V ponedeljek, 6. decembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila spletne razprave z naslovom Kaj prinaša zelena in digitalna prihodnost mladim?, ki sta jo organizirala Zavod PIP in Europe direct Podravje. V razpravi so sogovornice izpostavile stanje v Sloveniji na področju podnebnih sprememb, vpliv pandemije na okolje, izhod iz krize covid-19 s pomočjo digitalnega in zelenega prehoda, ukrepe EU in nacionalnega načrta za okrevanje ter nenazadnje, kaj vse navedeno prinaša za prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.

Prehod na podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma pojasnila, da je Evropska unija za izvajanje svojih zavez v zvezi s podnebnimi spremembami sprejela ambiciozno zakonodajo – Evropski zeleni dogovor, vodilno strategijo, ki zagotavlja načrt in časovnico, da Unija uresniči svoje podnebne ambicije. “Gre za strategijo za povečanje učinkovite rabe virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo, obnovo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje onesnaževanja.” Joveva je mladim razložila, da bo EU zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, hkrati se je zavezala, da bo do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina. “Evropski zeleni dogovor bo tudi rešilna bilka za okrevanje po pandemiji covida-19. Ukrepi skupaj s skladom za okrevanje in odpornost podpirajo premišljeno okrevanje gospodarstva in razvoj v zeleni in digitalni smeri.” Navsezadnje pa so to le okvirji in priporočila, je dejala evroposlanka in dodala, da je vse odvisno od držav članic, kako bodo finančno pomoč in posojila taktično porabile ter prispevale k tem prehodom. Zeleni in digitalni prehod se po njenem mnenju dogajata vzporedno in oba bosta imela velike posledice za prihodnost dela in naše sisteme. “Sta pa tudi bistveno drugačna, saj predvsem v državah članicah oz. vladnih načrtih za porabo sredstev zasledimo različne stopnje nujnosti pri njihovem zasledovanju ter uresničevanju. Digitalizacija je del okoljske rešitve in ne del problema. Digitalizacijo lahko uporabimo za povečanje energetske učinkovitosti, optimizacijo upravljanja z energijo ter združevanje centraliziranih in decentraliziranih pristopov.” Hkrati je izrazila pomislek, ki ga delijo tudi strokovnjaki, saj je treba pametne baterije in odpadke elektrarn obnovljivih virov energije prav tako nekam deponirati.

Mlade je predvsem zanimalo, kaj načrtovano digitalno desetletje prinaša za prihodnost Evrope in mladih. Joveva je pojasnila mladim, da je evropsko digitalno desetletje vizija in pot za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. “Digitalni kompas za digitalno desetletje EU temelji na štirih glavnih točkah, in sicer na znanju in spretnosti, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij ter digitalizaciji javnih storitev, predvsem e-zdravja ter digitalne identitete vseh državljanov Unije.” Eno od načel, predlaganih v sporočilu Evropske komisije o digitalnem kompasu 2030, je tudi zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v spletnem prostoru. Otroci in mladi bi morali biti opremljeni z digitalno pismenostjo ter potrebnimi veščinami in kompetencami za varno in odgovorno krmarjenje po spletu že od malih nog ter skozi celotno izobraževanje in usposabljanje. “Vsak otrok mora biti zaščiten pred škodljivo in nezakonito vsebin. Tem tematikam smo namenili precej pozornosti v parlamentu že pri oblikovanju Akta o digitalnih storitvah in Aktu o digitalnih trgih, kjer sem tudi sama sodelovala kot poročevalka v senci.

V nadaljevanju razprave je Joveva predstavila še priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim. Vsem najbolj znan je program Erasmus + študijska izmenjava, vendar so tudi druge možnosti. “V okviru formalnega izobraževanja so še programi meddržavnega sodelovanja, kot je npr. regionalni program CEEPUS, ter neformalne oblike izobraževanja, vse od prostovoljstva (Evropska prostovoljska služba in Evropska solidarnostna enota) pa do možnosti iskanja zaposlitve (mreža EURES, praksa Erasmus+, pripravništva v institucijah EU, program ALMA) ter raznih evropskih projektov in natečajev.

Na hibridni razpravi sta poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Nives Felić, mladinska delavka Zavoda Nefiks ter Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in slovenska #EUClimatePact ambasadorka.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v nedeljo, 5. decembra 2021, govornica na Regionalni liberalni konferenci, ki je v organizaciji makedonskih liberalnih demokratov (LDP) in politične skupine ALDE v Skopju potekala pod naslovom “Prenovljena naracija za pospešeno integracijo v EU”. Joveva je bila kritična tako do Evropske unije kot do določenih držav članic, predvsem pa je poudarila pomen partnerstva in sodelovanja. Spregovorila je tudi o grožnji neliberalnega skrajno desnega populizma.

Uvodoma je ugotovila, da se v odnosih med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom v dveh in pol letih mandata aktualnega sklica Evropskega parlamenta žal ni kaj dosti spremenilo. Deloma je tako zaradi pandemije, ki je zasenčila druge teme, a države članice so se tudi na vrhu na Brdu, ki naj bi bil namenjen prav spodbujanju širitve, zelo zadrževale pri uporabi besede ‘širitev’. Spomnila je na več ovir, ki otežujejo širitev, na primer grški veto in nato še bolgarski za Severno Makedonijo, pa tudi francoski “ne”: “Poudarjam, da se dvostranski spori v skladu s pogodbami ne smejo uporabljati za onemogočanje države kandidatke pri začetku pogajanj. V tem primeru torej država članica EU tega ne spoštuje in očitno izkorišča položaj Severne Makedonije za svoje politične igre. Pravilo konsenza EU še enkrat kaže svojo slabost – da lahko ena država članica, od 27, ustavi napredek enega naroda.” Ob tem je izpostavila, da so v Evropskem parlamentu zaradi tega odkrito in glasno kritizirali najprej Komisijo in potem še Svet, saj je obljube treba držati, dobro delo pa mora biti nagrajeno.

“Države Zahodnega Balkana, naše neposredne evropske sosede, bi morale tekmovati med seboj, kdo bo izvedel največ reform, kdo bo ustvaril boljše življenje za svoje državljane ter ponuditi podporo in znanje ena drugi, da bo ta skupen proces lažji. S pomočjo Evropske unije pa bi morali drug drugega podpirati in spodbujati,” je povedala in hkrati ugotovila, da so žal številne države Zahodnega Balkana obtičale z reformami, nacionalizmom in etno-nacionalističnimi pripovedmi iz devetdesetih let, kar jim ne dopušča napredka. V širitvi EU bi države Zahodnega Balkana morale videti cilj, da se bodo vsi njihovi državljani, ne glede na to, kje živijo, in ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost, počutili cenjene, varne, slišane in spoštovane.

Poslanka je obsodila tudi dejanja Evropske unije, ki na Zahodnem Balkanu izgublja verodostojnost s številnimi neizpolnjenimi obljubami. Po njenem mnenju je vključitev teh držav v EU geopolitična nuja, ki zagotavlja mir in trajnostni razvoj področja. EU in Zahodni Balkan lahko številna za prihodnost izjemno pomembna vprašanja naslavljata le skupaj.

“Ne želim zveneti pesimistično, vendar v bližnji prihodnosti ne vidim veliko radikalnih sprememb. Seveda je novi širitveni paket Komisije obetal, vendar predpostavka, da bi se vseh šest držav Zahodnega Balkana kmalu pridružilo EU, ni preveč realna, še posebej, ker se je zgodil avtoritarni preobrat nekaterih držav v EU, ki zdaj zagotovo ne bi šle skozi paket širitve. Zato mora biti EU strožja tudi do svojih držav članic. Vidimo poslabšanje medijske svobode, pravne države in državljanskih svoboščin v nekaterih državah članicah, zato so v EU zelo zelo potrebne globoke spremembe. Žal, to se vidi na Madžarskem, Poljskem in od nedavnega tudi v moji državi Sloveniji. Tako lahko vidimo, kako lahko ta neliberalni skrajno desni populizem v zelo kratkem času oslabi pravno državo, razgradi neodvisnost sodstva, javnih medijev, regulativnih agencij in neodvisnih institucij. To je trenutno največja grožnja, tako na Zahodnem Balkanu kot v državah članicah EU.”

Joveva je poudarila, da je ta ideologija tesno povezana z etno-nacionalističnimi težnjami in kot taka ni le ovira za pristop in grožnja miru, ampak tudi spodkopava samo strukturo Evropske unije. “Vendar moramo biti jasni, kaj se dogaja: umetno ustvarjeni ideološki spori so le kritje za avtoritarno vladavino, ta pa je le kritje za kleptokracijo. In vsi, tudi tisti, ki se pretvarjajo, da so liberalni ter da so del naše družine, a podpirajo takšne neliberalne voditelje, so del problema in ne rešitev,” je bila ostra in svoj nagovor sklenila z mislijo: “Skupaj se moramo boriti proti iliberalizmu po Evropi in krepiti naše skupne vrednote. Ne smemo pozabiti, da smo pri tem partnerji in da je proces naporen, dolg, a na koncu je zmaga. Mora biti zmaga za Evropsko unijo, za Zahodni Balkan, predvsem pa za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki si zaslužijo boljše in varnejše življenje.”

V posnetku lahko prisluhnete nekoliko skrajšani različici nagovora:

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 29. novembra 2021, gostja goriškega Radia Robin. Za poslanci v Evropskem parlamentu je skoraj polovica mandata, ki mineva v zelo nenavadnih časih. Joveva se je zato ozrla na pretekli dve leti in pol.

V Evropskem parlamentu so se v tem času ogromno ukvarjali s pandemijo. Po mnenju poslanke je prav skupno ukrepanje državam članicam omogočilo lažje spopadanje z razmerami. Žal pa je čas pandemije prinesel tudi vzpon populizma, lažne novice, napade na medije, erozijo demokracije, pravic žensk, vznikanje fašizma in nestrpnosti ter izkoriščanje krize za nelegitimno krepitev oblasti. Pozabljamo tudi na podnebne spremembe, ki postajajo naš največji problem in ne čakajo na dialoge in popuščanje velikim.

Joveva je članica številnih odborov: odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za okolje in javno zdravje, odbora za zaposlovanje in posebnega odbora za boj proti raku. Aktivno je sodelovala pri oblikovanju in sprejetju številnih zakonodaj in finančnih mehanizmov, ki bodo članicam omogočili preboj in razvoj v obdobju po pandemiji. »Precej več sredstev kot prej je namenjenih tudi mladim,« je povedala poslanka, ki se je srečala tudi že z novogoriškimi gimnazijci. »Mladi so izobraženi, sposobni, lahko jim zaupamo, lahko jim prepustimo odgovornost. Pomembno je, da jih v vse odločevalske procese vključimo, da jim, konec koncev, približujemo tudi politiko in delovanje v njej,« je dejala.

Slovenske notranjepolitične teme pa vse bolj skrbijo tudi Evropsko unijo. »V mojem prejšnjem življenju, kot rada rečem, ko sem bila torej novinarka, si pravzaprav nikoli nisem mislila, da se bo v tako kratkem času situacija tako zelo poslabšala,« je bila zaskrbljena Joveva. Manevri aktualne vlade, kot so situacija z izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije, kadrovske menjave na nacionalni televiziji in Twitter izpadi, v Evropi namreč niso minili neopaženo. Vse to močno krha ugled Slovenije. »Morate pa vedeti, da v Evropski uniji zelo dobro vedo, kdo je odgovoren za vse skupaj,« je še dodala. Janša je namreč sam in s svojimi dejanji pritegnil pozornost tujine do te mere, da je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije, predvidoma decembra pa bomo dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. Kritična je bila tudi do dejanj Unije: »Po mojem mnenju je ukrepanje prepočasno, nekateri mehanizmi so pretogi, tudi pri najhujših kršitvah vrednot pa nekako nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava. To ni dobro.«

Kljub temu poslanka ohranja optimizem: »Želim si, da iz pandemije izidemo močnejši in modrejši. Prihodnost bo zagotovo drugačna, a to ne pomeni, da ne more biti dobra. Zaupajmo v to, zaupajmo tudi v znanost in ves napredek in razvoj, ki nam ga je omogočila. Bodimo drug do drugega prijazni, razumevajoči, strpni, solidarni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je tudi naša skupna odgovornost.«

Posnetek celotnega pogovora:

.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 29. novembra 2021, gostila okroglo mizo »Zdravstveni sistem po pandemiji: med strahom, vzajemnostjo in solidarnostjo«. Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še: Jani Möderndorfer, poslanec LMŠ, Sašo Rebolj, zdravnik splošne medicine in direktor zdravstvenega doma, dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ ter Nataša Vidnar, diplomirana medicinska sestra in vodja Centra za krepitev zdravja. Na omizju so iskali odgovore na številna aktualna vprašanja o stanju v zdravstvu: javno, zasebno ali koncesionarsko zdravstvo, kako je s (pod)financiranjem zdravstva, primanjkljajem zdravstvenega kadra, zakaj moramo vlagati napore in sredstva v krepitev osnovnega zdravstva za razbremenitev sekundarnega, zakaj potrebujemo razvoj nujne medicinske pomoči, kakšen je pomen centrov za krepitev zdravja ter kakšne so trenutne evropske zdravstvene politike, pa tudi, kako naprej po koncu pandemije.

Irena Joveva je povedala, da tudi v Evropski uniji zdravstveni sistemi niso imuni na politične in lobistične pritiske, ki želijo ustvariti privatizacijsko okolje. »V Renew Europe velike upe polagamo v Evropsko zdravstveno unijo, za katero upam, da se bo sčasoma preoblikovala iz trenutno zastavljene oblike v nekakšen enotni model zdravstva v vseh državah članicah, ki bi vsem prebivalcem Unije omogočal dostop do enakih oblik zdravljenja pod enakimi pogoji,« je poudarila in izpostavila  primer Lombardije, kjer k dobičkom usmerjene zasebne bolnišnice kovidnih bolnikov niso obravnavale. »Tako so imeli na eni strani prazne postelje v zasebnih bolnišnicah in prepolne javne bolnišnice. Gre za jasen primer, ki nakazuje na naravni zaključek zdravstvenega sistema, ki temelji na profitu,« je povzela.

Tudi Sašo Rebolj je podobnega mnenja: »Javno zdravstvo ne more postati odlagališče nekih zdravstvenih uslug, ki so ovrednotene slabo, vse ostalo pa bi opravljali zasebni zavodi, saj bi to pomenilo bistveno slabšo dostopnost storitev za vse.« Nina Pirnat vidi odločilno težavo v trenutno zastarelem sistemu financiranja zdravstva: »Treba je na novo določiti, kako se bo javni zdravstveni sistem dofinanciral iz proračuna, v kolikor zmanjka sredstev iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa je treba temeljito poseči tudi v vodenje in upravljanje javnih zavodov, pa tudi v plače v javnem sektorju.« Najboljši način financiranja se ji zdi t.i.  »pay for performance«, torej plačilo za izplen zdravljenja ali za komplet zdravstvenih storitev, ki jih posameznik dobi za zdravljenje njegovega stanja. Nataša Vidnar je izpostavila številna področja zdravstvene nege, kjer bi bile nujne zakonske spremembe in regulacije, s čimer bi bili bližje drugim reguliranih poklicem v Sloveniji. »Medicinske sestre si želijo izvedbene naloge in tudi vidno mesto pri odločanju,« je dodala in to ponazorila na primeru cepljenja, kjer medicinska sestra prevzema vse faze, a je njena vloga še vedno samo izvedbena.

Sašo Rebolj je poudaril, da odhodi iz zdravstvenega sistema niso vezani samo na plačo, ampak tudi na delovne pogoje: »Zavarovalnica je tista, ki diktira, koliko in celo s kakšnim kadrom morajo zdravstveni zavodi narediti, da dobijo plačan določen progam.« Vidnarjeva se je z njim strinjala in dodala, da je največji primanjkljaj medicinskih sester pri zagotavljanju zahtevnejših delovnih procesov. Izdelava kadrovskih standardov bi omogočila, da se razporedi prave ljudi na prava delovna mesta.  Jani Möderndorfer pa vidi težavo tudi pri strukturi  osebja: »Kar 75 odstotkov je medicinskih tehnic in tehnikov, ostalo pa so diplomirane medicinske sestre, ki pa opravijo večino dela, medtem ko se zdravstvenim tehnikom jemljejo pristojnosti z upanjem, da bo sčasoma vedno več diplomiranih. Vprašanje je, če nam bo uspelo to strukturo obrniti.« Pirnatova pa je še dejala, da tudi enotni plačni sistem ni najboljša rešitev, če ne bi bil bistveno spremenjen z možnostmi dodatnega nagrajevanja, kar pa pomeni tudi korenito spremembo zakonodaje.

Glede pandemije je Joveva poudarila, da je Evropska unija pri spoprijemanju z njo odreagirala zelo hitro. Ne le s finančnimi mehanizmi, ki bodo omogočili okrevanje po njej, pokazalo se je, da so javni zdravstveni sistemi absolutna prioriteta, hkrati pa so se razkrile tudi številne pomanjkljivosti. »Če bomo z neko politično voljo stremeli k izboljšanju, potem lahko pričakujemo konkretne in dobre premike na bolje. Upam pa, da se ne bo na vse skupaj prehitro pozabilo in se krize ne bi izkoristilo za izboljšanje zdravstvenih sistemov na evropski ravni.« Pirnatova je pri spoprijemanju s pandemijo izpostavila tudi uspešnost držav, ki so gradile na dnevnem komuniciranju smiselnih ukrepov in na zaupanju prebivalstva: »Vsi so poudarjali, da je ključno, da ukrepi temeljijo na razumevanju prebivalstva, da so pravočasni in da so izvedljivi – napovedani dovolj hitro, da se lahko prebivalstvo pripravi, mora pa se upoštevati tudi vse kategorije prebivalstva.«

Izpostavili so tudi pomembnost dostopnosti nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem ter centrov za krepitev zdravja. Študije kažejo, da lahko s spremembo življenjskega sloga za 30 odstotkov zmanjšamo možnost, da za covidom sploh zbolimo, za 30 odstotkov je boljši izid cepljenja, pa tudi rehabilitacija po prebolelem covidu je za 40 do 50 odstotkov boljša. Ob tem je v zdravstvu in pri zdravljenju nujno odprto komunicirati s prebivalstvom, ponovno oceniti, kakšno je stanje kronično bolnih, ter posebno skrb posvetiti otrokom, ki so jih v času epidemije kovida ukrepi močno prizadeli.

Sogovorniki so se strinjali, da mora biti zdravstveni sistem dostopen vsem ter da je zdaj pravi čas za njegovo preoblikovanje z mislijo na to, kaj je najboljše za bolnike in bolnice. »Slovenski zdravstveni sistem je boljši, kot je splošno javno mnenje o njem, kar dokazuje z vrhunskimi dosežki, je tudi široko dostopen, potrebuje pa res še veliko izboljšav. To je zdaj priložnost, da se zaznajo in popravijo šibke točke. Kraj rojstva ne sme vplivati na to, kako dobro bomo zdravljeni. Naj se ne začne in končuje pri denarju,« je ob koncu še povedala Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 27. novembra 2021, sodelovala na programskem kongresu stranke Lista Marjana Šarca. Kot predsednica programskega odbora LMŠ za kulturo je predstavila ključna izhodišča prenovljenega programa stranke na področju kulture.

“Prehod iz krize v normalizacijo je prehod v normalno, urejeno stanje. Normalno je torej urejeno. Normalizirati je narediti, da nekaj postane normalno, prav. Normalno je torej prav. Tega, kar ste zdaj slišali, si nisem izmislila. Zapisano je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika,” je nagovorila člane, ki so zaradi trenutnih razmer kongres spremljali preko spletnega prenosa.

“Ne bom govorila o tem, kaj vse v naši državi ni normalno – in zakaj –, ker nam je to že vsem jasno. Govorila bom o tem, kaj bi moralo biti in kaj BO normalno, ko aktualne vladne koalicije več ne bo. Po volitvah. Normalno bo živeti v realnem svetu. Se ukvarjati z realnimi problemi ljudi, z realnimi izzivi, imeti realne rešitve. Biti obremenjen, da, ampak s prihodnostjo. Normalno bo tudi dobivati kritike, takšne in drugačne, a predvsem se bo normalno pogovarjati kulturno. Po volitvah bo Slovenija spet delovala normalno. Po volitvah se evropske inštitucije, tudi mi v Evropskem parlamentu, ne bomo ukvarjali s Slovenijo na način, kot se zdaj. Ker se ne bo treba.

Odpravili bomo nezakonitosti. Poskrbeli, da se odpravi tudi kakršnokoli koketiranje s fašizmi, z nacizmi. Napadov oblasti na medije in njihovega finančnega izčrpavanja ne bo več. In še konkretno: S prenovo zakonodaje bomo zmanjšali politični vpliv na RTV in STA. Okrepili njuno avtonomijo. Poskrbeli bomo za civilni dialog, zlasti pa za izboljšanje položaja samozaposlenih in nevladnikov v kulturi.

Veste … Lahko sem še stokrat evropska poslanka, toda za normalizacijo države smo odgovorni izključno sami. Evropska unija je okvir, nalogo pa moramo oddelati mi. Da bo urejeno in prav,” je Joveva povedala v svojem nagovoru.

Prav normalizacija na vseh področjih, ki bo vodila v razvojni preboj, je namreč ključno vodilo prenovljenega programa stranke LMŠ, ki je bil predstavljen na kongresu. Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je poudaril, da program, ki je plod dela in razmišljanja tako članstva stranke kot tudi zunanjih strokovnjakov, prepoznava vse ključne izzive prihodnosti ter hkrati ponuja tudi rešitve za njih. Izpostavil je cilje zelenega prehoda, izboljšanje stanja v zdravstvu, vprašanj mladih in starajoče se družbe, razvoja in digitalizacije države ter ponovne stabilizacije javnih financ. “Naš cilj ni vladati, temveč upravljati z državo v dobro vseh,” je zaključil.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je bila danes, 26. novembra 2021, gostja na Radiu Kum. Ob skorajšnji polovici mandata se je ozrla na preteklo delo in na izzive, ki so še pred njo. Komentirala je družbene in politične spremembe, ki jih narekuje pandemija, evropske politike za upravljanje in sanacijo stanja po pandemiji, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji.

Že zelo kmalu po njenem nastopu mandata je svet zajela pandemija. Joveva ne dvomi o vlogi Evropske unije pri reševanju krize: »Čeprav se zdi Bruselj velikokrat nepomemben, je vse prej kot to. Prav skupno ukrepanje na vseh področjih je in bo državam članicam omogočilo bistveno lažje spopadanje s pandemijo, kot bi nam to uspevalo samim.« Žalosti pa jo, da je čas pandemije pospešil tudi razmah raznih zelo nevarnih ideologij, na primer fašizma, različnih nestrpnosti in erozije demokracije, na kar ni imuna niti Slovenija. »To vidim kot nekaj, na kar je treba vsakič znova jasno in glasno opozarjati, ker to so res zelo grozeče zadeve, ki jih preprosto moramo ustaviti,« je poudarila.

Joveva, ki je članica štirih odborov, se je v preteklih dveh letih in pol aktivno posvečala številnim področjem. Na posebnem odboru proti raku so pripravili predlog resolucije Evropskega parlamenta o krepitvi Evrope v boju proti raku. »Pomemben cilj prve polovice mandata je bilo tudi oblikovanje in sprejetje mehanizmov za Naslednjo generacijo, mehanizma za okrevanje in odpornost,  ki je zdaj vključen tudi v dolgoročni proračun EU. Ta sredstva bodo državam članicam omogočila preboj in razvoj v obdobju po pandemiji,« je povedala, ob tem pa je zadovoljna, da je precej več sredstev namenjenih tudi mladim. Na odboru za kulturo pa so v zadnjem času na tapeti mediji, svoboda novinarstva in vladna vmešavanja na Poljskem, Madžarskem in, žal, tudi v Sloveniji. V pripravi je precej zakonodajnih rešitev – od Evropskega akta o svobodi medijev do aktov o digitalnih storitvah in digitalnih trgih in morda kmalu tudi tako imenovana AntiSlapp zakonodaja, ki bi preprečila zlorabe pravnega sistema za utišanje novinarjev, nevladnikov in civilne družbe.

Stanje v Sloveniji se ji zdi zaskrbljujoče: »STA je bila zadnje leto talka vlade Janeza Janše. Želeli so jo spraviti na kolena, si pridobiti moč uveljavljanja lastne uredniške politike. Enako poskušajo s kadrovskimi menjavami na nacionalni televiziji.« V Evropi niso neopaženo minili niti Twitter izpadi aktualne vladne ekipe, vse našteto pa je pripeljalo do točke, ko je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije.

»V poročilu jasno piše, da so globoko zaskrbljeni zaradi ozračja sovražnosti in globoke polarizacije v državi – zaradi točno tega, kar je sicer cilj Janeza Janše. In prišli smo celo do točke, ko bomo v Evropskem parlamentu – predvidoma decembra – dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. In ne, to ni noben “izvoz” notranjepolitičnih tem, to je samo dokaz, da je vsem jasno, kaj se dogaja in kako nevarno je to.«

Joveva je bila kritična tudi do evropske ravni, ki po njenem mnenju ukrepa prepočasi in ima pretoge mehanizme. Evropska unija namreč tudi pri najhujših kršitvah evropskih temeljnih vrednot nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Spregovorila je tudi o materinstvu: »Zelo sem si želela postati mama, ampak ni bilo tako lahko in samoumevno. To je bila moja tretja nosečnost in moj četrti otrok, prvi donošen … In zato je bila sreča ob njenem rojstvu toliko večja. Je pa res, da je to kar velik zalogaj. Na to te nihče ne more pripraviti – ne na vso to ljubezen in brezpogojno predanost, ne na to, kako zelo naporno je lahko.« Poslanka kljub nekaj mesecev stari hčerki namreč polno dela, saj porodniški dopust za poslance sploh ni predviden. Trenutno ima zaradi pandemije sicer možnost dela od doma, a je okrcala nepremišljene in nenadne odločitve predsednika parlamenta Sasollija, ki je pretekli mesec na vrat na nos delo na daljavo ukinil, potem pa ga je zaradi pritiskov mladih poslank in poslancev znova omogočil. Joveva se bo decembra sicer prvič na plenarno zasedanje v Strasbourg odpravila tudi s hčerko.

Ob koncu je pozvala k zaupanju v znanost, napredek in razvoj. »Bodimo prijazni, razumevajoči, strpni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je naša skupna odgovornost. Zato, da se ne bodo na koncu drugi odločali namesto vas,« je zaključila.

Posnetek intervjuja je dostopen TUKAJ.

 

Poslanci Evropskega parlamenta so danes, 24. novembra 2021, razpravljali o temeljnih svoboščinah in vladavini prava v Sloveniji, zlasti glede zapletov pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.  

Če kritiziraš, sledijo napadi. Če ni podreditve, sledi uničenje. Če nisi s to vlado, moraš oditi. Če nisi njihov, se – skratka – pazi,” so besede, s katerimi je poslanka Joveva pričela svojo razpravo o Sloveniji. Poudarila je, da odkloni od demokratičnih norm presežejo nacionalne okvire in prerastejo v problem Unije, kot sta nam pokazala primera Poljske in Madžarske.

Delegacija Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je oktobra preverjala stanje vladavine prava in demokracije v Sloveniji, predvsem pa izrazila zaskrbljenost zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter neplačevanja storitev Slovenske tiskovne agencije (STA). “Aktualna slovenska vlada je nedavno popustila pritiskom, predvsem iz EU. Sprostili so financiranje STA, po skoraj letu manipulacij. Seznanili so se z imenoma za evropska delegirana tožilca, po več kot letu pravne farse.” A poslanka svari, da finančne težave STA niso rešene, saj se ne ve, kaj bo naslednje leto s pogodbo. Pri tožilcih pa se po mnenju poslanke s svojim sklepom glede začasnosti norčujejo iz neodvisnih institucij.

Joveva ugotavlja, da gre zgolj za navidezno popuščanje ter stopnjevanje pritiska drugje. “Tožilstvo, sodstvo, policijo, medije, nevladnike, neodvisne, regulatorne agencije poskušajo podrediti, utišati, blatiti. Z vsemi sredstvi.” V komunikaciji vladajočih se skriva uničenje institucij, za teorijami zarote o komunistih se skrivata korupcija in klientelizem. “To ni obramba tradicionalnih vrednot. To je njihova negacija,” je dejala evropska poslanka, ki je nagovor sklenila s sledečim vprašanjem.

Zavoljo bogate demokratične tradicije in integritete posameznic in posameznikov so naše institucije vzdržale do zdaj. Vendar, kako dolgo še? Kje so odločni, konkretni odzivi? Kdaj vas bo izučilo, da stanje v eni članici vpliva na vso EU?

Tudi v skupini Renew Europe so izrazili vedno večjo zaskrbljenost zaradi političnih razmer v Sloveniji. Po pol leta zamude je slovenska vlada zdaj imenovala dva tožilca v Evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki deluje od 1. junija 2021. Kljub temu so v skupini še vedno močno zaskrbljeni zaradi političnega vmešavanja vlade v postopek imenovanja tožilcev. Predsednik vlade je razpustil prejšnje imenovanje. Zapisali so, da ne morejo tolerirati, da država članica posega in spodkopava funkcijo pravosodnega organa EU – zato so v razpravi naši poslanci zahtevali odgovore od slovenskih oblasti.

Žal to ni edini primer zaskrbljujočega nazadovanja na področju pravne države, na kar je opozorila tudi poslanka Joveva:

Agresivni poskusi vlade, da bi prevzeli nadzor nad neodvisnimi mediji, ter predsednikovi napadi na novinarje in politične nasprotnike v družbenih medijih kažejo, da so ogroženi tudi svoboda tiska in temeljne pravice. Evropska komisija mora ukrepati, da nemudoma ustavi poskuse vlade Janeza Janše, da politizira ključne demokratične institucije in izpodbija svobodo tiska.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 18. novembra, govornica in gostja spletne okrogle mize o človekovih pravicah in svobodi medijev, ki sta jo organizirala Evropski liberalni forum in Inštitut Novum. Spoštovanje človekovih pravic je neločljivi del demokracije, ki temelji na svobodnem izražanju različnih mnenj. Mediji pri tem odigrajo ključno vlogo, saj zagotavljajo pretok raznolikih in točnih informacij, ki dosegajo širok krog ljudi. V zadnjih letih upadata tako demokracija kot svoboda izražanja, mediji pa se vse pogosteje soočajo s pritiski na njihovo neodvisno delo. Ob tem razrast uporabe družbenih medijev omogoča tudi širjenje lažnih novic, napačnih informacij in manipulacij, kar je pandemija covid-19 žal še poslabšala. Razprava je tekla o pobudah za jasen in odločen odgovor demokratične skupnosti, ki so bile sprožene in obravnavane na ravni EU ter na mednarodni ravni, in o preučitvi predlogov ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti.

Irena Joveva se je uvodoma odzvala na zaskrbljenost glede stanja svobode medijev v Sloveniji in v EU. Ostro je obsodila politične in druge pritiske na novinarje in medije z željo po zatiranju neodvisnega poročanja. »Vse večji pritisk, pod katerim so novinarji danes, lahko na koncu pripelje do skrajnih primerov, kot so umori preiskovalnih novinarjev na Malti, Slovaškem, v Grčiji in drugod,« je poudarila. Verjame, da lahko le z neodvisnimi in objektivnimi informacijami najdemo prave rešitve za izzive, ki se pojavljajo. Meni, da tisk in novinarstvo nasploh ogrožajo tudi širši dejavniki, kot je padanje naklad klasičnih tiskanih medijev in prehod na digitalne platforme. Lokalnim medijem na globalnem trgu konkurirajo največje medijske hiše, uporabniki pričakujejo brezplačne informacije, stabilnih modelov financiranja digitalnih medijev pa še nismo izoblikovali. Na tem področju je izpostavila rešitev: »Vsaj v omejenem smislu to področje ureja direktiva o avtorskih pravicah, ki izdajateljem daje nekaj pogajalskih pravic, a za zdaj so napredek dosegle le velike države. Pripravljene in v delu imamo že veliko zakonodaje, vsa pa poskuša obravnavati različna vprašanja, da bi ustvarili celovit in horizontalen zakonodajni okvir z izvedljivo rešitvijo.«

Ob naštetih širših dejavnikih pa zaradi iliberalnih populistov, ki poskušajo uničiti svobodo medijev, ali komercialnih interesov lastnikov, ki pritiskajo na uredniško neodvisnost, prihaja tudi do upada medijske svobode.

“V Sloveniji je ta trend že viden. Janševa vlada pritiska na naše javne medije, kolikor le more, državni tiskovni agenciji je zadrževala financiranje, na javno radiotelevizijo namešča ustrežljive urednike in direktorja, usmerja prihodke od oglaševanja v lastne strankarske propagandne medije, hkrati pa ob vsaki priložnosti blati in diskreditira neodvisne kritične novinarje,”

je še povedala in izrazila zaskrbljenost tudi glede stanja na Madžarskem in Poljskem, kjer so javni mediji že globoko podrejeni. Računa, da bo na ravni EU sprejet pravni okvir z dovolj zaščitnimi ukrepi, ki bodo novinarjem in urednikom omogočili pogoje ter moč, da se prosto branijo in svoje delo opravljajo brez vmešavanja politike ali lastnikov njihovega medija.

»Ozračje v Sloveniji postaja vse bolj radikalno, kar zastruplja tudi odnose med ljudmi. Čutim stisko ljudi v težkih časih, zlasti med pandemijo covid-19. Pristojni odločevalci v civilni sferi bi morali reševati probleme in ukrepati čim hitreje, jasneje in odločneje,« je poudarila v odgovoru na vprašanje o ksenofobičnih napadih, nadlegovanju in ustrahovanju, katerih tarča je pogosto tudi sama. Takšne situacije in fiktivno ustvarjanje konfrontacije lahko namreč posamezniki ali mediji izkoristijo za osebna obračunavanja, ki napajajo njihovo volilno bazo in krepijo njihovo prepoznavnost. Ko ni več vsebinskih argumentov, gredo ljudje na osebno raven, kar pove veliko o njih samih.

Glede vprašanja o upadanju svobode tiska in medijev v nekaterih državah članicah EU je povedala, da se tega dobro zavedajo tako v Parlamentu kot v Komisiji. Ob direktivi o avtorskih pravicah je izpostavila še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki daje več uredniške neodvisnosti, obe pa bo treba v celoti prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic. »Parlament si trenutno prizadeva za tako imenovano direktivo Anti-SLAPP za vzpostavitev pravnih varoval in zaščite novinarjev pred strateškimi tožbami, ko se zakonodaja zlorablja za utišanje novinarjev in drugih javnih nadzornikov,« je dodala poslanka, pri čemer je pomembno, da se sodnikom zagotovi mehanizem za hitro razrešitev takih pravnih zadev. »Drugi pomemben zakonodajni akt, ki bo predstavljen prihodnje leto, bo Akt o svobodi medijev, ki bo najbolj celovita zakonodaja za medije za zaščito neodvisnosti tako v zasebnih kot v javnih medijih. Tukaj konkretne rešitve še niso artikulirane, ustvaril pa naj bi popolno transparentnost oglaševanja medijev – zlasti državnih podjetij ter transparentnost lastništva,« je o zakonu, pri katerem želi sodelovati tudi sama, povedala poslanka. »Čas je, da medijski sektor obravnavamo tako, kot si zasluži, saj ima velik, če ne celo največji vpliv na samo demokracijo,« je zaključila.

 

Za nič na svetu ne bi zamenjala osmih let, ki sem jih preživela v novinarstvu. Pa če mi del politike (in njihovih podpornic ter podpornikov) to še tako meče pod nos, ponosna sem na svoj poklic “iz prejšnjega življenja”. Poklic, ki ga nikakor ne moreš dobro opravljati, če ga nimaš rad, a tudi ne, če nimaš dobrih pogojev za to. Poklic, ki je v zadnjih letih pod vedno večjimi pritiski.

V najbolj ekstremnih primerih se to izraža v umorih preiskovalnih novinark in novinarjev, tudi na tleh Evropske unije. Nedavno Giorgosa Karaivaza v Grčiji, pred tem Jana Kuciaka na Slovaškem, Daphne Caruana Galizie na Malti … Njihov skupni imenovalec? Preiskovanje in poročanje o korupciji ter zlorabah oblasti vplivnih posameznikov iz gospodarstva in politike. To je, kot rečeno, daleč najskrajnejši, toda niti pod razno ne edini način (poskusov) utišanja sedme sile.

SLAPP. Strategic Lawsuit Against Public Participation. Strateška tožba proti javni participaciji. Oziroma, če se mene vpraša, lahko kratico preberete tudi kot ‘slap’, v prevodu klofuto, ker to tudi dejansko je. Klofuta preiskovalnemu novinarstvu. Klofuta pravnemu sistemu. Zloraba.

Ko politične stranke ali korporacije serijsko tožijo novinarje, nevladnike ali predstavnike civilne organizacije zato, da bi jih obremenili oziroma izčrpali tako psihično kot finančno (s stroški sojenja) in – seveda – zato, da ti prenehajo obveščati javnost o njihovih ‘rabotah’. Redno sredstvo, ki nima nobene zveze z iskanjem pravice na sodišču, se pojavlja tudi v Sloveniji.

O tem pišem zato, ker smo v Evropskem parlamentu ta teden sprejeli – navajam – Krepitev demokracije ter svobode in pluralnosti medijev v EU: zloraba civilnopravnih in kazenskopravnih ukrepov za utišanje novinarjev, nevladnih organizacij in civilne družbe.
Dokument, ki sem ga kot predstavnica (poročevalka v senci) v imenu Renew Europe sooblikovala tudi sama. Dokument, s katerim zahtevamo zakonodajo, z vsemi vsebinskimi predlogi, ki jo bo v naslednjem koraku pripravila Evropska komisija, na podlagi tega našega poročila.

Kaj so tri glavne rešitve, ki sem jih predlagala?

– Sprejem evropske direktive ali, povedano drugače, zavezujoče zakonodaje za vse države članice, ki bo sodni veji oblasti omogočala vnaprejšnjo zavrnitev tožb, prepoznanih kot SLAPP; da torej v teh primerih niti ne pride do sojenja, ker bi to bistveno zmanjšalo pritisk tako na sodišča kot (oziroma predvsem) na ljudi, ki se jim to dogaja. Za lažje prepoznavanje teh primerov sem predlagala, da Evropska komisija ustvari podatkovno bazo in izobraževanje sodnikov, kako postopati.

– Prilagoditev regulacij Rome II in Brussels II na evropski ravni, kjer se v civilnopravnih in kazenskih zakonikih pojavlja ta pravna luknja, ki omogoča “forum shopping”. Gre za to, da tožnik lahko izbere sodišča v drugih državah članicah; tistih, kjer naj bi se mu domnevno zgodila materialna škoda zaradi “blatenja”. Ker imajo posamezniki in institucije dovolj sredstev, da tožijo v več državah hkrati, četudi je tožba evidentno neutemeljena (niti ni njihov cilj zmagati na sodišču), to dodatno obremenjuje tiste, ki so jih razkrinkali.

– Ustanovitev finančnega sklada, ki bi poleg izobraževanja sodnikov in splošnega ozaveščanja o strateških tožbah del sredstev namenil tudi žrtvam teh tožb in jim financiral nastale pravne stroške za obrambo. Ob tem bi bilo treba tudi prilagoditi nacionalne zakonodaje v državah članicah, da za blatenje ne bi bilo več mogoče prisoditi zaporne kazni. Madžarska (kakopak) je namreč za “širjenje dezinformacij v času epidemije” uzakonila zaporno kazen … da o drugih pritiskih na neodvisno poročanje niti ne govorim.

Predloge so ostale politične skupine sprejele in jih vključile v tekst, tudi na drugih pristojnih odborih. Kaj zdaj? Pričakujem, da bo Evropska komisija v kratkem pripravila direktivo, ki bo vključevala tudi te ključne poudarke. Prihajajoča zakonodaja bo zelo olajšala delo preiskovalnim novinarjem in drugim, ki poročajo o stvareh za javno dobro.

Se pa razume, da gre le za en delček v mozaiku potrebne evropske zakonodaje za učinkovit boj proti večplastnim grožnjam novinarstvu. Ogromno lahko vidimo že na primeru Slovenije, konkretno pri dejanjih aktualne vlade. Zgodbo STA že poznate, toda tu se ne konča. Spremljamo pritlehne poskuse politične podreditve RTV, širšo diskreditacijo celotnega medijskega prostora, žaljenje novinark in novinarjev od najvišjih predstavnikov politične oblasti.

Pod črto: utišati želijo kritike. In točno to je tudi SLAPP. In točno to je klofuta, ki je ne smemo več dopuščati.

– Irena

V petek, 12. novembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila dogodka Young Changemakers Academy 2021, ki ga organizirata Evropski liberalni forum (ELF) in Evropska liberalna mladina (LYMEC). Otvorila je omizje, kjer so mladi izmenjali mnenja z evropskimi poslanci iz skupine Renew Europe ter spregovorili o aktualnih izzivih Unije in Konferenci o prihodnosti Evrope.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svojem nagovoru uvodoma razložila, zakaj se je kot mlada oseba odločila stopiti na politični parket. Poudarila je, da jo je marsikaj v politiki zmotilo. Predvsem dejstvo, da glasovi mladih niso bili slišani oziroma so politiki govorili o mladih, vendar ne z mladimi. “V tem mandatu je veliko več mlajših poslancev kot prej, ki poskušamo skupaj pognati spremembe in prinesti nove, sveže ideje v politični svet. Pokazati, da v politiki nismo vsi isti.

Joveva je izpostavila pomembno tematiko, ki jo kot članica odbora za izobraževanje in kulturo skrbno spremlja – ureditev področja družbenih omrežij in zaščita medijev na splošno. Kot nekdanja novinarka je zelo zaskrbljena zaradi situacije v medijih v Evropi. “Soočamo se z vse bolj agresivnimi poskusi vlad, da utišajo svobodne medije na Poljskem, Madžarskem in žal tudi v moji domovini, Sloveniji, ki je zaradi političnega pritiska na medije in novinarje že pod drobnogledom evropskih institucij,” je dejala ter nadaljevala, da razpravam z obeh strani ni videti konca. “Nekateri neskončno poskušajo zaščititi svobodo medijev, drugi pa jo neskončno napadajo. Iskreno mislim, da je pritisk na tisk danes brez primere.” Dobre novice so, da se pripravlja nova evropska zakonodaja, akt o svobodi medijev. Nova zakonodaja bo naslovila številne vidike – od izzivov digitalizacije in sprememb v dostopu do informacij do ločitve javnih in zasebnih medijev ter ureditve medijskega trga. Akt o svobodi medijev pa je po mnenju Joveve ključen za naše demokracije.

Poslanka je nagovor sklenila s pozivom mladim k aktivnemu vključevanju v razprave o prihodnosti Evrope, tako z nacionalnimi kot evropskimi poslanci, saj imajo (mladi) veliko dobrih idej, mnenj in predlogov.

Akademija Young Changemakers je program, katerega cilj je pripraviti mlade, da aktivno sodelujejo v svojih skupnostih tako, da oblikujejo svojo prihodnost na določenih političnih področjih s projekti zagovorništva s tremi seminarji ter mrežno podporo z drugimi mladimi in visokimi političnimi osebnostmi z vsega sveta.