“Virus se požvižga na meje.”

Evropski poslanci iz Slovenije so podprli prve tri zakonodajne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu, o katerih je danes, 26. marca 2020, na izrednem plenarnem zasedanju razpravljal in glasoval Evropski parlament. To je bilo zaradi izrednih okoliščin v pandemiji prvo glasovanje na daljavo v zgodovini parlamenta.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so države članice pozvali k sodelovanju in ohranitvi odprtih notranjih meja, da bi lahko nemoteno dostavljali medicinsko opremo, osnovno blago in storitve. Ob spoštovanju strogih higienskih in zdravstvenih varnostnih ukrepov so se na posebnem zasedanju v Bruslju zbrali poslanke in poslanci iz vseh političnih skupin – tisti, ki so že tako ali tako v Bruslju – ostali pa so razpravo spremljali od doma. Med njimi je bila tudi poslanka Irena Joveva, ki je med drugim izpostavila, da sta za učinkovito reševanje razmer ključna sodelovanje držav članic ter odgovorno ravnanje državljank in državljanov EU. “Upoštevajte napotke strokovnjakov zase, družino, prijatelje, soljudi. Virus se požvižga na meje. Brez složnega delovanja samo reševanje nastalih razmer ne bo dovolj učinkovito,” je še izpostavila.

Foto: from Pexels

 

/0 Comments/objavil/a

Ostanite zdravi! Ostanite doma. (P)ostanite ljudje. 

👋! Nisem se vam oglasila kar nekaj časa, vem. A to ne pomeni, da nič ne delam(o). Kvečjemu nasprotno. Naj vam pojasnim…

Že več dni razmišljam, kaj naj napišem, kako naj napišem. Naj vam, kot še ena v nizu, razlagam na dolgo in široko, v kakšni situaciji smo trenutno, kaj moramo in česa ne smemo početi? Ne bom (več). Tistim, ki jim to do zdaj še ni postalo jasno, še z enim takšnim zapisom tako ali tako ne bi mogla dopovedati ničesar.

Če za začetek nekoliko odmislim dejstvo, da nam videosestanki in videokonference dela čisto nič ne olajšajo, le še bolj zapletejo vse skupaj… S tem, da smo (tisti, ki smo lahko oziroma moramo biti) doma, introvertiranka v meni pravzaprav nima nekih večjih težav. Še manj težav s tem imata pižamarka – in trenirkarka – v meni. 🤭 So pa te toliko hujše za altruistko v meni.

Verjamem, da bi vsak, ki lahko pomaga, moral pomagati. Prispevati en svoj del(ček), četudi najmanjšega v mozaiku. Vsi so enako častni. Na žalost prav tako verjamem, da vsak, ki lahko pomaga, ne pomaga. Tudi prav. Pač… Ni vsak človek Človek. Toda menim, da marsikdo niti človek ni, ker je izkoriščanje situacije – za dobiček, za pet minut slave, za oblast, zase – vse prej kot človeško.

Ne bom nikogar izrecno kritizirala. Ne bom nikogar izrecno hvalila. Naj se počne, kar je potrebno. Če kdo misli, da Evropska unija ne počne čisto nič, se moti. Jutri, 26. marca 2020, imamo izredno plenarno zasedanje, na katerem bomo lahko – prvič doslej – glasovali na daljavo. Sprejeli bomo potrebno zakonodajo za blažitev posledic krize. Na kratko: gre za 37 milijard kohezijskih sredstev, ki bodo v okviru naložbene pobude omogočene državam članicam za uporabo; za širitev področij uporabe sredstev Solidarnostnega sklada EU (za možnost uporabe sredstev za zaščito javnega zdravja); in za zaustavitev letov praznih letal (“ghost flights”), ki jih lahko povzroči kriza COVID-19.

Poleg tega svoje delajo odbori. V odboru za kulturo in izobraževanje, na primer, katerega polnopravna članica sem, naša politična skupina pripravlja več predlogov ukrepov. Če kdaj, potem sta kultura in izobraževanje ključna zdaj, ko so zaprti šole, kino dvorane, gledališča, odpovedani koncerti, dogodki… Popolnoma jasno je, da ukrepi, ki jih bomo potrjevali in sprejemali jutri, ne bodo dovolj in da so le prvi od mnogih, ki bodo – upam, da čimprej – sledili. V vmesnem času pa sama, če se izrazim prek zgoraj zapisanega, prispevam še kakšne dodatne del(čk)e v mozaik.

No… Razmišljala sem tudi o tem, koliko naj grem v podrobnosti glede tega. Po eni strani sem se spraševala, “ali si bodo mislili, da gre za samopromocijo, da počnem točno to, kar obsojam, torej izkoriščam situacijo”? Po drugi strani pa… Kdo naj bo zgled, če ne mi? Smo vsi politiki in političarke slabi? Ne. Bi morala biti tiho, ker jih je ogromno slabih? Ne bom.

Verjemite ali ne, najraje bi pomoči potrebnim pomagala ‘na terenu’. Tisti, ki me poznajo, to zelo dobro vejo. Žal mi določene okoliščine tega ne dopuščajo in ostajam doma, a kljub temu pomagam; ne le finančno, še kako drugače lajšam delo marsikaterim prostovoljcem, ki pa so na terenu. Ta hip ne bom dolgovezila in pojasnjevala čisto vsega, za to bodo še prišli trenutki, sem prepričana. Bodi zaenkrat dovolj.

Ostanite zdravi!!! Ostanite doma. (P)ostanite ljudje. ❤️

/0 Comments/objavil/a
,

“Bi vam bilo še vedno vseeno, če bi se okužil kdo od vaših staršev, babic, dedkov?”

O izbruhu novega koronavirusa, ki se hitro širi po Evropi in svetu, ter odzivu Evropske unije nanj, so v okviru marčevskega skrajšanega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju razpravljali tudi evropski poslanci.

Ob epidemiji koronavirusne bolezni, ki se je razširila v vseh članicah EU, v Sloveniji je zabeleženih že več kot 30 okuženih, sta v Evropi ključna solidarnost in sodelovanje, so izpostavili številni sodelujoči v razpravi o koronavirusu. V parlamentu je bilo slišati tudi nekatere kritike na račun nekaterih držav in dosedanjih ukrepov Evropske unije.

Irena Joveva je opozorila, da v resnih razmerah ob epidemiji ne potrebujemo panike, ne smemo biti brezbrižni ter ne smemo zaupati samooklicanim strokovnjakom.

Več si lahko ogledate spodaj.

Foto: © European Union 2020 – Source : EP/Mathieu CUGNOT

/0 Comments/objavil/a

Žal so ljudje ujeti v raznorazne interese in politično izkoriščanje situacije

V petek, 6. marca 2020, so se v Hiši Evropske unije (EU) evropske poslanke in poslanec srečali z novinarkami in novinarji pred marčevskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki bo tokrat izjemoma v Bruslju. Ključne teme pogovora so bile predstavitev Evropskega podnebnega zakona, razmere na meji med Grčijo in Turčijo, razmere ob izbruhu novega koronavirusa ter madžarsko financiranje medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji.

Pogovor so začeli s predstavitvijo Evropskega podnebnega zakona, kjer je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da se sicer po eni strani lahko strinja s kritiki glede preohlapnosti zakona. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da gre za prioriteto številka ena in kot tako jo je treba obravnavati, saj smo v ključnem desetletju, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost našega planeta.

Po drugi strani pa razumem, da se teh izzivov ne da reševati čez noč. Konec koncev se jih je treba lotiti ambiciozno, a ne na škodo gospodarstva, predvsem pa ne na škodo ljudi.

Glede migracij oziroma razmer na grško-turški meji je poslanka Joveva dejala, da je po njenem mnenju EU tokrat bolj pripravljena. Hitreje se je odzvala kot v času migrantske krize leta 2015/16: “Verjamem, da so se marsikaj naučili iz tistega, prvega vala. Žal tega vmesnega časa niso znali izkoristiti, da bi pripravili ustrezno migracijsko in azilno politiko, upam pa, da jo bomo zdaj vendarle pripravili čimprej, ker je resnično skrajni čas.” Strinjala se je tudi s tem, da turški predsednik Erdogan izsiljuje EU, saj je bilo vse skupaj samo vprašanje časa.

Žal mi je, da so ljudje tisti, ki so ujeti v politične interese določenih voditeljev, v geopolitiko in ‘nevarne’ populizme, ki strah ob nastalih razmerah na meji med Grčijo in Turčijo izkoriščajo v svoj prid.

”Seveda ne moreš kar odpreti meja in sprejeti vseh ljudi. Popolnoma je jasno, da je veliko takih oseb, ki nezakonito prehajajo državne meje, a vseeno morajo pristojni organi ob ravnanju z migranti imeti v mislih tudi človekove pravice, ki so univerzalne,” je dodala Joveva.

V sredo, 11. marca 2020, evropske poslance čaka zagotovo pestra razprava o madžarskem financiranju medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji. S pomočjo evropskih liberalcev je bilo doseženo, da bo na plenarnem zasedanju Evropska komisija podala izjavo o omenjeni temi.

Prav tako bo naslednji teden (v torek, 10. marca 2020) na pobudo interne skupine poslancev Young Europeans (Mladi Evropejci), katere ožji del ekipe je tudi poslanka Joveva, srečanje s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Govorili bodo o dvigu kulture razprav v Evropskem parlamentu, spodbujanju poslancev k bolj dinamičnim razpravam in posledično večji prisotnosti na njih; med drugim bo govor o možnosti daljših nagovorov ter večji uporabi modrih kartonov (oziroma postavljanja vprašanj ostalim poslankam in poslancem).

/0 Comments/objavil/a

Ne smeš se ustavit pri vsakem ‘ne (da se)’.

“Ne smeš se ustavit pri vsakem ‘ne (da se)’.” Stavek, ki sem si ga najbolj zapomnila z minulega tedna.

Glede katerega sem vam še dolžna zapis, pred tem pa opravičilo, ker tega nisem storila že med vikendom.

Minuli teden nam, skratka, ni bilo treba v Bruselj. Ali Strasbourg. Ali kamorkoli. Lahko smo ostali doma. Če se slučajno zdaj kdo sprašuje, če je bilo tako zaradi virusa, je odgovor ne. Imeli smo teden, ki se mu reče ‘zeleni teden’. Meni bi bil sicer ljubši izraz ‘terenski teden’, ker naj bi bil to smisel vsega, ampak… Tudi prav. Dopuščam možnost, da sem, kot se za Jeseničanko spodobi, pristranska glede zelene. 

Šalo na stran. Že na začetku mandata sem se odločila, da bom – kadarkoli in kolikor bo to seveda mogoče – čas izkoristila za konkreten teren. Stran od pisarn, dvoran in soban, po možnosti v domovini. In ta ‘zeleni teden’, ki ga bomo imeli vsak drugi mesec, je v bistvu popoln za to.

Z lokalno asistenko Jasno sva šli v en socialno-varstveni zavod (Dom na Krasu) in tri domove za upokojence (v Novi Gorici, Celju (ob Savinji) in Radovljici).

Toda, žal… Ker ni dovolj dni v tednu, ker Slovenija včasih niti ni tako majhna, ker sem si želela za vsak obisk zares vzeti čas in ker sem imela vmes še sestanke, pa tudi srečanja z iniciativnimi in lokalnimi odbori LMŠ (ker je, seveda, tudi ta del terena pomemben in tega se v stranki zavedamo)… Ni šlo več od tega. Bom pa s temi tereni absolutno nadaljevala.

Nisem šla v to zato, da mečem slabo luč na druge, pač pa zgolj in samo zato, ker spoštujemo povedano in ker želimo dvigniti ugled politike. Vsaj malo. Seveda ne morem spremeniti sveta (na žalost), lahko pa naredim marsikaj. Če želim. In želim. V prvi vrsti sem šla v tej fazi poslušat ljudi. Vodstva, stanovalce… Jim pokazat, da sem tu. Da sem lahko – če nič drugega – njihov vezni člen, kjerkoli se bo to dalo. Da se!

Ključne ugotovitve? Vsak dom oziroma zavod je zgodba zase. Eni so uspešni bolj, drugi manj, eni so iznajdljivi bolj, drugi manj… Je pa res, da sta vsem skupni kadrovska in prostorska stiska.

Ne bom šla v podrobnosti vsakega doma posebej ali v ocenjevanja in presoje, ker se mi ne zdi pravično, dokler ne obiščem še kakšnega, če ne celo večine. Moram pa vseeno dodati, da so ti, ki sem jih obiskala, po mojem prepričanju med boljšimi.

Nauki? Včasih je potrebno zelo malo. En obrnjen stavek v prijavi na razpis za evropska sredstva. En “ne smeš se ustavit pri vsakem ne”. En “da se”. En “kako ste kaj”… En “niste sami”.

/0 Comments/objavil/a
,

“Če bo treba, bom šla osebno na teren”

“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

/0 Comments/objavil/a

Prenovljena metodologija širitve EU – konec izgovorov?

V začetku februarja 2020 so postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitvenega procesa EU. Po predstavitvi nove metodologije se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize svoje politične skupine Renew Europe, na kateri so o novi metodologiji razpravljali evropski poslanci, predstavniki držav Zahodnega Balkana, komisar za širitev Olivér Várhelyi, svetovalec francoskega predsednika Clément Beaune, predstavniki Evropske komisije in drugi. Drugi dan okrogle mize sta tako poslanka Joveva kot evropski poslanec dr. Klemen Grošelj izrazila zadovoljstvo, da se bo proces širitve nadaljeval, hkrati pa upanje, da EU ne bo “prišla v položaj, ko bodo kandidatke zapisane kriterije izpolnjevale bolje od nekaterih članic EU”.

Ne glede na vse je namreč tudi ta vidik pomemben, saj poleg drugih razlogov francoskemu ‘non’ oktobra 2019 botruje tudi nazadovanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v nekaterih mlajših državah članicah po vstopu v EU. Zdi se, da od držav Zahodnega Balkana zahtevamo veliko, kar je sicer prav, a kaj, ko medtem očitno nimamo (dovolj) učinkovitih mehanizmov za utrjevanje ali sankcioniranje kršitev temeljnih vrednot Unije med državami članicami.

Po drugi strani bi bilo treba izboljšati tudi vidnost in transparentnost sredstev prek instrumenta IPA. V programu IPA II, torej med letoma 2014-2020, je za strukturne reforme, ki pomagajo preoblikovati določene sektorje v državah in jih približujejo standardom EU, namenjenih 11,7 milijard evrov. Pogajanja za IPA III še potekajo. Predlog EK iz leta 2018 sicer predvideva povečanje sredstev na 14,5 milijard evrov, vendar je ta znesek še vedno stvar pogajanj in je – tako kot preostale zadeve – vezan na prihodnji večletni finančni okvir EU.

Nova metodologija za pristopna pogajanja torej prinaša določene novosti. Nekatere med njimi so pozitivne, spet druge bi lahko imele tudi negativne posledice za države na Zahodnem Balkanu. Poslanka Joveva je v oddaji za makedonsko televizijo TV TELMA pozdravila predvsem razvrstitev poglavij v šest svežnjev, kar naj bi zagotovilo morebitno pospešitev pristopnih procesov. Po njenem mnenju sta dobra tudi predlog o povečanju investicij in finančne pomoči na podlagi napredkov držav na Balkanu ter del, ki govori o pospešeni integraciji pri individualnih politikah, programih oziroma mehanizmih EU, do katerih bi bile države v procesu približevanja EU po novem vključene tudi pred formalnim sprejetjem v EU. Pod črto: Ti predlogi ponujajo nekatere prednosti, vendar po drugi strani spreminjajo dosedanji proces, saj je možno tudi nazadovanje pri pristopnemu procesu ter odtegnitev nekaterih programov in sredstev EU.

EK sedaj upa, da bodo države članice ta predlog podprle sočasno z začetkom pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo čim prej, še pred majskim skupnim vrhom v Zagrebu, na katerem bo EK pripravila (tudi) ekonomski in investicijski razvojni načrt za Zahodni Balkan. Če bo Svet odobril novo metodologijo, bo EK predstavila okvir za osnutek pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo.

*V Evropskem parlamentu so o prenovljeni metodologiji razpravljali v ponedeljek, 10. februarja, nagovor poslanke Joveve pa najdete v zavihku Novice – Nagovori v EP.

/0 Comments/objavil/a

Razpis za plačano pripravništvo v Evropskem parlamentu pri poslanki Ireni Jovevi (LMŠ/Renew Europe)

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu (EP)? Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh ter se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve vzpostavlja pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del ekipe in pridobiti znanja iz delovanja EP. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznice in posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj EP, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov z različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • Neposredne izkušnje z delom v EP;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
  • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
  • pridobivanje znanja z administrativnih in vsebinskih področij;
  • priložnost uveljavljanja svojega znanja, s čimer prispevate k dejavnostim EP;
  • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • Administrativno in vsebinsko pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • Zanimanje za delovanje EP in Unije kot celote;
  • kreativen ter odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika (ali več njih) je prednost.

Kako se prijavite? Vsi zainteresirani ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 29. februarja 2020. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidatke in kandidate, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najpozneje 10. marca 2020. Prednost pri izboru bodo imeli mlajše in mlajši od 29 let.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Irena Joveva

poslanka Evropskega parlamenta

članica skupine Renew Europe

 

Ljubljana / Bruselj, 3. februar 2020

/0 Comments/objavil/a

Dialog z mentorji projekta Evrošola in EPAS

Zadnji januarski petek 2020 je bil za evropsko poslanko Ireno Jovevo še posebej pester. V Hiši EU se je sestala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in razpravljala o izzivih, s katerimi se srečujejo starostniki, nato pa je v sproščenem okolju izmenjala mnenja z mentorji združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. 

Na povabilo predstavnikov ZDUS so evropski poslanci razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo upokojenci tako na evropski kot na nacionalni ravni. Predstavniki ZDUS so poslancem predstavili projekt Starejši za starejše in Medgeneracijske dneve sožitja, ki jih organizirajo skupaj s predstavniki mladih. Ključno pozornost so med pogovorom namenili dolgotrajni oskrbi, primerom dobrih praks in evropskim sredstvom ter razpisom za starejše.

V Hiši EU je medtem potekal drugi seminar za mentorje združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. V projektu je letos sodelovalo 60 šol in več kot 150 mentorjev. Mentorji so imeli priložnost izmenjati ideje in mnenja o evropskih in aktualnih tematikah s slovenskimi evropskimi poslankami in poslanci. Pogovor je potekal v sklopu petih omizij, kjer je Irena Joveva odgovarjala na vprašanja, povezana z varovanjem okolja. Mentorje so zanimala različna vprašanja glede prihodnje evropske okoljske politike; od zakonodaje, ki nas čaka na področju okolja, mehanizmov za uresničitev zelo ambiciozno zastavljenih ciljev Evropskega zelenega dogovora, ureditev trajnostnih deponij, boja z onesnaženo zemljo/zrakom … pa vse do stališča Evropskega parlamenta in politične skupine Renew Europe do jedrske energije kot prehodnega vira energije do popolne oskrbe z obnovljivimi viri energije. Seveda pa je – tako kot vsakega posameznika – tudi mentorje zanimalo, kako se je poslanki spremenilo življenje, kakšen je način dela v Evropskem parlamentu, če je že imela čas za ogled Bruslja in podobno. 

Po končanem dogodku je Joveva izpostavila, da pozdravlja dogodke, kot je bil ta pogovor z mentorji. Meni, da bi morali imeti vsi državljani možnost – s pomočjo takšnih dogodkov – za izmenjavo stališč z evropskimi poslankami in poslanci, s tem pa evropske teme dejansko približati ljudem. Prav tako komaj čaka, da se z mentorji in dijaki sreča v prihodnjih mesecih, ko bodo na svojih šolah v praksi poskusili uresničiti zastavljene predloge v okviru projekta Evrošola in EPAS.

/0 Comments/objavil/a

Renew Europe goes local: Slovenija je del evropske zgodbe

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta bila gosta v oddaji Slovenija je del evropske zgodbe na Televiziji Vaš kanal.

V pogovoru so se predvsem osredotočili na aktualne teme, kot so brexit, širitev EU, Zeleni dogovor … Predstavila sta ključne programske prioritete svojega dela ter med drugim razložila, kako tečeta življenje in delo tako na ‘evropskem parketu’ kot tudi znotraj njune evropske družine, evropske politične skupine Renew Europe.

/0 Comments/objavil/a