal svoj piskrček’ k poročilu o vplivu pandemskega zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti na otroke ter mladino širom EU, za katerega je bila evroposlanka Joveva izbrana kot poročevalka v senci. Ko nekdo sliši besedo poročilo, si najbrž misli, da gre za dvostranski dokument brez večjega pomena, a ni tako. Parlamentarna poročila so spisana podrobno, a še vedno celostno, nepristransko in so trenutno eden glavnih vzvodov, kako Evropski parlament vpliva in usmerja delovanje Evropske unije v prihodnje.

Zaključek? Z nekaj prebiranja, raziskovanja in zanosa lahko tudi ti prisostvuješ ter pustiš svojo sled v evropskih zapisih.

Panel izpred sobe za plenarno zasedanje v Bruslju.

In ko že misliš, da si nekako ulovil mesečno valovanje delovanja Evropskega parlamenta in se vsaj nekako znaš spoprijeti z njegovim hitrim tempom … se znajdeš na vlaku za Strasbourg. Triurna vožnja s hitrim vlakom te vodi iz belgijske prestolnice proti jugu, kjer se tvoj pogled izgubi med slikovitimi pikardskimi pašniki ter tu in tam zaide na računalniški zaslon k tedenskemu redu za plenarno zasedanje.

Ko prispeš v Alzacijo, vse deluje kar precej drugače od Bruslja. Mesto je veliko manjše, arhitektura je bližja naši – pravzaprav je Strasbourg kar dober približek Ljubljani. In ko že misliš, da si se nehal izgubljati za vselej … odkriješ, da je strasbourški parlament še večji labirint od bruseljskega. Dodatno radost je v teh dneh v pisarno prinesla tudi Mila, ki je zvesto spremljala, kaj vse počenjamo, in z veseljem spoznavala vse nove obraze po parlamentu. Vsak pripomoček je dobil še dodatno uporabno vrednost, najbolj pa so ji bile zanimive akreditacije s portretnimi fotografijami.

Epilog? Prav vsak pisarniški predmet je lahko zanimiva igrača, če nanj pogledaš s pravega, otroškega zornega kota.

Teden v tem alzaškem mestecu mine kot najbolj dinamičen in spominov poln v celotnem pripravništvu. V tem tednu lahko poskusiš izvrsten Flammkuchen oz. tarte flambée, izkusiš, kako potekajo različna dogovarjanja in usklajevanja ter s tribune iznad evroposlank in evroposlancev na lastne oči vidiš, kako poteka glasovanje na ‘plenarki’. O veliko amandmajih se glasuje z dvigom rok, pri čemer predsedujoči odloči, na kateri strani je večina. Najbolj zanimivo postane, ko to včasih ni tako očitno in takrat lahko slišiš globok vzdih mnogih v dvorani, tu in tam tudi kakšen vzklik po preverbi z elektronskim glasovanjem. Skratka: parlament je aktivna, živa struktura z občasno všečno nepredvidljivostjo.

V času mojega pripravništva je Evropski parlament izbiral tudi nagrado evropske filmske akademije, znano pod imenom LUX Award. V čast temu so za vse zainteresirane pripravnike pripravili predvajanja vseh treh filmov v ožjem izboru. Čeprav zgodovinsko trpki in s težkimi zgodbami, lahko mirne vesti rečem, da gre za odlično posnete filme, ki so le dodatna potrditev, kako zares izvrstna je evropska filmska industrija. Zmagovalni film Quo Vadis, Aida? bosanske režiserke Jasmile Žbanić je zagotovo film vreden ogleda in čustveni prizor ob prejemu prve nagrade v Strasbourgu je potrdil njegovo pomenskost in pomembnost v dandanašnjem času.

Ocena? Ogled toplo priporočam.

Pa da grem nazaj na Bruselj. Poleg omenjenega je to mesto, ki resnično živi svojo mednarodnost. Če želiš kje v Evropi spoznati ljudi z vseh vetrov, slišati paleto različnih jezikov, je Bruselj kot nalašč zate. Še posebej zabaven in prijeten občutek pa je, ko meni nič, tebi nič v najbolj naključni situaciji ob sebi zaslišiš nekoga govoriti slovensko … in ga nato ogovoriš v vajinem maternem jeziku.

Mesto je tudi idealno umeščeno v bližini drugih prelepih krajev, kot so Antwerpen, Dinant ali francoski Lille. Bruselj poleg čokolade in piva ponuja tudi veliko število parkov, kjer se lahko med premnogokaterimi jezerci, obsijanimi s spomladanskim soncem, ki je konec maja zahajalo šele ob 21:46, v miru zlekneš na trato in s prijatelji uživaš v dolgih pogovorih ob banjici sladoleda.

Evropski parlament je poln mladih, zanimivih in nadobudnih ljudi, ki imajo vsak svoje veščine in ozadje. V veselje mi je bilo spoznavati vedno nove ljudi – znance od znancev, prijatelje od prijateljev, saj vsi izhajamo iz različnih, a hkrati podobnih okolij širom Evrope. Od vsakogar se lahko naučiš kaj novega, če si dovoliš prisluhniti in tudi kaj vprašati. Upal bi si reči, da prav ta mladost, zagnanost in gorečnost po spremembah ženejo Evropski parlament dalje.

Bruselj ponuja tudi veliko kulturnega udejstvovanja, na sliki interaktivna razstava o življenju in delu Fride Kahlo.

In enako velja tudi za pisarno evroposlanke Joveve. #TeamJoveva sestavljajo mladi ljudje z raznolikimi izkušnjami in vrlinami, ki so me povrh tega sprejeli odprtih rok za sodelovanje pri evroposlankinih prednostnih nalogah. Razjasnitev ozadij, jadranje med čermi podatkov in urejanje parlamentarne administracije bi bile nemogoče brez njih. Poleg skupnega dela pa mi bo v izredno lepem spominu ostalo, da smo se občasno uspeli podružiti tudi ob kakšni (brez)kofeinski kavi, slastnem kosilu ali belgijskem pivu.

Sklep? Znanje kakšnega tujega jezika, dobri odnosi z različnimi ljudmi in odprtost so muss, da lahko svoje delo opravljaš dobro.

Moje zaključne misli bodo strnjene. Sem se naučil česa novega? Sem – in to marsičesa. Je bila to življenjska izkušnja? Brez kančka dvoma. Vedoč, kar vem zdaj, ali bi se na pripravništvo prijavil ponovno? Zagotovo.

Tilen Kozole

Ste vedeli, da je do nedavnega lahko kdorkoli kupil osebne podatke, ki jih je zbiralo več kot 600 aplikacij “za starševstvo”? Tedenski paket podatkov za 160 dolarjev.

O tem v današnji kolumni, objavljeni v časniku Večer, piše evropska poslanka Irena Joveva. Navedeno poveže z nedavno šokantno  odpravo sodbe ‘Roe vs Wade’ v ZDA:

“V Evropskem parlamentu smo v odzivu na to med drugim zahtevali, da se pravica do splava vpiše v Listino EU o temeljnih pravicah in ni mi jasno, kako so lahko nekateri kolegi, še zlasti pa kolegice, glasovali proti. Mislila sem, da obramba pravice do splava, vsaj v že omenjenem stoletju, ni potrebna. V tem stoletju bi se morali pogovarjati o marsičem drugem. Recimo o tem, da v digitalni dobi sporočila, lokacija, zgodovina brskanja, sledenje menstrualnim ciklom prek aplikacij … odpirajo tveganja, da bi državni ali drugi organi lahko preganjali ženske, ki želijo splaviti.”

Seveda so oglasi na spletu – na podlagi trgovanja z našimi podatki – problem, toda ne glavni, v besedilu navaja poslanka Joveva. Po njenih besedah sta glavna problema v tem, da se podatki prodajajo naprej, ter v profiliranju ljudi, kar odpira možnosti za vsemogoče zlorabe in je temelj za algoritme, ki določajo, kako se nam prikazuje svet.

“V EU se sicer mnogi zavedamo teh tveganj in smo v tem mandatu zasnovali paleto regulacij, kot so akti o podatkih, digitalnih trgih, digitalnih storitvah ter umetni inteligenci. /…/ Naslednji izziv je, kako dobro formulirano regulacijo uveljaviti v praksi.”

Med drugim Joveva spomni na izjavo evropskega komisarja Bretona, da spletnim gigantom ne bo nikoli mar samim od sebe: “Ne reče se jim giganti zastonj. Ni jim mar, dokler tega ne zahtevajo uporabniki ali se ne vzpostavi jasna regulacija.”

Ob tem poslanka izpostavi pomen ozaveščenosti ljudi kot najučinkovitejšega ukrepa. Svoboda na spletu naj ostane. A svoboda terja odgovornost, za kar je nujna ozaveščenost. Zapis sklene z opozorilom, da tudi pravice na spletu žal niso samoumevne, da pa se bo prav na spletu odvijala naslednja bitka za demokracijo in svobodo.

Kolumno evropske poslanke si lahko v celoti preberete v današnji tiskani izdaji Večera oziroma na povezavi TUKAJ.

Objavljamo kratko izjavo evropske poslanke in podpredsednice delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija Irene Joveve (Renew Europe) ob dogovoru v EU za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.

“Z eno besedo bi aktualnim razvojem dogodkov lahko rekla samo: končno! Odločitev o začetku pristopnih pogajanj je žal prišla (mnogo pre)pozno z vidika spolitiziranega procesa, pri katerem je Evropska unija izgubila veliko kredibilnosti v regiji, predvsem pa so ljudje izgubili zaupanje. A ker pogovori o preteklih dogodkih danes res niso na mestu, želim le verjeti, da je s to odločitvijo konec neizpolnjenih obljub in vetov, ki državama in njihovim državljankam ter državljanom več let neupravičeno ne omogočajo zasluženega koraka naprej. Upam tudi, da bo današnja odločitev dala nov zagon za hitrejše in odločnejše reforme v regiji, hkrati pa bi lahko sprožila premisleke o reformi odločanja v EU. Ocena predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da gre za zgodovinsko odločitev, je pravilna. Ob tem se nadejam, da bo ta odločitev pospešeno vodila v dejansko članstvo Severne Makedonije in Albanije v EU.”

Delegacija šestih poslancev Evropskega parlamenta pod vodstvom predsednice Odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) Sabine Verheyen, med njimi pa je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je na obisku v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi, ki nosi naziv Evropska prestolnica kulture leta 2022.

Med obiskom med 18. in 20. julijem se bodo evropski poslanci srečali s kuratorji kulturnega programa “Kaunas 2022”, ki je sofinanciran s strani EU programa “Ustvarjalna Evropa” in poteka pod sloganom “Od začasnega do sodobnega”. Obiskali bodo razstave, kot je Memory of Being Marine Abramović, več kulturnih prizorišč v okrožju Kaunas in se med drugim srečali z litovskim ministrom za kulturo, da bi razpravljali o dediščini omenjenega programa.

Obisk, namenjen ugotavljanju dejstev, se bo zaključil s tiskovno konferenco 20. julija, ki jo bodo imeli evropski poslanci skupaj z Virginijo Vitkiene, vodjo programa “Kaunas 2022“.

“Bolj kot samo preverjanje dejstev je naš namen poudariti izjemno delo, ki je bilo v zadnjih letih opravljeno za pripravo kulturnega programa “Kaunas 2022“. V Kaunasu bodo imeli naši člani priložnost srečati se ne le z ministrom za kulturo in lokalnimi oblastmi, ampak tudi s kuratorji glavnih razstav, mestnimi pripovedovalci in mladimi umetniki,” je pred odhodom povedala vodja delegacije Verheyen.

“Zame bo pomembno, da razpravljamo o dolgoročni dediščini in kaj se bo zgodilo po letu 2022 s kulturnega in strateškega vidika, pa tudi videti konkretne projekte lokalnih skupnosti,” je zaključila.

Z vodjo delegacije se strinja tudi poslanka Joveva, ki se misije v Kaunasu izredno veseli:

“Veselim se vseh načrtovanih obiskov, ogledov razstav, sestankov s predstavniki mesta, kot seveda tudi mesta samega in njegovih znamenitosti. Zadovoljna sem tudi s tem, da bomo imeli priložnost na licu mesta videti, kako poteka projekt Evropske prestolnice kulture ter iz prve roke izkusiti vso kulturno bogastvo mesta Kaunas. Izkušnja bo zame odlična popotnica pred organizacijo evropske prestolnice kulture v letu 2025, ko bo ta naziv nosilo tudi mesto Nova Gorica.”

Danes smo na odboru za kulturo potrdili pomembno poročilo, pri oblikovanju katerega sem sodelovala tudi sama v imenu svoje skupine Renew Europe.

Že ničkolikokrat premleta tema pandemije COVID-19 namreč še vedno ostaja ena izmed najpomembnejših tem na dnevnem redu EU. In prav je tako. V zadnjih dveh letih smo aktivno poskušali reševati akutne trenutne težave, s katerimi smo se spopadali po vsej Uniji, zdaj pa se fokus obrača na reševanje dolgotrajnih posledic, ki jih pandemija pušča za sabo.

Mladi, ki so bili v času trajanja pandemije potisnjeni na rob, ponekod pa celo popolnoma pozabljeni, so tisti, ki jim bo pandemija pustila največ dolgotrajnih posledic. Dejstvo je, da so zaradi pomembnosti razvojnega obdobja v posameznikovem življenju med najbolj ranljivimi skupinami naše družbe. Zunanji dejavniki močno vplivajo na fizični, kognitivni, emocionalni in socialni razvoj mladostnikov, njihove posledice pa se odražajo skozi celo življenje.

Mladi kot taki so bili zato najbolj podvrženi vplivom korone, ki je s seboj prinesla zaprtja izobraževalnih institucij ter kulturnih in športnih ustanov. To je seveda negativno vplivalo na njihovo socializacijo, kakovost izobraževanja in duševno zdravje.

Tako smo z namenom izboljšanja nastalega stanja v odboru za kulturo in izobraževanje pripravili poročilo o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU. Oblikovali smo ga na treh ključnih stebrih: izobraževanje in duševno zdravje, kultura in šport ter digitalizacija in digitalna pismenost. V nadaljevanju bom pri vsakem izpostavila nekaj ključnih točk.

Izobraževanje in duševno zdravje

V poročilu izpostavljamo potrebo po vrnitvi v fizično obliko izobraževanja, medtem ko naj izobraževanje na daljavo ostane alternativna možnost, ko fizično ne more biti izvedeno v varni obliki. V ospredje postavljamo tudi potrebo po zaposlovanju visoko kvalificiranih učiteljev in izobraževalnih delavcev, ki bodo pri svojem delu spodbujali opismenjevanje duševnega zdravja.

Evropsko komisijo in države članice pozivamo k prekinitvi molka o vprašanjih glede duševnega zdravja in k sprožitvi vseevropske kampanje za ozaveščanje o duševnem zdravju v izobraževalnih in poklicnih ustanovah, ki mora mladim omogočati dostop do ustreznih informacij o duševnem zdravju. Le tako bomo lahko odpravili diskriminatorno stigmo, ki jo nosijo duševne motnje. Države članice medtem pozivamo k oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov za reševanje duševnih motenj otrok in mladostnikov prek medsektorskih naložb, ki bodo zagotavljale njihovo izvajanje na regionalni in lokalni ravni.

Kultura in šport

Ker so bile kulturne ustanove prve zaprte in zadnje odprte, so bili mladi ustvarjalci prikrajšani za možnosti razvoja njihovih karier. Zato  pozivamo Evropsko komisijo, da v sklopu Sklada za odpornost in okrevanje mladim ustvarjalcem zagotovi ustrezno sofinanciranje projektov in ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj njihovih veščin ter jim zagotovi podporo pri podjetništvu mladih umetnikov, tudi z zagotavljanjem statusa kulturnih in ustvarjalnih delavcev. Obenem pozivamo k večji vključenosti vseh oblik ustvarjalnega izražanja v izobraževalne procese mladih, saj to pomembno vpliva na razvoj kritičnega mišljenja in razvoja interdisciplinarnih veščin.

Digitalizacija in digitalna pismenost

Tehnologija in digitalna orodja imajo – in bodo imela – izredno velik vpliv na naš vsakdan. Prav je, da njihov potencial uporabimo nam v prid, zato v poročilu poudarjamo, da ima digitalna tehnologija velik potencial za pomoč pri izobraževanju kot orodje tako za učitelje kot za učence, saj lahko vsem omogoča dostopne, odprte, socialne in vključujoče učne poti prek inovativnih metod poučevanja. Vlogo učiteljev lahko krepi, državljane pa opremi s ključnimi kompetencami za nadaljnje življenje.

Pri tem pa seveda nismo pozabili na potrebno ustrezno ureditev varovanja uporabnikov z vidika varovanja osebnih podatkov in z vidika nadzora nad digitalnim učenjem, ki lahko vodi v zasvojenost in motnje duševnega zdravja. Pozivamo še k vključitvi digitalne pismenosti v izobraževalni proces in zagotovitvi ustrezne digitalne opreme vsem učencem, zlasti tistim iz ekonomsko ranljivejših gospodinjstev.

Ker, žal, vse posledice pandemije še vedno niso znane, pozivamo Evropsko komisijo k izvedbi raziskave s celovito oceno dolgoročnih učinkov vseh preventivnih ukrepov, povezanih s pandemijo, ki so jih sprejele države članice, na otroke in mladino. Na podlagi raziskave bomo lahko nato pripravili ustrezne in učinkovite ukrepe, v primeru morebitnih prihodnjih kriz pa bomo nanje lahko bolje pripravljeni.

Izpostavila sem le nekaj pomembnih delov sprejetega poročila, ki zajema še mnogo več in je dobra osnova za pripravo konkretnih rešitev prek zakonodajnih pobud ali akcijskih načtrov. Ponosna sem, da sem sodelovala pri njegovi pripravi in verjamem, da bodo predlagani pozivi in rešitve dobro sprejeti, predvsem pa da bodo resnično pripomogli k reševanju posledic pandemije.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sklopu pogovorov Z Jovevo na Ti v ponedeljek, 4. julija 2022, s svojimi sledilci na Instagramu spregovorila o aktualnih temah v evropski politiki. Med drugim se je dotaknila tudi oblikovanja nove sredinske, liberalne stranke v Sloveniji, ki po njenem mnenju prinaša konsolidacijo političnega prostora: “Menim, da je prav, da se je liberalna sredina konsolidirala in verjamem da smo zdaj kot politična sila najmočnejši v Sloveniji.”

Del nje je postala tudi stranka LMŠ, na listi katere je bila poslanka leta 2019 izvoljena v Evropski parlament. Na vprašanje, ali to dejstvo kaj spremeni način njenega dela in delovanja znotraj parlamenta, je poslanka izpostavila, da ne, saj še vedno pripada poslanski skupini Renew Europe in še naprej glasuje po svoji vesti, glede na svoja stališča in vrednote.

Odgovorila je tudi na vprašanje o tem, kaj omembe vrednega bodo evropski poslanci sprejemali na aktualnem plenarnem zasedanju. Omenila je potrditev vstopa Hrvaške v območje evra s 1. januarjem 2023 in predstavitev čeških prioritet predsedovanja, predstavila pa je tudi ključen dokument tega plenarnega zasedanja, in sicer akt o taksonomiji oz. klasifikaciji zelenih naložb, ki ga je pripravila Evropska komisija s ciljem, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

V nadaljevanju se je Joveva dotaknila področja regulacije spleta oz. aktov o digitalnih storitvah (DSA) in digitalnih trgih (DMA), ki bosta stopila v veljavo v letu 2024.

”Gre za zakonska akta, ki določata pravila, ki bodo omogočila boljši digitalni svet za uporabnike.”

S slednjima EU načrtuje postavljanje pravil digitalnim velikanom in možnost vpogleda v delovanje njihovih algoritmov. Izpostavila je še pričakovano omejitev targetiranega oglaševanja na digitalnih omrežjih.

Evropska poslanka je pogovor nadaljevala z zelo aktualno tematiko – nezainteresiranostjo ter neodločnostjo EU glede držav Zahodnega Balkana. Joveva se je strinjala z izjavo sledilca, da gre za ignoranco Unije. Gre za izredno pomembno strateško regijo. Poslanka meni, da bi bilo prav, da bi bila EU bolj odločna v dejanjih in državam Zahodnega Balkana omogočila evropsko perspektivo, saj je to najboljša alternativa za vse.

Ob koncu IG live pogovora je Joveva spregovorila še o stanju na področju pravic LGBTQI+.

”Nobena pravica ni samoumevna. Za vse se je treba boriti in jih vsakič jasno ter glasno poudarjati.”

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Leto 2019 je bilo za temnolaso Gorenjko z Jesenic, v Ljubljani živečo Ireno Jovevo, polno vzponov in padcev, solz in smeha. S partnerjem Juretom sta se že veselila dojenčka, saj sta si močno želela, da bi njuna dvojina postala množina. Vendar pa jima ta sreča (še) ni bila namenjena, saj je imela spontani splav. Še preden je odžalovala, pa je prišlo povabilo takratnega premierja Marjana Šarca za kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu. Pogumno se je lotila novega izziva in bila navdušena, da je bila 26. maja 2019 izvoljena v parlament, ravno na dan, ko so ji zdravniki napovedali datum poroda. Na materinsko srečo je morala počakati še dve leti, zdaj pa se z ljubko hčerko Milo, ki je nedavno praznovala prvi rojstni dan, udeležuje evropskih parlamentarnih sej. Posebej za Jano nam je razkrila svoje delo in dodala še, kako ga združuje z materinstvom.

Kar nekaj časa smo se dogovarjali za tole zgodbo, saj je Irenin urnik dodobra natrpan, potem pa je cela njena družina še zbolela za korono. Irena je poleg dela v parlamentu članica Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, bila je tudi v Posebnem odboru za boj proti raku, kar je poseben poklon njeni mami, ki je umrla pri njenih dvajsetih letih. Ko smo se končno ujeli, je bila ravno sredi pakiranja. V teh dneh jo je čakala kopica obveznosti – med drugim delovna misija v Severni Makedoniji, sicer domovini njenih staršev, ki sta se deset let pred njenim rojstvom s trebuhom za kruhom preselila na Jesenice, kjer je Irena odraščala v tipični delavski družini in kot pravi, čeprav živi v Ljubljani, še vedno njenem najljubšem mestu, kamor se rada vrača k očetu in prijateljem iz otroštva.

Ponosna na svoje korenine

»Nikoli ne bi zamenjala otroštva. Bili smo sosedje, človek človeku. Ne glede na to, od kod je kdo prišel. Zato nikoli ne bom izgubila vere v to, da je sobivanje kljub razlikam mogoče. Pri nas doma smo negovali obe kulturi, tako slovensko kot makedonsko. In to mi je dalo veliko širino,« pove Irena, ki je bila od malega neznansko radovedna. Veliko tega je potešila z branjem, knjige je dobesedno »požirala«, kasneje pa je to nadgradila še s pisanjem. Že v osnovni šoli je odkrila svojo novinarsko žilico in sodelovala pri ustvarjanju časopisa makedonskega kulturnega društva Detelina. Brez težav in treme pa je stopila na oder in uživala v vodenju različnih kulturnih prireditev. Z domovino njenih staršev je povezana tudi smer študija mednarodnih odnosov na FDV, kjer si je pridobila tudi naziv magistre. »Študij mi je dal teoretično znanje, poznavanje domačega in mednarodnega političnega sistema. Novinarstvo pa me je prestavilo v realnost. Osem let sem kot novinarka spoznavala in preverjala ustroj našega političnega sistema od blizu,« pravi Irena, ki je pred enajstimi leti pristala v notranjepolitičnem uredništvu STA in je za svoje delo dobila še nagrado Društva novinarjev Slovenije čuvaj/Watchdog za debitantko leta. V obrazložitvi so zapisali, da je iznajdljivo in pronicljivo dekle, ki poroča strokovno in celovito ter razumljivo tudi tistim, ki kompleksnih vsebin ne spremljajo vsakodnevno. Že kmalu so jo povabili na POP TV v uredništvo 24 ur. V kratkem času je postala ena od ključnih v ekipi. »Poročala sem o zunanjepolitičnih, evropskih temah, o migracijah, o arbitraži, o protestih po Evropi… In teme, o katerih poročaš, moraš tudi poznati. Verjamem v poslanstvo poklica, ki sem ga opravljala. Zanimalo me je predvsem, kako dogajanje v družbi vpliva na življenje ljudi. Bila sem znotraj sistema kot novinarka. O politiki sem poročala, nikoli pa razmišljala, da bi šla v politiko. Sebe sem velikokrat ujela v razmišljanju, kako je možno, ko politiki govorijo, da se ne da nič premakniti, spremeniti. Nato pa je prišlo povabilo Marjana Šarca. Ni se mi zdelo  prav, da se toliko tarna in nič ne stori. Razglabljala sem, zakaj se ne da. Kljub temu, da odločitev ni bila enostavna, saj sem bila z vsem srcem predana novinarstvu, in zavedanju, da če se odločim za vstop v politko, enostavno ne bi bilo več higienično iti nazaj v novinarstvo, sem jo sprejela,« pripoveduje Irena in dodaja, da je bil to zelo močan premik iz cone znanega in udobja, iz sistema poročanja v sistem spreminjanja.

Pogumno v nove izzive

»Čeprav sem vedela, da bo veliko dela, da je sistem velik, si nisem niti predstavljala, kaj me čaka. Ko si enkrat tam, v tako veliki instituciji kot je evropski parlament, se zaveš in kdaj pa kdaj razumeš določene ljudi, ki pravijo, da so spremembe težke. Na začetku sem se malo izgubljala že fizično – ena zgradba palamenta je v Strasbourgu, druga v Bruslju, pisarne so v veliko nadstropjih. Da si boste lažje predstavljali, za koliko ljudi gre: nas poslancev je 705, vsak ima še po dva ali tri asistente in tu so še ostali strokovni sodelavci. Dela se res po cele dneve. Velikokrat sem na telefonu, ki ima funkcijo štetja korakov, opazila, da sem mimogrede iz pisarn do pisarn na sestanke naredila več kot 10.000 korakov v nekaj urah. V visokih petah je to še dodaten izziv,« se smeji Irena, ki se ni ustrašila svoje mladosti. S svojimi 30 leti ob izvolitvi leti namreč ni najmlajša. Pa tudi ne edina novinarka. V parlamentu namreč sedi kar nekaj mlajših kolegov, nekateri so bili ob izvolitvi stari dobrih 20 let, ravno tako tudi nekdanjih novinarjev. Še posebej dragoceno pa ji je to, da je parlament sestavljen iz starejših in mlajših kolegov, vsak od njih ima svoje prednosti: starejši modrost in izkušnje, mlajši pa drugačno gledanje in energijo.

»Ne pozabimo, da se v parlamentu pogovarjamo o prihodnosti, prihodnjih generacijah, zato se mi ne zdi prav, da o tem odločajo le starejše generacije,« pravi Irena, ki je v treh letih svojega mandata ponosna na kopico manjših zmag in premikov. Denimo vsega, kar so storili v zvezi s korono. Iz nič so ustanovili zgodovinski sklad za okrevanje in odpornost – finančni mehanizem za pomoč članicam pri okrevanju po koroni, v kar so vložili res veliko energije. »Ponosna pa sem na svoje delovanje v odborih, kjer dosegamo pomembne premike. Vesela sem, da bom v sklopu tega za kulturo pomagala pripraviti in izpeljati evropski akt o medijih, ki je v pripravi. Da se ga dejansko sprejme in ne ostane samo pri priporočilih,« pove poslanka, ki je srčno vesela, da ji pri njenem delu že leta ob strani stoji partner Jure, producent športnega programa na POP TV.

Ljubezen na delovnem mestu

»Okoli najine ljubezni ni kakšne posebne zgodbe. Spoznala sva se na delovnem mestu leta  2015, potem ko smo bili cele dneve v službi. V začetku naslednjega leta pa sva si postala še bolj všeč in par. Ne boste verjeli, toda nikoli nisva ugotovila točnega datuma, kdaj sva »začela hoditi«. Midva nisva nikoli funkcionirala na tak način, niti ne na obletnice in druge formalne mejnike. Enostavno sva skupaj in se imava fino. Podpirava se pri tem, kar počneva. Ves čas imava vsega toliko, da ne utegneva razmišljati še o poroki. Sva skupaj, kot da je tudi obred že za nama,« pravi Irena, ki ni, ne glede na to, kaj je počela in v kateri službi je bila, nikoli dvomila, da bo nekega dne mama in imela družino. Žal pa ji ni šlo vedno vse gladko. »To je bila moja tretja nosečnost. Pred tem sem imela dva spontana splava. Enega že precej prej, ko sem bila še na POP TV, in sem ravno zatem stopila v politiko. Drugič iti skozi splav je bilo še težje in žalostno obdobje. Ženske o tem tako težko govorijo, četudi niso »krive« za to, kar se jim je zgodilo, je vse ovito v toliko negativnosti in je tabu tema. Zato mi tudi ni težko govoriti o tem. V začetnih mesecih korone, ko sem odžalovala zadnji spontani splav in sem bila spet zdrava, sva sklenila spet poskusiti postati starša. Kljub pozitivnemu testu se nisem upala veseliti dojenčka in sem tudi odlašala z obiskom ginekologinje, saj se je strah zažrl v moje telo. Vedela sem, da se moram izogibati stresu, a nekaj je na razumski ravni, drugo pa je tisto, kar se zažre v nas in razum tu skoraj nima moči. Na prvem pregledu je bilo vse v redu, pa na drugem tudi, tudi v tretje se je videlo, da dojenček lepo raste in napreduje, jaz pa sem se počasi začela veseliti tega, da bom končno mama,« se spominja poslanka. Četudi je bila korona naporna za vse, je šla Ireni na nek način na roke, saj je parlament večino časa delal na daljavo, tako je tudi ona delala od doma iz Ljubljane. Kljub številnim obveznostim sta se z Juretom tudi veselila dojenčka in pripravila vse potrebno za njegov prihod.

Mila je vsa srca osvojila

Sredi lanskega junija, natančneje, 16. junija, je končno k sebi stisnila svojo hčerko, za katero se je že od takrat, ko se je začela zavedati, da si želi družine, vedela, da bo Mila. »Lani junija je bila še kopica omejitev, zato sem bila toliko bolj vesela, ko je bil Jure lahko navzoč pri rojstvu Mile v naši domači jeseniški porodnišnici. Hčerko in mene je lahko še stisnil k sebi, nato pa obiski niso bili dovoljeni. Videl naju je šele čez čas, ko naju je odpeljal iz porodnišnice,« se spominja.  Prvi dnevi so bili prekrasni. Počasi so se navajali eden na drugega, Irena pa si je vzela tri mesece porodniškega dopusta. Na srečo zelo zaupa svojim sodelavcem, poleti pa je bilo tudi v parlamentu nekaj počitnic. Sama  je opravila najbolj nujne stvari, bila ves čas dosegljiva po telefonu, septembra pa se je že vrnila na delo.

»Tako kot druge ženske sem tudi sama ugotovila, kako te spremeni materinstvo. Če se ti  prej zdi, da si ves čas zaposlen, da ves čas delaš in nimaš prostega časa, ti otrok vse to postavi na glavo. V hipu se naučiš zorganizirati in postati turbo učinkovit. Treba je pač dodobra izkoristiti trenutke, ko spi. Tudi sama nisem izjema. Zdaj res maksimalno izkoristim ves čas,« iskreno pove Irena, ki je aprila šla z Milo prvič na pot v parlament v Strasbourg. »Takrat sem bila malo v stresu, pa tudi dvomih, kako bo, kaj pričakovati. Vse skrbi so bile zaman. Mila je zelo radoveden in zvedav otrok, ki se ne boji ljudi. Bila je navdušena nad novimi stvarmi in ljudmi. Zelo je družabna, zato sem jo brez težav vzela s seboj na eno od glasovanj. Tudi kolegi in kolegice so bili navdušeni. Obkrožili so naju, čestitali, pozdravljali, želeli so jo videti in spoznati, bilo je super. Mila je dobro prestala glasovanje. V parlamentu pa je nekaj najbolj normalnega, če otroka pripelješ s seboj. Nihče te ne gleda prav nič čudno, nasprotno, celo spodbujajo,« se smeji Irena, ki se je že zdavnaj odločila tudi o tem, da je ne kariera ne služba ne bo ovirala pri tem, da postane mama, saj se to ne izključuje. Ženska ni slaba uslužbenka, če je mama in nisi slaba mama, če delaš. Zato se zavzema tudi za to, da bi imele ženske čim lažje pogoje tako za družino kot službo.

Velika mala popotnica

Mila je bila zdaj že trikrat z mamo v Strasbourgu. Seveda pa to ne bi bilo mogoče, če Irene Jure ne bi podpiral pri njenem delu, saj gredo na pot vsi trije. Takrat, ko je ona v parlamentu, on popolnoma obvlada skrb za dojenčico, ko pa ga opravi, so vsi trije skupaj. Žal pa so bila zadnja tri leta tako zahtevna, da v Bruslju in Strasbourgu sploh še ni uspela biti turistka. Niti nima gor stanovanja, temveč, ko gre na sestanke in zasedanje parlamenta, prespi v hotelu ali airbnb. Veliko poslancev ima življenje organizirano tako, da delajo od ponedeljka do četrtka, nato pridejo domov, v ponedeljek pa se spet vračajo v službo. Ravno tak ritem ima tudi Irena. In ker ne želi biti ločena od svoje hčerke, sta se z Juretom dogovorila, da se bodo na pot, kadar bo potrebno, zaenkrat odpravljali vsi trije. Tako je naš klepet minil med pakiranjem za  pot v Severno Makedonijo, kmalu bo spet pakirala stvari odhod v litovski Kaunas, ki je letos evropska prestolnica kulture, in še znova na plenarno zasedanje v Strasbourg. Proti koncu julija pa se bo vrvež umiril in bodo imeli čas tudi za počitnice. »Ne glede na to, da so meni Jesenice še vedno zelo ljube in prekrasen konec Slovenije, kjer poznam vse kotičke, lepo mi je tudi v Ljubljani, a sem zelo rada tudi v Kobaridu, od koder prihaja moj Jure. Tako ni dvoma, kje bomo preživeli letošnje počitnice – v okolici Kobarida je veliko skritih kotičkov, kjer se bomo dodobra spočili, nasmejali in si napolnili baterije za nove izzive,« v smehu sklene mlada mama.

 

Članek je bil objavljen v Reviji Jana, 28. 6. 2022

Doslej sem bila v omenjenem odboru nadomestna članica, tako kot v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (tam sem to še vedno), polnopravna pa “samo” v odboru za kulturo in izobraževanje. Redkost je, da dobimo polnopravno članstvo (s pravico glasovanja) v dveh odborih, zato si to štejem v veliko čast in sklepam, da je tudi to dokaz mojega dosedanjega dela.
Letos nas sicer na področju sociale čaka obravnava še kar nekaj ključnih dokumentov, naj izpostavim tri po mojem mnenju najpomembnejše: zakonodaja o zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, priporočilo o minimalnem dohodku in evropska strategija za krepitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva.
Medtem je seveda precej zakonodajnih predlogov že v procesu, na primer koordinacija sistemov socialne varnosti, česar cilj je nadaljevanje posodabljanja pravil EU za usklajevanje sistemov socialne varnosti tako, da bodo bolj jasna in pravičnejša. Koordinacija ne bo nadomestila vzpostavljenih nacionalnih sistemov, bo pa vzpostavila minimalne standarde zagotavljanja socialne varnosti, enake za vse. Potem je tu ustrezna minimalna plača v EU. Direktiva vzpostavlja uravnotežen okvir zagotavljanja, določanja in posodabljanja zakonsko določenih minimalnih plač na podlagi nacionalnih meril za spodbujanje njihove ustreznosti ter uveljavljanje ukrepov za spodbujanje kolektivnih pogajanj pri oblikovanju plač. Vključuje tudi zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma.
In če smo že pri slednjem, ne morem mimo še enega predloga v procesu, to je enako plačilo za enako delo moških in žensk. To načelo je zapisano v pogodbah EU že od leta 1957, a razlike v veliki meri še vedno obstajajo. Tako se s tem zakonodajnim predlogom vzpostavlja mehanizem transparentnosti – dostopa do informacij o plačilu, ki je ključno za boj proti plačni diskriminaciji ter za boj proti plačni vrzeli med spoli.
Se že veselim novih izzivov v mojem novem “polnopravnem odboru”!
– Irena

V ponedeljek, 20. junija 2022, na svetovni dan beguncev, je evropska poslanka Irena Joveva sodelovala na mednarodni konferenci Kakšen bi bil svet brez Evropske Unije? v organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, na kateri je poslanka spregovorila o naraščajočem evroskepticizmu, begunski problematiki, tudi v luči aktualne vojne v Ukrajini ter pomenu EU za vse evropske državljane. Med drugim je povedala, da je EU postala močna politična sila.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je prav, da smo na trenutke kritični do EU, da pa se moramo zamisliti, kakšen bi bil svet brez nje. Sama meni, da je nujno, da se zavedamo pomembnosti Unije, posebej v teh časih, ko divja vojna v Ukrajini in se kaže, kako pomembna je enotnost in solidarnost med članicami Unije. Joveva meni, da je treba prepoznati prizadevanja Ukrajine za pridružitev EU, katere evropsko perspektivo podpira tudi sama.

”Za Ukrajino je možnost pridružitve EU izjemnega pomena.”

Pozvala je tudi k hitrejši integraciji držav Zahodnega Balkana v evropsko skupnost, saj je po mnenju poslanke to tudi v interesu držav članic EU. To lahko prepreči oz. močno zmanjša nevarne vplive drugih globalnih sil.

Joveva je v nadaljevanju nagovora omenila, da si sama ne želi, da EU postane klub bogatih držav, ki se zapira znotraj svojih meja in zanemarja soseščino. S svojimi demokratičnimi standardi, kakovostjo življenja in drugimi ugodnimi kazalci obenem ostajamo ključen dejavnik vzora, je dodala poslanka.

”EU se nenehno spreminja in v zadnjih nekaj desetletjih je postala veliko več kot le mirovni projekt ali gospodarsko sodelovanje. Postala je močna politična sila v svetu, kjer je zelo napreden in velik trg izkoriščen za spopadanje z drugimi deli sveta za prilagajanje političnim prednostnim nalogam. Regulativni standardi o pravicah do zasebnosti, kakovosti hrane, v zadnjem času je zelena transformacija postala standard po vsem svetu, tako imenovani bruseljski učinek, kjer druge države svojo zakonodajo raje prilagajajo našim standardom in ne obratno.”

Joveva se je obregnila tudi ob iliberalne voditelje in politike znotraj držav članic EU, ki Unijo razjedajo od znotraj. Izpostavila je zaskrbljenost in jezo, da se EU ne zna bolj odločno zoperstaviti takšnim politikom in jih ustrezneje sankcionirati. Poudarila je nujnost, da se s sankcijami kaznuje vodilne politike in ne tudi njenih prebivalcev. S tem, je poudarila poslanka,  je povezan tudi vzpon evroskepticizma, saj veliko politikov izrablja notranjepolitične in lastne oportunistične razloge, da krivdo za določene politične ukrepe prevalijo na EU in potem gradijo na tej nepriljubljenosti. Vse to v ljudeh vzbuja odpor do EU.

”Dolgoročno bodo takšne politične sile, ki so zdaj na oblasti na Madžarskem ter Poljskem, prisilile EU, da se spremeni ali razpade. Ne samo, da bi prebivalstvo celotne Evrope moralo biti zaskrbljeno zaradi korupcije v teh državah, ampak tudi zato, ker z vetom v Svetu Poljska in Madžarska blokirata rešitve na ravni EU ali pa prisilita druge članice, da sklepajo kompromise z njima.”

Joveva je zatrdila, da je sama močna podpornica Unije, vendar je obenem mnogokrat kritična do odločitev in posameznih odzivov EU na krize. Predvsem po finančni krizi leta 2008 se EU ni znala primerno odzvati, kar je vplivalo na porast iliberalnih voditeljev po EU. Poslanka je zatrdila, da razen širjenja sovraštva iliberalni populisti v praksi ne ponujajo nobenih rešitev.

”Učinkovitost avtokratskih režimov se je izkazala za fantazirano, medtem ko razprava postane strupena in neproduktivna.”

Zato je, kot je omenila poslanka, še toliko bolj pomembno, da se EU na prihodnje krize odzove odločneje in je nanje bolje pripravljena. V prvi vrsti na krizo podnebnih sprememb: ”Podnebne spremembe so zdaj očitne v ekstremnih vremenskih razmerah po vsem svetu, toda kmalu se bodo ta vprašanja pospešila, kar bo spodbudilo veliko večje migracijske valove. EU bi morala biti pripravljena.”

Ob koncu je poslanka še enkrat poudarila, da je EU model, ki ni primerljiv z nobenim drugim demokratičnim političnim eksperimentom v zgodovini, vendar obenem nujno potreben prilagoditev, da bo lahko resneje konkuriral izzivom časa: ”EU je model, ki bi moral pokazati pot. Za to ne potrebujemo samo reforme Unije, da bi prebivalstvu omogočili kakovostno življenje, kjer so obenem tudi aktivni državljani, ki zahtevajo rešitve od političnih odločevalcev, ampak moramo poiskati tudi način za dostojno življenje državljanov zunaj regije, predvsem s humano in učinkovito migracijsko politiko. Če tega ne bomo naredili skupaj, bomo skupaj razpadli.”