Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 7. junija 2024, v intervjuju za spletni portal Metropolitan.si odkrito spregovorila o svojem pogledu na politiko in pojasnila, zakaj se je v politiki treba izogibati posploševanju. ”Ne želim si, da bi se vrnili v čase pred Evropsko unijo,” je bila o ponovnem vzponu skrajnih idej, za katere smo mislili, da so ostale v zgodovini, odločna Joveva.

V uvodnem vprašanju se je opisala kot povsem običajna oseba, ki izhaja iz skromne delavske družine, kjer so jo vzgojili v duhu spoštovanja različnosti in skromnosti.

”Moja starša sta se iz Makedonije preselila v Slovenijo, na Jesenice, v iskanju boljših in lepših življenjskih pogojev. Vzgojena sem bila z vrednotami spoštovanja svoje preteklosti, svojega porekla, ampak hkrati s  spoštovanjem moje domovine Slovenije, ki je moja sedanjost in prihodnost.”

Čeprav pri kolegih na evropski ravni pogosto opazi pojav večvrednostnega kompleksa, je zase zatrdila, da je prizemljema altruistka. V nadaljevanju je dodala, da je že od nekdaj ljubila branje knjig, čeprav je to branje zdaj omejeno predvsem na evropsko zakonodajo ali otroške pravljice, ki jih prebira svoji triletni hčerki.

V življenju jo najbolj osrečuje prav hčerka Mila, za katero je pojasnila, da je njena definicija sreče, energije in volje za vse, kar počne.

”Lahko se sliši ‘pocukrano’, ampak glede na to, da sem zaradi zelo hude bolezni, pri 20 letih ostala brez mame, mi to še toliko bolj pomeni,” je dejala in dodala, da se pogosto, tako kot vsi starši, tudi sama soočala s pomanjkanjem spanja in počitka, vendar vse radosti, ki pridejo zraven, odtehtajo vse ostalo.

V novinarstvu je pristala po spletu okoliščin, sicer pa je pojasnila, da je študirala mednarodne odnose in da jo je evropski del politike od vedno zanimal. Že od mladih nog je skupaj z očetom aktivno spremljala novice in poročila, vendar si nikoli ni mislila, da bo postala del politike kot najmlajša slovenska evropska poslanka.

”V začetku leta 2019, ko je bil predsednik vlade Marjan Šarec, sem na njegovo povabilo dobila priložnost vstopiti v politiko kot nosilka liste njegove stranke. O tej odločitvi sem dolgo premišljevala predvsem zato, ker sem vedela, da je potem moja novinarska zgodba v vsakem primeru nepreklicno zaključena.”

Čeprav odločitev, da zapusti novinarstvo ni bila lahka, se ji kot aktivni državljanki ni zdelo odgovorno ponujeno priložnost zavrniti. Namesto da bi se še naprej samo pritoževala, je želela prispevati k pozitivnim spremembam v družbi.

”Če bi bila zadovoljna s stanjem in tistimi, ki so v politiki, potem sploh ne bi kandidirala, saj ne bi bilo potrebe po tem. Splošno zaupanje v politiko je na zelo nizki ravni – včasih upravičeno, drugič neupravičeno, vendar nikoli zaradi vseh politikov, temveč zaradi tistega dela politike, ki nato meče slabo luč na vse”.

Težko je sprejme tudi mnoge stereotipe o posploševanju vseh v politiki. Kot je pojasnila, se sicer strinja, da imamo preveč slabih zgledov v politiki, vendar se ravno zato vsak dan še toliko bolj trudi delovati kot pozitiven zgled in dokazovati, da niso vsi politiki isti.

”Morda me ravno zaradi tega dojemajo kot nekoga, ki se razlikuje od tipičnega politika. Tudi pri sprejemanju zakonodaje ostajam zvesta sebi, saj nisem tu zaradi lastnih interesov, temveč za potrebe ljudi, ki so me na to mesto izvolili. Najpomembneje mi je, da lahko vsak večer zaspim s čisto vestjo in upam, da to občutijo in zaznavajo tudi državljanke in državljani.”

Na vprašanje o tem, s katerim politikom ne bi šla na kavo, je pojasnila, da nobenega smisla ne vidi, da bi sedela na kavi z nekom, ki svoja stališča širi na nedostojanstven, nizkoten in sovražen način.

”Zame je meja, da se spoštujeta dostojanstvo in različnost, pri čemer sama svoje vrednote izražam brez sovraštva do drugih. Normalizacija skrajnosti je zame nesprejemljiva, in to je ena izmed stvari, ki jih ne morem in nikoli ne bom tolerirala.”

Odločitev o slovenskem priznanju države Palestine ji daje upanje, da je edina in pravična poteza v cilju miru in rešitve dveh držav in jasno sporočilo podpore mirovnemu procesu.

”Nekateri pravijo, da to ne bo rešilo vojne, ta argument lahko sprejmem, a hkrati dodam, da pa nedvomno rešujemo najmanj čast tega dela Evrope. Izjemno sem ponosna, da smo to naredili in palestinskemu narodu sporočili podporo. Palestina ni enako Hamas tako kot Izraelci niso enako Netanjahu.” 

Za Jovevo je pravica do splava temeljna in osnovna človekova pravica, za katero si želi, da bi bila zapisana tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

”Nihče nima pravice odločati o mojem telesu, to lahko storim samo jaz. Gre za stvar, ki bi pa morala biti samoumevna, pa ni. Kampanja ‘My Voice my Choice’ ne pomeni, da bo splavov več, ampak samo to, da bodo tiste, ki se bodo za to odločile, to lahko storile na varen in dostopen način.”  

Pogovor se je zaključil o prihodnosti Evropske unije, za katero je Joveva ocenila, da čeprav ta Unija ni popolna, pa boljša alternativa ne obstaja.

”Zato jo moramo graditi, ne rušiti. In zato smo tukaj tisti, ki se trudimo ohraniti dobre stvari, izboljšati pa tiste, ki se še morajo izboljšati ali okrepiti. Iskreno in konstruktivno ustvariti temelje za lepšo prihodnost, za naše otroke, zanamke in zanamce.”

Celoten intervju je na voljo na povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 7. junija 2024, za Večer delila svoj pogled o zahtevi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, Karima Khana, za aretacijo premierja Benjaina Netanjahuja. ”Zahtevo tožilca razumem kot jasen signal, tako izraelskemu režimu, ki žal izvaja genocid in kolektivnega kaznovanja palestinskega naroda,” je pojasnila Joveva. Ob tem je dodala, da je to tudi jasno sporočilo mednarodni skupnosti, katere velik del brutalno kampanjo razčlovečenja nemo opazuje.

Poslanka je pojasnila, da je tudi Evropski parlament od 7. oktobra lani večkrat opozoril državo Izrael na nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, hkrati pa vsakokrat ostro obsodil dejanja teroristične organizacije Hamas.

”Ključno je, da vojni zločini in zločini proti človečnosti ne ostanejo nekaznovani in da se zaradi njihove odgovornosti preganjanjo posamezniki tudi na najvišji ravni, saj bo od zmožnosti obravnave najhujših zločinov odvisna tudi verodostojnost Mednarodnega kazensksega sodišča.”

Kot je poslanka izpostavila, je sedaj na potezi predobravnavni senat Sodišča, ki bo moral sprejeti odločitev, če je pobuda tožilca upravičena.

”Četudi bo senat ugotovil, da so pogoji izpolnjeni, ni za pričakovati, da bi se Netanjahu prostovoljno predal Sodišču in soočil z obtožbami. Dokler bo na oblasti, bi izdani nalog zanj pomenil predvsem mednarodno izolacijo, podobno kot pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, za katerega se v praksi, razen oteženega mednarodnega potovanja, na žalost ni veliko spremenilo.”

Na vprašanje, če bo v primeru, da bo nalog izdan, to odločitev treba spoštovati in Netanjahuja aretirati, je poudarila, da je odločitev Sodišča zavezujoča za vse države, ki priznavajo pristojnost Sodišča, tudi za Slovenijo.

”Kdorkoli je odgovoren za vojne zločine, ne sme imeti zaščite Slovenije, pa naj bo to Netanjahu, vodja Hamasa ali kdorkoli drug. Če kdorkoli od tistih, čigar nalog za aretacijo je izdan, stopi na slovenska tla, je Slovenija kot pravna država dolžna izvršiti svoje mednarodne obveznosti in tako osebo seveda aretirati.”

Poskusi Izraela, da je preko svoje obveščevalne službe skušal vplivati na delo tožilstva MKS, so bili za Jovevo obsojanja vredni, vendar je niso presenetili.

”Izrael namreč že desetletje vodi kampanjo za spodkopavanje dela MKS, praktično vse odkar je Palestina postala članica Sodišča.”

Za poslanko je še bolj žalostno dejstvo, da Izrael pri izvajanju teh pritiskov ni sam in je ob tem izpostavila izjave ameriškega predsednika Bidena, ki je zahtevo tožilca označil za nezaslišano.

”Ta politika zaviranja dela mednarodnega pravosodja s strani nekaterih vplivnih držav je zaskrbljujoča, saj postavlja pod vprašaj njihovo zavezanost k spoštovanju mednarodnega prava in krepi občutek nekaznovanosti za tiste, ki bi pred Sodiščem morali odgovarjati za vojne zločine in zločine proti človečnosti,” je zaključila Joveva.

 

Novoizvoljena evropska poslanka Irena Joveva je prve povolilne sestanke začela z izjemno novico: ”ameriški tehnološki velikan Apple je napovedal poslovenjeni uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18.” Novica predstavlja pomemben korak v digitalizaciji in dostopnosti tehnologije za slovenske uporabnice in uporabnike, ki si bodo lahko najnovejši operacijski sistem brezplačno namestili predvidoma letos jeseni.

”Vztrajnost se je izplačala. Z veseljem sem na današnji poti v Bruselj, na prve povolilne sestanke, sprejela novico, da bo Apple v naslednjo posodobitev operacijskega sistema vanj vključil tudi slovenski jezik, ki bo širši javnosti na voljo od predvidoma septembra letos.

Poslanka je izpostavila, da je ponosna na vzajemno sodelovanje in vložene napore, saj v tem procesu ni šlo za posameznika ali posameznice, ter za skupne korake tako na državni kot evropski ravni.

”Vsi smo lahko ponosni na ta uspeh, saj brez skupnih pritiskov in zakonodajne prisile ne bi uspeli. Hkrati pa žal moram opozoriti, da delo še ni končano, saj nas čaka še ‘bitka’ z Netflixom in njemu podobnimi multinacionalkami.”

Po besedah Joveve bodo tudi ponudniki t. i. pretočnih vsebin morali spoštovati slovenski jezik, kar bo predvidoma rešeno že z naslednjo revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je predvidena tekom novega mandata Evropskega parlamenta.

”Malo za šalo, malo pa zares naj še dodam, da torej tistih še nekaj najbolj kislih jabolk ostaja. Vendar ta ne morejo biti toliko kisla, kot smo lahko nekateri trmasti. Ali zagrizeni, če smo že pri jabolkih. Grizem dalje,” je še zaključila.

Evropska poslanka Irena Joveva se je po uspešni vnovični izvolitvi v Evropski parlament zahvalila vsem volivkam in volivcem, ki so jo podprli na njeni poti. V objavi na družbenih omrežjih je izrazila globoko hvaležnost do vseh, ki so ji zaupali svoj glas, ter poudarila, da brez podpore svoje stranke in svoje ekipe tega uspeha ne bi dosegla.

”Sedemdeset tisoč osemsto petintridesetkrat hvala! Hvala vsem, ki ste šli volit. Hvala vsem, ki ste podprli Svobodo. Hvala vsem, ki ste svoj glas zaupali meni. Vsem 70.835-im,” je ob tem zapisala Joveva.

Dodala je tudi, da je izjemno hvaležna vsem, ki so ji ves čas stali ob strani.

”Na fotografiji je zgolj del ekipe, toda brez njih bi bilo nemogoče. Hvala, ker ste.”

Joveva je obljubila, da si bo še naprej prizadevala za dobrobit vseh, ki so verjeli vanjo in izrazila upanje, da jih nikoli ne bo razočarala.

”Hvala vsem, ki verjamete vame. Še naprej si bom prizadevala za to, da vas – in sebe – nikoli ne razočaram,” je v svoji objavi zaključila nova-stara evropska poslanka.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 7. maja 2024, podala intervju v reviji OnaPlus, kjer je spregovorila o svojem otroštvu in delila nekaj svojih osebnih izkušenj, ki so jo oblikovale v odločno in vztrajno političarko kot jo poznamo danes. Na njeno življenje je pomembno vplivala tudi prezgodnja materina smrt: ” Izredno zaznamovala in spremenila me je mamina smrt. Njena moč je bila v vztrajnosti in iskrenosti. Naučila me je, da moram pogumno pokazati na nesmisle in krivice sveta ter ostati zvesta sebi in svojim vrednotam.”

Spomini na otroštvo in mladost so bili zanjo neprecenljivi, saj jo je prav odraščanje na kulturno raznolikih Jesenicah izoblikovalo v osebo, kakršno jo poznamo danes.

”Odrasla sem na Jesenicah, kjer ni bilo pomembno, kdo je kaj po narodnosti, poreklu ali veri. Pomembno je bilo samo kdo je kakšen človek. Prav ta izkušnja me je naučila živeti v skladu s sloganom Evropske unije – združeni v različnosti.”

Ravno zato, ker ji v življenju ni bilo nič podarjeno, še toliko bolj ceni svoje dosežke.

”Najbolj ponosna sem, da sem do tukaj, kjer sem, prišla povsem sama. S tem mislim na svojo osebnost, načelnost, svoje trdo delo. Trudim se biti dober zgled vsem mladim, še posebej puncam.”

Pomen spoštovanja svoje domovine in poznavanja svojih korenin je dobila od staršev, ki sta se v Slovenijo iz Makedonije preselila v 70. letih prejšnjega stoletja.

”Ko me kdo od tistih samooklicanih domoljubov pošilja tja, od koder sem prišla, se jim zarota vsakič znova podre, ko ugotovijo, da sem v resnici rojena v Kranju. Moja domovina je Slovenija. Ponosna sem, da sem odraščala v delavski družini. Ponosna sem, da je oče delal v železarni, da je bila mama čistilka. Dala sta mi vse, kar sta mi lahko, hkrati pa me nista razvajala.”

Svojih stališč se nikoli ni bala zagovarjati, četudi je bila v Parlamentu pogosto v manjšini.

”Vedno bom jasno in glasno zagovarjala svoja stališča, ker vem, da so prava. In da, dejansko se kdaj tudi kaj premakne. Recimo, ko pri vojni v Gazi jasno in glasno povem: to, kar počne izraelski režim Palestinkam in Palestincem, je genocid.”

V nadaljevanju je pojasnila, da se v Evropskem parlamentu zavzema tudi za enakopravnost žensk ter za odpravo stereotipov, ki bi morali že zdavnaj izginiti iz našega razmišljanja v 21. stoletju.

”Vsaka ženska ima sposobnost, da pogumno in samozavestno upravlja svoje življenje. Iskreno mislim, da ima to moč prav vsaka ženska v sebi. Le verjeti mora vase.”

Poslanka je zaključila z željo, da bo njena hčerka Mila lahko vedno s ponosom povedala, kdo je njena mama, tako kot lahko poslanka vedno s ponosom govori o svoji mami.

Celoten intervju je dostopen v majski publikaciji revije OnaPlus.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 1. maja 2024, na domači Pristavi v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami na slovesnosti ob prazniku dela nagovorila svoje prijatelje, sosede ter občanke in občane Jesenic. V nadaljevanju si lahko preberete celoten poslankin nagovor:

Kapa s šiltom. Pod njo čisto kratki lasje. Bela majica z nekim že zdavnaj zbledelim potiskom. In široke, pisane kratke hlače. Izstopala je vijolična, moja takrat daleč najljubša barva. Takrat še nisem razumela, da je rdeča v resnici najlepša.

Tako zelo dobro se spomnim tega, ker smo takrat še razvijali fotografije. Jih malo bolj čuvali, pa tudi cenili, ker jih niti nismo mogli imeti toliko kot zdaj, ko nam tehnologija ogromno daje, toda hkrati še več vzame.

Najbrž se sprašujete, o čem za vraga govorim. O svojih spominih pred skoraj 30 leti. O šoli v naravi. Točno tukaj. Na Pristavi.

Hvala za priložnost, da sem letos, slaba tri desetletja pozneje, lahko spet tukaj. Še več: hvala, da vas lahko nagovorim ob tako zelo pomembnem dnevu.

Lepo je priti domov. Razpeta sem med Ljubljano in Brusljem, drži, toda nikoli nisem pozabila, od kod prihajam. In žal mi je, da na Jesenice ne uspem priti večkrat. Da si ne vzamem dovolj časa za svoje prijateljice, prijatelje. Sosede. Moje ljudi.

Tista punčka v ponošeni majici in preširokih hlačah je bila srečen otrok. Takrat je sicer mislila, da nima čisto vsega, ker seveda si otrok vedno kaj želi, toda … imela je vse.

Zaradi prednic in prednikov. Predvsem pa zaradi mame in očeta. Zaradi dveh oseb, ki sta zelo dobro vedeli, kako je, če nimaš. Moja mamica je bila čistilka na osnovni šoli. In jaz sem na to ponosna. Moj ati je bil delavec Acronija. In jaz sem na to ponosna. In ne glede na to, kam me vodi in kam me bo še vodila moja poklicna pot … nič mi ni bilo podarjeno. In prihajam z Jesenic. In prihajam iz delavske družine. In jaz sem na to ponosna.

Po vsem razvitem svetu, znotraj kapitalističnega sistema, se navaja BDP države, BDP prebivalstva, rast gospodarstva … to naj bi bili ključni kazalniki razvitosti družbe. Navsezadnje tako definiramo tudi našo Slovenijo: koliko manjka do povprečja gospodarskega razvoja EU?

Vse lepo in prav, ampak vsi ti podatki zgrešijo ključno poanto in so samo delček v celoti nečesa drugega. Ne gre samo za gospodarsko razvitost družbe. Za bogastvo in denar. Gre za to, kakšna je enakost v tej družbi. Kako je to bogastvo razporejeno. Kako skrbimo za javno dobro – javno šolstvo, javno zdravstvo, zdravo okolje, dostop do pitne vode, čistega zraka in zdrave hrane, navsezadnje svojega doma in prostega časa … to so zame ključni kazalniki. Enakost.

Slovenija je po tem kazalniku med najboljšimi na svetu, a vemo, da te razlike naraščajo. In Slovenija je v resnici tako dobro uvrščena zaradi nekih drugih časov. Časov, ko je skupno javno dobro še imelo pomen. Ko cilj ni bil samo individualistična gonja po dobičku.

Prvi maj je praznik, ki bi ga morali izkoristiti za razmislek o tem, kakšne so prioritete, ki bi si jih morali kot družbe – spet? – zastaviti v prihodnje. Od ene glavnih pridobitev delavskega gibanja, to je osemurni delovnik, je minilo že več kot sto let. Družbe se spreminjajo. Tehnološki razvoj je prinesel spremembe delovnih procesov. Razvoj umetne inteligence bo lahko močno predrugačil poklice prihodnosti. Spletne platforme so prinesle drugačne tipe zaposlitve – brez socialnih pravic. Vse to nam kaže, zakaj si morajo delavska gibanja še naprej prizadevati za svoje pravice. Žal, po več kot stotih letih, te še vedno niso samoumevne.

In ker ravno danes obeležujemo tudi 20. obletnico vstopa v EU … nedvomno je Slovenija veliko pridobila od svojega članstva, a marsikaj ostaja nedokončano in preprosto narobe. Ne rečem, da na socialnem področju nismo storili nič, vsaj v tem mandatu, toda bolj odločni koraki nas šele čakajo. Vsi cilji – od čistega in zdravega okolja do geopolitičnih ambicij – so namreč pomensko prazni, če ne dobimo tudi socialne Unije.

Ko bodo … ko boste vsi državljanke in državljani lahko ob svojem delu po vsej Evropi tudi dostojno živeli. Ko enkrat vsi odločno naslovimo neenakost in ustvarimo pogoje za to, da nihče ne bo lačen. Da nihče ne bo brez tople vode. Če se komurkoli od vas to zdaj sliši kot floskula, je to samo zato, ker so za to krivi nekateri odločevalci. Politiki, ki to nikoli ne bi smeli biti.

Dobrin in sredstev je za vse dovolj. Temeljnih treh izzivov Evropske unije – okoljske, demografske in socialne krize – ne moremo nasloviti drugače kot v paketu. Unija mora postati več, kot je zdaj. Delavske pravice morajo v družbi spet stopiti v ospredje. Kot so nekoč že bile.

S spremembami v družbi se morajo spreminjati tudi pogoji dela. Prvi del je treba urediti na sistemski ravni, za drugega pa moramo tudi kot posameznice in posamezniki razmisliti, kaj zares šteje v življenju. Namesto pohlepa po dobrinah in razkošju je za kakovost življenja bolj pomembno primerno delovno okolje. Dovolj prostega časa za družino in prijatelje. Prizadevanje za osnovno javno dobro. Za pristno sestrstvo in bratstvo.

Na koncu je vedno tisti kraj, od koder prihajaš, tisto okolje v otroštvu in mladosti, kjer odraščaš … tisto, kar te oblikuje kot človeka. In ta vez je tisto, česar ne smeš nikoli pretrgati, če želiš ostati zvest samemu sebi, ostati na realnih tleh. Na koncu je to tvoj največji uspeh. In jaz sem na svojega ponosna.

In želim si, da bo moja hčerka čez 20 let … kar se mene tiče, lahko tudi v oguljeni majici in prevelikih hlačah, lahko pa tudi obratno, lahko s kratkimi lasmi, dolgimi, vijoličnimi, rdečimi, kapo ali brez … ampak, da bo čez 20 let lahko tudi ona rekla: “Bila sem srečen otrok. Mislila sem, da nimam čisto vsega, ker seveda si otrok vedno kaj želi, toda … imela sem vse. In ponosna sem, da sem potomka srčnih, vztrajnih bork in borcev, delavk in delavcev.”

Vedno me opomnite, kdo sem in od kod prihajam.

Živel prvi maj! Živele moje Jesenice!

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. aprila 2024, v intervjuju za Reporter osvetlila več ključnih tem, med njimi svoja prizadevanja za zagotavljanje slovenskih prevodov na digitalnih platformah, nedavno sprejetje evropskega akta o medijski svobodi in potrditev resolucije o pravici do varnega splava. Delila je tudi svoj pogled na kandidatno listo Svobode za prihajajoče evropske volitve: ”Kolegov na listi ne gledam kot na konkurenco, kvečjemu nasprotno. Vesela bom za vsakega na tej listi, ki bo izvoljen.”

Evropska poslanka verjame, da ima Svoboda močno listo, hkrati pa je ne skrbi, kdo na njej bo izvoljen. Verjame v uspeh in dober rezultat.

Na vprašanje o svojih prizadevanjih za slovenske prevode na spletnih digitalnih platformah je odgovorila, da je pri ideji za začetek kampanje Po slovensko izhajala iz izkušnje doma.

”Tega sem se lotila, ko sem videla svojega očeta, ko je želel s svojo vnukinjo gledati risanke na enem od mnogih programov. Ker niso bile sinhronizirane, on pa ne razume angleščine, sem začela razmišljati širše.”

Kot je pojasnila, je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, ki deluje na enotnem skupnem notranjem trgu. Zato se ji ne zdi pravično, da bi bila slovenščina ali katerikoli drug jezik na tem trgu diskriminiran.

”Seveda gre za dolgotrajen proces, ki ne gre od danes na jutri, ampak vendarle se zadeve premikajo. Navsezadnje bo to področje na nacionalni ravni uredila novela zakona o javni rabi slovenščine, s katero bo Applova Siri morala govoriti slovensko.”

Glede akta o svobodi medijev, ki ga je sospisala kot ena od parlamentarnih pogajalk, pa je povedala, da je vanj uspela dodati tudi določila, po katerih bo lahko slovenski inšpektorat zaprosil nizozemskega, naj ukrepa zoper Netflix, ki ima tam svoj sedež v EU, ker ne spoštuje zakonodaje (druge) države članice EU.

”Trenutno je to le možnost, ne pa tudi obveza. Ta bo določena predvidoma z naslednjo revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je predvidena za leto 2026. S tem bomo zagotovili, da ne bo več prihajalo do diskriminacije uradnih jezikov Evropske unije.”

V nadaljevanju je Joveva podrobneje spregovorila o aktu o svobodi medijev, ki zanjo predstavlja enega najpomembnejših tako osebnih kot parlamentarnih dosežkov v tem mandatu.

”Do tega akta je bilo zelo težko priti, marsikdo si ga ni želel. Komisarka Jourova je javno povedala, da je bil eden od razlogov za določene člene v tem aktu prejšnja vlada, torej vlada Janeza Janše, ko je blokirala financiranje STA in politično prevzemala nacionalno RTV.”

Pri vprašanju o možnostih, da se pravica do splava dejansko vključi med temeljne pravice na listini EU, je ocenila, da v Evropskem parlamentu nedavno sprejeta resolucija, navkljub oviram, predstavlja zelo pomemben, tudi simboličen korak k branjenju te pravice.

”Omogočanje pravice do splava ne pomeni, da se bo zdaj kar nenadoma več žensk odločalo zanj, temveč le to, da če se bodo, to lahko storijo varno. Zato tudi ne razumem kolegov in kolegic, predvsem slednjih, da so glasovale proti eni od temeljnih človekovih pravic.”

Glede migracij je izrazila strinjanje, da morata varnost in solidarnost iti ena z drugo, vendar je tudi posebej opozorila, da ne smemo zanemariti človekovih pravic. O sprejetem paktu o migracijah in azilu je dejala, da je bil, čeprav ni idealen, nujno potreben, saj je postavil enotna pravila na ravni celotne Unije.

”Strašenje ljudi na plečih migrantov se mi zdi obsojanja vredno. Migracij ne bo ustavila prav nobena ograja. Posploševanje nikoli ne prinese nič dobrega, ne moremo metati vseh v isti koš. Niso vsi migranti isti, niso vsi begunci in azilanti kriminalci. Kriminalce imamo povsod, navsezadnje tudi v politiki.”

Pogovor je zaključila s svojim pogledom na vpliv Slovenije v Evropski uniji kot majhne države ter s pozivom ljudem, naj se udeležijo volitev ter izkoristijo preferenčne glasove, da ne bi te odločitve prepustili drugim.

”Ni res, da se nič ne da, ker smo majhni, jaz ne gledam na nas kot na majhne, ampak kot na enakopravne vsem drugim. Bila sem del pogajalske ekipe pri sprejemanju ene od najpomembnejših zakonodaj – medijske evropske zakonodaje, ker so mi zaupali, da bom dobro opravila to delo. Sploh ni bilo pomembno, da sem iz Slovenije.”

Celoten intervju je na voljo v 17. izdaji letošnje revije Reporter.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostovala na televizijski oddaji 24ur zvečer na POP TV, kjer je kot nosilka predstavila kandidatno listo Gibanja Svobode na evropskih volitvah. ”Imamo močno listo, zeleno listo, predvsem pa proevropsko in zmerno listo,” je ob tem poudarila in dodala, da verjame v čisto vsakega kandidata oziroma kandidatko na listi in izrazila prepričanje, da bodo potencial liste opazili tudi volivke in volivci.

Na namigovanja, da je bilo za mnoge presenečenje, da je ravno Joveva postala nosilke liste, potem ko so v javnosti krožila različna imena, je Joveva odgovorila, da se sama nikoli ni spuščala v špekulacije in poudarila, da so o vrstnem redu kandidatne liste odločali za to pristojni organi stranke.

”Imenovanje za nosilko liste jemljem kot veliko odgovornost in si štejem v čast, da bom lahko vodila tako močno listo in verjamem, da je to rezultat mojega dosedanjega dela v tem mandatu,” ob tem pa dodala, da je bila o svoji vlogi kot nosilke seznanjena šele na dan, ko je bila o tem v stranki sprejeta odločitev.

Ko je pogovor prešel na temo migracij, je evroposlanka ostro kritizirala določene politične stranke, ki svojo politiko gradijo na širjenju sovraštva in manipulacij.

“Ni prav, da hujskajo, da širijo sovraštvo do drugih, tudi laži ter dezinformacije in da gradijo svoj politični program in nabirajo cenene politične točke na plečih ljudi. Tudi tistih, ki živijo ob meji,” je bila o problematiziranju registracijskih centrov za azilante s strani desnega političnega pola kritična Joveva.

V nadaljevanju je poudarila pomembnost vzajemnega zaupanja med vlado in lokalnimi skupnostmi ter izrazila prepričanje, da je vlada ravnala izključno v skladu z oceno stroke.

”Prav je, da se z ljudmi pogovarja in dogovarja, pomemben je dialog, pomembna je komunikacija, vendar ta mora temeljiti na dejstvih in zaupanju. Jaz zaupam stroki in policiji, da so se tako odločili in verjamem, da je bila ta odločitev sprejeta predvsem zaradi varnosti ljudi”.

Kot glasna zagovornica priznanja Palestine je pojasnila, da je ključno počakati na najbolj primeren trenutek za priznanje, saj bo le tako mogoče izvršiti pomemben politični pritisk, da se omogočijo pogoji za mirovni proces.

”Jaz bi rekla, da bi bilo treba Palestino priznati že včeraj, vendar ob trenutni eskalaciji razmer na Bližnjem vzhodu, menim, da je prav, da se s priznanjem počaka na čim bolj primeren trenutek, predvsem z vidika mednarodnega pritiska, ki bi ga lahko to priznanje prineslo.”

V zaključku je Joveva delila svoje izkušnje o tem, kako se je v Evropski uniji načet ugled Slovenije izboljšal v zadnjih dveh letih, ko je prišlo do menjave vlade.

”Z menjavo vlade in z aktualno vlado je naš ugled veliko boljši, kar dokazuje vsak dan znova, tako vlada, kakor tudi določeni evropski poslanke in poslanci. Predvsem je pomemben naš angažma, naše delo, ki je prepoznano kot dobro s strani določenih strani, nekateri drugi pa so bolj prepoznani po hujskaštvu.”

Evropska poslanka Svobode, Irena Joveva, je v petek, 19. aprila 2024, v imenu politične skupine Renew Europe in v sodelovanju s stranko Gibanje Svoboda gostila prvi dogodek ob obeležitvi 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred dvajsetimi leti je Slovenija tako dosegla svoj največji in japomembnejši strateški cilj od samostojnosti – postala je polnopravna in enakovredna članica Evropske unije. Ob tej pomembni obletnici je Joveva pozvala zbrane, naj premislijo o prihodnji, bolj aktivni vlogi Slovenije v evropski skupnosti. ”Potrebujemo več Slovenije v Evropski uniji in več Evropske unije v Sloveniji,” je ob tem poudarila.

”Odločitev o vstopu Slovenije v EU pred dvajsetimi leti se je izkazala za pravilno,” je ocenila poslanka in poudarila vse prednosti, ki jih je to članstvo Sloveniji prineslo.

”Od prostega prehoda meja, dostopa do domačih podjetij na skupni evropski trg, položaja Slovenije kot enakopravne članice Unije s svojimi predstavniki v vseh EU institucijah, kot tudi položaja slovenščine kot enega od enakovrednih in polnopravnih uradnih jezikov Evreopske unije.”

Po besedah poslanke je bila izbira o obeležitvi obletnice v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Evropski uniji namenoma izbrana, saj smo državljanke in državljani članstvo v Uniji v teh letih popolnoma ponotranjili, hkrati pa je naše članstvo poleg zgodovine tudi naša sedanjost in kot taka tudi edina garancija za prihodnost razvoja Slovenije.

”Šli smo čez hude krize, od kovida do energetske krize, inflacije, vojn v Ukrajini in Gazi. A če pogledamo nekoliko bolj oddaljeno lahko ugotovimo, da še vedno živimo na najboljšem delu sveta in da Slovenija sodi v sam vrh tudi znotraj najboljšega kontinenta.”

Kot je nadalje poudarila, si v prihodnosti želi samo še bolj aktivno vlogo Slovenije v naslednjih dvajsetih letih in z željo, da aktivno sooblikuje skupno politiko Unije, ki je po njeni oceni za naslavljanje sedanjih globalnih izzivov edina možna pot naprej.

”Če bi strnila v nekaj besed, bi rekla, da potrebujemo več Slovenije v EU in več EU v Sloveniji,” je zaključila Joveva. 

Dogodka so se udeležili številni predstavniki in predstavnice Svobode, tudi kandidati in kandidatke Svobode na evropskih volitvah Maša Kociper, Tamara Vonta, Matej Grah, Marjan Šarec in Uroš Brežan. Poleg evropske poslanke Joveve sta prisotne nagovorila še predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič in Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 19. Aprila 2024, gostovala v televizijski oddaji Odmevi na RTV Slovenija, kjer je razpravljala o morebitni sočasni izvedbi referendumov na dan evropskih volitev. ”Vzporednost je dobrodošla tako iz finančnega vidika kot tudi iz vidika volilne udeležbe, saj bi si morali čisto vsi prizadevati za čim višjo volilno udeležbo,” je odločno zavrnila neutemeljene očitke o zlorabi referendumskih vprašanj za predvolilno kampanjo Joveva.

Uvodoma je poudarila, da ne želi podcenjevati volivk in volivcev, saj verjame, da imajo o teh vprašanjih že dobro izdelana mnenja, ker večina tematik v javnosti kroži že leta in dodala, da gre za posvetovalne referendume, kjer si oblast želi slišati mnenje javnosti o tem, ali naj se določene zadeve začnejo urejati.

V nadaljevanju je Joveva zavrnila tudi pomisleke, da bodo morebitni referendumi na kakršenkoli način zasenčili vsebino evropskih volitev in poudarila, da sama ne podcenjuje volivk in volivcev.

Hkrati je poudarila, da se v prejšnjih kampanjah za evropske volitve nikoli ni postavljalo vprašanje o primernosti tematik, čeprav so bile mnoge notranjepolitične in niso bile nujno povezane z Evropo.

”Navsezadnje smo tri sočasne referendume že imeli v naši preteklosti, pa takrat ni bilo tovrstnih pomislekov,” je pojasnila in dodala, da so tematike, ki naj bi se obravnavale na tokratnih referendumih povezane z evropskimi temami, kot so javno zdravje in preferenčni glasovi, ki pri nas veljajo le na evropskih volitvah.

V zaključku je glede zavajajočih navedb o ukinjanju volišč, povzela uradne informacije iz državne volilne komisije, kjer so ta namigovanja zavrgli.

”Ukinjanja volišč niso vplivala na volilno udeležbo, vemo pa, da v SDS zelo radi iščejo sovražnike, ker tako vnaprej pripravijo teren za morebitne neuspehe. Namesto manipulacij in strašenja ljudi si želim vsebinskega odločanja o evropskih volitvah in tudi o posvetovalni referendumih,” je zaključila Joveva.

V oddaji je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovala tudi evropska poslanka iz vrst SDS, Romana Tomc.