Kako ohraniti zanesljive informacije v Evropi, ko se za našo pozornost borijo algoritmi?

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2026, sodelovala na konferenci, ki jo je ob 100-letnici Poljskega radia v Bruslju organiziralo Stalno predstavništvo Poljske pri Evropski uniji. V razpravi »Adjust or die? How can the media be relevant for the people in the age of endless scrolling?« je spregovorila o prihodnosti novinarstva v času umetne inteligence, algoritmov in vse večjega vpliva velikih tehnoloških platform ter o tem, kako lahko EU zaščiti neodvisne in javne medije, ob tem pa opozorila: “Kakovostno, neodvisno in zanesljivo novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno.”

Joveva je uvodoma izpostavila svojo izkušnjo nekdanje novinarke in poudarila, da se je način ustvarjanja, širjenja in spremljanja informacij v zadnjih letih spremenil hitreje, kot bi si lahko predstavljali. Posebej velik premik po njenem mnenju predstavlja razvoj umetne inteligence, ki je v medijski prostor prinesla povsem nove izzive:

“Ko sem bila novinarka, si nisem nikoli predstavljala, da bo to tako eksplodiralo, kot je danes. Še posebej z umetno inteligenco – pred sedmimi leti si tega nihče ni mogel predstavljati.”

Kot problematično je ocenila to, da lahko uporabnik zaradi algoritmičnega prilagajanja hitro ostane v informacijskem mehurčku. Kot primer je navedla prepričanje, da je Zemlja ravna – če uporabnik takšne vsebine išče ali jim namenja pozornost, mu bo algoritem ponujal še več podobnih vsebin:

“Najbolj me skrbi, da je informacij toliko, da jih naši možgani niso več sposobni vseh razumeti. Algoritmi pa v vsakem trenutku zbirajo podatke o vseh nas in vedo, kaj nam ponuditi.”

Prav zato je nadalje izpostavila, da so po njenem mnenju vse pomembnejše vloge profesionalnih in neodvisnih medijev. Ti ostajajotemelj zanesljivih informacij, vendar zaradi algoritmov vse težje dosežejo občinstvo, saj platforme pogosto dajejo prednost poslovnim modelom in angažiranosti uporabnikov.

Joveva je poudarila tudi odgovornost velikih tehnoloških podjetij in družbenih omrežij, saj za kakovost informacij po njenem mnenju ne morejo biti odgovorni le mediji, temveč tudi platforme in tehnološki velikani, ki pomembno oblikujejo naš informacijski prostor.

Opozorila je, da svoboda govora po njenem mnenju ni popolnoma neomejena, predvsem v okolju, kjer imajo posamezniki in institucije z velikim vplivom možnost pomembno oblikovati javni prostor. Zato sta toliko pomembnejši tudi medijska pismenost državljanov ter odgovornost javnih medijev, da zagotavljajo kakovostne, preverjene in neodvisne informacije ter opozorila, da dobra zakonodaja sama po sebi ni dovolj:

“Lahko imamo najboljšo zakonodajo, kar jo lahko imamo, ampak če se ne izvaja, kakovost samega besedila ne pomeni ničesar.”

Prav implementacijo evropske zakonodaje je Joveva videla kot enega ključnih izzivov, saj je izvajanje pravil v veliki meri odvisno od nacionalnih oblasti, ki imajo različne pristope do vprašanja neodvisnosti javnih in drugih medijev:

“Danes je biti odgovoren novinar težje kot kadarkoli prej.”

Poslanka je zaključila z mislijo, da mora EU pri urejanju digitalnega prostora nadaljevati z oblikovanjem pravil, ki bodo zagotavljala večjo odgovornost tehnoloških platform in hkrati ustvarjala pogoje, v katerih lahko neodvisni in javni mediji opravljajo svojo demokratično funkcijo.

Osrednje razprave ob 100-letnici Poljskega radia se je Joveva udeležila skupaj z Renate Nikolay, namestnico generalnega direktorja Evropske komisije, Marcinom Lukasikom, ustanoviteljem in izvršnim direktorjem studia PLAC ter ustvarjalcem vsebin in novinarjem ter Marleno Borawsko, direktorico in odgovorno urednico Agencije za produkcijo podkastov Poljskega radia pod moderiranjem Juliussa Kaszynskega, svetovalca uprave Poljskega radia.

/0 Comments/objavil/a

Ne čakajte na popoln trenutek

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 25. septembra 2026, udeležila razprave v okviru Ljubljana Pride projekta Solidarni Balqan v ljubljanskem Pritličju. V pogovoru je evropska poslanka spregovorila o svojih koreninah, politični poti in izzivih, s katerimi se soočajo mladi v politiki: “Če želite biti politično aktivni, ne čakajte, da boste stoodstotno pripravljeni. Pravi trenutek in popolni pogoji ne bodo nikoli nastopili.”

Poslanka je uvodoma poudarila, da so bile njene korenine in osebne okoliščine pogosto predmet kritik, vendar jih danes razume kot prednost, saj ji večkulturno okolje omogoča boljše razumevanje različnosti.

V nadaljevanju je mladim svetovala, naj bodo politično aktivni tudi zunaj političnih strank ter naj se naučijo razlikovati med preverjenimi informacijami, manipulacijami in lažnimi novicami. Po njenem mnenju je nezanimanje mladih za politiko povezano predvsem z razočaranjem nad delovanjem politike in občutkom, da sami ne morejo vplivati na spremembe.

Pri tem je izpostavila dvojno vlogo družbenih omrežij, ki lahko spodbujajo politično participacijo, hkrati pa omogočajo širjenje manipulacij in populističnih sporočil. Opozorila je tudi na nevarnost normaliziranja radikalnih političnih idej s strani strank, ki se predstavljajo kot sredinske:

“Družbena omrežja so danes hkrati največje orodje za politično participacijo in eno največjih tveganj zaradi manipulacij.”

V zaključku je Joveva v zvezi s študentskim gibanjem v Srbiji poudarila, da njegove članice in člani zahtevajo predvsem odgovornost institucij in politikov, kar bi moralo biti samoumevno v demokratični družbi. Kot največji izziv morebitnega vstopa gibanja v oblast pa je ključno povezovanje številnih različnih političnih pogledov ter ohranjanje verodostojnosti pri uresničevanju obljub.

Celoten pogovor si lahko ogledate na naslednji povezavi.

 

/0 Comments/objavil/a

Digitalne pravice niso ovira za konkurenčnost, temveč evropska prednost

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 23. septembra 2026, udeležila mednarodne konference v okviru skupnosti All digital summit v Beogradu, kjer je poudarila, da Evropa pri iskanju večje konkurenčnosti ne sme pristati na zniževanje standardov in temeljnih pravic. Po njenem mnenju je mogoče zmanjšati nepotrebno birokracijo, ne da bi pri tem oslabili zasebnost, varstvo podatkov, pravice delavcev in digitalno varnost: “Poenostavitev ni isto kot odprava pravic.“

Joveva je bila kritična do političnega poudarka na deregulaciji, ki pogosto zasenči dejanske strukturne težave evropskega gospodarstva. Namesto zniževanja standardov bi morala EU dokončati enotni trg, bolje povezati evropski kapital z inovativnimi podjetji ter vlagati v digitalno infrastrukturo, čisto energijo, omrežja in podatkovne centre:

“Evropa ne izgublja, ker imajo njeni državljani preveč pravic. Če se bo Evropa podala v tekmo do dna, bomo izgubili, še preden se bomo sploh začeli.”

Kot pomembno področje je izpostavila tudi Zahodni Balkan, ki ga po njenem mnenju EU ne bi smela obravnavati kot območje v stalnem čakanju, saj bi tesnejša vključitev regije v evropski digitalni trg, infrastrukturo in inovacijski ekosistem lahko okrepila tudi evropsko digitalno suverenost.

V nadaljevanju je Joveva poseben poudarek namenila digitalni vključenosti. Ta po njenih besedah ni zgolj socialna politika, temveč neposredno povezana z gospodarsko konkurenčnostjo ter pomanjkanje digitalnih znanj med starejšimi, delavci, mladimi in malimi podjetji pomeni tudi izgubljeno produktivnost, priložnosti in zaupanje:

“Vsem tukaj, ki vsak dan usposabljate, poučujete, povezujete in opolnomočate ljudi: ne vodite dobrodelne stranske predstave o evropskem digitalnem prehodu. Gradite njegovo infrastrukturo.“

Joveva je poudarila, da evropsko prednost vidi predvsem v povezovanju tehnološkega razvoja z odprto družbo, varstvom okolja, javnimi storitvami, delavskimi pravicami in zasebnostjo, ob tem pa opozorila, da same vrednote brez zadostnih naložb ne morejo biti razvojna strategija.

Nagovor je sklenila z jasnim sporočilom – digitalna vključenost mora biti razumljena kot gospodarska infrastruktura, naložbe v digitalna znanja in spretnosti pa kot del evropske strategije za konkurenčnost.

 

/0 Comments/objavil/a

Joveva pri Marcelu: ‘’Slovenska desnica prisega na suverenost in domoljubje, dokler ne pokliče Netanjahu’’

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 21. septembra 2026, gostja oddaje Marcel na prvem programu Televizije Slovenija. V pogovoru z voditeljem Marcelom Stefančičem je Joveva spregovorila o vetu slovenske vlade na skupno izjavo EU o Izraelu, pojasnila, ali Slovenija pod sedanjo vlado postaja nova Madžarska znotraj Unije in o prihodnosti odnosov med Unijo in Kanado. ‘’Slovenska desnica prisega na suverenost in domoljubje, dokler ne pokliče Benjamin Netanjahu,’’ je med drugim poudarila Joveva glede nenadnega obrata slovenske zunanje politike.

Uvodoma je Joveva komentirala vazalni odnos slovenske vlade pri odnosu do Izraela: »Menda si delijo iste vrednote, aktualna slovenska vlada in vlada v Izraelu, tako gre glas na žalost iz koalicije, in očitno se to več kot pozna, tudi pri odločitvah, tudi pri vetu, ki je bil neverjeten.«

Ob tem je bila Joveva kritična tudi do širšega preobrata v slovenski zunanji politiki, ki se nenazadnje kaže tudi v odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Ob tem se po njenem mnenju upravičeno postavlja vprašanje, čigavim interesom slovenska zunanja politika v resnici sledi:

»Očitno smo vazali, očitno je slovenska vlada aktualna nekomu nekaj dolžna, in jaz ne vidim absolutno, res bom tako rekla, žal mi je, moram povedati, čisto niti ene same razlike med Benjaminom Netanjahujem in Janezom Janšo v tem kontekstu.«

Pri primerjavi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom je poudarila razliko med njegovim in slovenskim pristopom.

»Janša je ali pa si želi biti novi Orban, ampak Orban je vsa veta, ki jih je dajal, dajal zaradi nekih svojih oziroma madžarskih oziroma nacionalnih interesov, to je zelo izpostavljal. Tukaj je nemogoče sploh razložiti, da je karkoli povezano s slovenskim interesom, če ti daš veto na neko tako stvar, ki je absolutno, tako kot ste rekli, nadaljevanje genocida iz Gaze.«

Joveva je kot možno razlago za preobrat slovenske politike do Izraela navedla morebitno poplačilo obveznosti iz preteklosti, pri čemer je omenila dogajanje med volilno kampanjo ter primer tako imenovanega Black Cube.

»Slovenska desnica prisega na suverenost in domoljubje, dokler ne pokliče Benjamin Netanjahu in reče – poglejte, nekaj ste mi dolžni in morate to narediti. Dejstvo je, da imata slovenska vlada aktualna in izraelska vlada aktualna nek zelo jasen dogovor … kaj to pomeni za suverenost, pa je drugo vprašanje. Mislim pa, da bomo ljudje najprej 11. oktobra na referendumih pokazali, da si takšne politike ne želimo.«

V nadaljevanju pogovora je Joveva podprla idejo o tesnejšem povezovanju Kanade z Evropsko unijo. Kot je pojasnila, obe strani povezujejo skupne vrednote, pri čemer obstajajo številna področja za tesnejše sodelovanje.

V zaključku je Joveva poudarila, da pri glasovanju o imuniteti poslanca Tonina ni šlo za zmedo ali pomoto, kot je zatrjeval Tonin, temveč za jasno odločitev parlamentarne večine.

Poleg poslanke Joveve je v oddaji sodeloval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Celoten pogovor si lahko ogledate s klikom na povezavo.

/0 Comments/objavil/a
,

Od aplavza se ne da plačati položnic

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 17. septembra 2026, udeležila plenarne razprave o načrtu Evropske unije za obvladovanje krize na področju zdravstvenega osebja in opozorila na resno kadrovsko podhranjenost, ki jo zdravstvene delavke in delavci rešujejo s prekomernim delom: “Med pandemijo smo jim vsak večer ploskali. Se spomnite? Lepo, a od aplavza se ne da ne plačati položnic ne zaposliti dodatne medicinske sestre.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da zdravstveni sistemi stojijo na ljudeh, ki vsak dan skrbijo, da ti sistemi sploh še delujejo. Kot je poudarila, so leta podinvestiranja, varčevanja in političnega odlašanja zdravstvene sisteme pripeljala do resne kadrovske krize:

“Po vsej Uniji teh delavk in delavcev primanjkuje. Tisti, ki ostajajo, so izčrpani, njihove obremenitve rastejo, vse pogosteje so izpostavljeni nasilju, njihovo plačilo pa prepogosto ne odraža ne njihovega dela ne odgovornosti.”

Joveva je ob tem dodala, da Evropska unija nedvomno potrebuje več zdravstvenih delavk in delavcev, vendar mora najprej poskrbeti, da iz sistema ne izgubi še tistih, ki v njem že delajo. Za to so po njenem nujni dostojno plačilo, kakovostni delovni pogoji in resne naložbe v strokovni razvoj:

“In kaj namesto tega počne večina vlad držav članic? Pričakujejo, da bodo ti ljudje kadrovsko podhranjenost reševali kar sami, s še več dela. Med pandemijo smo jim vsak večer ploskali. Se spomnite? Lepo, a od aplavza se ne da ne plačati položnic ne zaposliti dodatne medicinske sestre.”

Spomnila je tudi na obljubo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o močnejši zdravstveni uniji. Vendar pa te, kot je sama ocenila, ne moremo graditi zgolj takrat, ko izbruhne kriza, še manj pa na račun ljudi, na katerih zdravstveni sistemi sploh stojijo:

“Zato od Komisije pričakujem več kot strategijo in priporočila. Če znamo mobilizirati milijarde, ko nastopi kriza, jih moramo znati vlagati tudi v ljudi, ki preprečujejo popoln propad sistemov. Kriza je že tukaj. Rešitve poznamo. Kar očitno še vedno iščemo, je – politična odločnost.”

Po razpravi je sledilo glasovanje, na katerem je Evropski parlament s 514 glasovi za in 61 proti omenjeni načrt potrdil. Joveva je pri njegovi pripravi aktivno sodelovala kot poročevalka skupine Renew v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

 

/0 Comments/objavil/a
,

“Nikola Tesla je prihodnjim generacijam zapustil izume. Kaj jim boste vi?”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 17. Septembra 2026, udeležila plenarne razprave o varovanju zdravja ljudi pred strupenimi snovmi. “Nikola Tesla je prihodnjim generacijam zapustil izume. Kaj jim boste vi?” je v svojem nagovoru kritično opozorila Joveva.

Joveva je uvodoma opozorila na spremembo naslova razprave, iz katerega so bili po njenih besedah odstranjeni konkretni sklici na PFAS in onesnaženo podtalnico na Hrvaškem:

“Ta razprava je bila sprva predvidena z drugačnim, zelo jasnim naslovom. V njem so bile jasno navedene večne kemikalije, PFAS, in v naslovu je bil jasno naveden primer onesnažene podtalnice na Hrvaškem. Potem pa je naslov doživel zanimivo čistilno akcijo. Danes je v njem samo še: zaščita zdravja ljudi pred strupenimi snovmi.”

Ob tem je opozorila, da zgolj sprememba naslova ne bo spremenila dejstva, da je v Gospiću še vedno zakopanih skoraj 33.000 ton odpadkov, na območju odlagališča pa so analize pokazale celo prisotnost nevarnih snovi, med drugim PFAS.

Nadalje je poudarila, da primer nezakonitega odlaganja več deset tisoč ton nevarnih odpadkov nikakor ni zgolj hrvaški problem, saj so odpadki v Gospić prihajali tudi iz drugih držav članic, med drugim iz Italije, Nemčije in Slovenije. Slovenski inšpektorat je po njenih navedbah ob tem sporočil, da soglasja za pošiljanje odpadkov podjetjem oziroma obratom, povezanim s tem primerom, nikoli niso bila izdana:

“Če iščemo razlog, zakaj je to evropski problem – tukaj ga imate. Odpadki očitno znajo prečkati evropske meje precej bolje kot odgovornost. In medtem so PFAS, večne kemikalije, našli tudi tam, kjer jih res nočeš najti. Bom natančna, ker je pomembno: našli so jih v podzemni vodi na območju odlagališča. Ljudje so opozarjali. Odpadki so ostajali. Večne kemikalije so prišle v podtalnico. Ampak očitno nič od tega ni bil dovolj velik problem za pristojne. Problem nastane, ko nekdo vpraša: kdo je odgovoren?”

Kritična je bila tudi do (ne)odziva hrvaških oblasti, obenem pa je problematizirala tudi sam način sanacije odlagališča:

“Za prekrivanje približno 33.000 ton zakopanih odpadkov je bila izbrana hrvaška podružnica slovenskega podjetja. Podjetja, pri katerem so doma našli – nezakonito zakopane odpadke. Očitno izkušnje z zakopavanjem štejejo kot referenca. Če ni smešno, je zato, ker je res.”

V zaključku je navzoče spomnila, da se odlagališče nevarnih odpadkov nahaja le nekaj kilometrov stran od rojstnega kraja Nikole Tesle, ki je svoje življenje posvetil znanosti in razmišljanju o prihodnosti:

“Nikola Tesla je prihodnjim generacijam zapustil izume. Kaj jim boste vi? Večne kemikalije? Meni je sicer bolj všeč večna odgovornost. Tudi politična. Razmislite.”

Ozadje:

V Liki na Hrvaškem so nezakonito odložene odpadke iz Italije, Nemčije in Slovenije odkrili leta 2025. Po letih opozoril prebivalcev in okoljskih organizacij so organi pregona februarja letos začeli uradno preiskavo podjetja Tipos Resurs. Preiskava je pokazala, da so odpadke v Gospić dovažali pod krinko surovin za domnevno proizvodnjo gradbenih blokov, ki so bili nato nenadzorovano zakopani in puščeni na prostem na občutljivem kraškem območju. Analiza Zagrebške geotehniške fakultete je pokazala, da več deset tisoč ton odpadkov že onesnažuje tla in podzemno vodo ter ogroža okolje in zdravje ljudi. Nevarnost zaradi odpadkov pa naj ne bi bila omejena le na samo območje nezakonito odloženih odpadkov, temveč bi lahko posledice bile veliko širše, saj bi odpadki lahko ogrozili kakovost pitne vode vse do Senja ter otokov Pag in Rab. Zaradi afere, ki je na Hrvaškem zatresla politični parket, se je na množičnem protestu ”Shod za Liko, shod za Hrvaško”, ki je potekal v Zagrebu, zbralo več deset tisoč ljudi. Protestniki in nevladne organizacije zahtevajo takojšnjo sanacijo območja in kazensko odgovornost vseh vpletenih.

/0 Comments/objavil/a

Joveva za Odmeve: ”Gre za najslabši letni nagovor Ursule von der Leyen doslej.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 16. septembra 2026, gostovala v oddaji Odmevi na RTV Slovenija, kjer je komentirala letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija. V sedmih letih, odkar gospa von der Leyen vodi Evropsko komisijo, je bil to njen najslabši letni nagovor doslej, je poudarila Joveva, ki je predsednici Komisije očitala tudi pomanjkanje vizije ter konkretnih rešitev za številna krizna področja.

Na vprašanje o oceni letnega nagovora je Joveva uvodoma pojasnila, da je bilo v njem sicer mogoče najti tudi nekaj konkretnih in dobrih predlogov, denimo na področju umetne inteligence in podnebnih politik, kljub temu pa je po njeni oceni manjkalo predvsem več vizije in političnega poguma:

“Ko je recimo govorila o neenotnosti v Gazi – ta neenotnost ni padla kar tako z neba, ker pač nekatere države članice koristijo pravico veta za tuje interese, v tem primeru izraelske, in seveda govorim o aktualni slovenski vladi.”

Prav zato je letošnji nagovor predsednice Komisije ocenila kot najslabši doslej, ob tem pa opozorila, da je tudi stanje v Evropski uniji najslabše doslej.

Del nagovora je bil namenjen tudi obvladovanju podnebnih sprememb in umetne inteligence. Joveva je pri slednji izpostavila pomen človeškega nadzora, pri čemer je pojasnila, da je kot ena od parlamentarnih pogajalk sodelovala pri pripravi poročila, v katerem je Evropski parlament od Komisije zahteval konkretno ukrepanje na tem področju. Pri podnebnih spremembah je izpostavila, da se jim Evropa ne more izogniti drugače kot s prilagajanjem, saj so posledice vse bolj očitne. Vročinski valovi, suše in požari po njenem mnenju jasno kažejo, da je na tem področju potrebno storiti še bistveno več. Hkrati je bila kritična do obrambne politike, ki ji je predsednica namenila precej pozornosti, saj po njeni oceni višji obrambni izdatki sami po sebi ne morejo biti odgovor na številne izzive, s katerimi se soočamo.

Glede globalnih partnerstev in zaveznikov je Joveva poudarila, da Evropska unija potrebuje zanesljive partnerje ter da so države, ki jih je tudi sama predsednica Komisije izpostavila, v tem kontekstu vsekakor na mestu. Ob tem je opozorila, da je von der Leyen povsem izpustila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čeprav je bilo za pričakovati, da se do njegove politike opredeli precej bolj jasno.

Ko je beseda nanesla na širitev Evropske unije, je Jovevo razočaralo predvsem to, da države Zahodnega Balkana niso bile bolj konkretno izpostavljene:

“Kar se tiče Zahodnega Balkana, pa moram reči, da sem razočarana. Govorila je o evropskih vrednotah, ampak je zelo jasno, kdo tam spodkopava evropske vrednote, tako da ko sem rekla pogum, ki ji ga manjka, sem mislila točno na to.”

V zaključku oddaje so se dotaknili tudi vprašanja dostopa do družbenih omrežij za mlade:

“Seveda podpiram takšne ukrepe, vendar moramo pri tem hkrati paziti, kaj bomo naredili z vidika varstva osebnih podatkov. Kot drugo pa moramo graditi  hkrati moramo kot prvo paziti pri tem, kaj bomo naredili z vidika zaščite osebnih podatkov. Kot drugo moramo graditi tudi na drugih platformah, ki jih uporabljajo različne generacije, hkrati pa izboljšati digitalno opismenjevanje in krepiti zavedanje o odgovorni uporabi družbenih omrežij, tako med starši kot predvsem v izobraževalnem sistemu.”

V oddaji je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodeloval tudi evropski poslanec iz vrst NSi, Matej Tonin.

O izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, je evropska poslanka Joveva istega dne spregovorila tudi v oddaji Studio ob 17.00 na RTV Slovenija, kjer je z drugimi slovenskimi evropskimi poslanci ponudila oceno stanja v Uniji in njene vloge v svetu.

Glede prihodnosti skupnega evropskega trga je Joveva poudarila, da prav v njem vidi enega ključnih odgovorov na vprašanje evropske konkurenčnosti.

Podprla je tudi prizadevanja Evropske komisije za poenostavitve in debirokratizacijo, ki jih je ta predstavila v okviru številnih omnibusov, vendar ne za vsako ceno:

“Zdi se, da je beseda mandata omnibus. Ogromno jih je že bilo, ogromno jih je še na mizi, verjetno jih ogromno še bo, vendar ne za ceno človekovih pravic. Bila sem del pogajalske ekipe pri dveh omnibusih, med drugim tudi pri tako imenovanem digitalnem omnibusu, kjer smo imeli veliko razprav in precej težav pri zaščiti osebnih podatkov.”

Na vprašanje, ali lahko liberalna Evropa hkrati strožje regulira velike tehnološke družbe in digitalne monopole, je Joveva odgovorila pritrdilno:

“Morali bi jih. So na našem trgu in bi morali precej bolj spoštovati pravila in standarde, ki jih imamo v Evropski uniji. Ta pravila niso namenjena zgolj našim podjetjem, ampak vsem podjetjem, ki delujejo na našem trgu. Tukaj bi morali biti precej bolj ostri, kot smo trenutno.”

V zaključku je spregovorila tudi o odnosu do skrajnih strank, ki svojo politiko gradijo predvsem na ideoloških bojih, pri čemer je Joveva poudarila, da je treba pri tovrstnem političnem sodelovanju postaviti jasne meje. Ob tem je bila kritična predvsem do Evropske ljudske stranke, ki se kot največja politična skupina v Evropskem parlamentu vse pogosteje odloča za sodelovanje s skrajno desnico, kar je trend, ki ga je moč opaziti že dalj časa.

/0 Comments/objavil/a
,

Globoka država. Tehnična napaka. Politični pregon. Tehnična zmeda. Radikalna levica.

Globoka država. Tehnična napaka. Politični pregon. Tehnična zmeda. Radikalna levica.

Manjka samo še “krivosodje” in … bingo!

Posebej zabavna je razlaga o tehnični napaki. O odvzemu poslanske imunitete Mateja Tonina smo glasovali z dvigom rok. Predsedujoči je rezultat pre

veril elektronsko. Šel je izrecno po pravilih poslovnika Evropskega parlamenta.To ni napaka, temveč postopek, namenjen prav temu, da se napaki izognemo.

Ali naj bi evropski poslanke in poslanci znali pravilno dvigniti roko, ko morajo pet sekund pozneje pri preverjanju glasovanja o ISTI ZADEVI pritisniti na gumb, pa nenadoma ne vedo več, o čem glasujejo?

Malo podcenjujoče do kolegic in kolegov, ampak OK.

In tudi naknadni “popravki” glasov rezultata ne popravljajo. Rezultat ostaja rezultat.

Potem pa je tu še najboljši del Toninovega odziva: “brezkompromisno lobiranje”.

V moji politični skupini o Toninovi imuniteti sploh nismo imeli razprave. Ni bila potrebna. Očitno je bila zarota precej slabo organizirana.

V Evropskem parlamentu pa danes seveda nismo odločali, ali je Matej Tonin kriv ali nedolžen. Odločili smo, da se lahko postopek pred pristojnimi slovenskimi organi nadaljuje.

In če si tako prepričan v svojo nedolžnost, je najbolj prepričljiv odgovor zelo preprost: dokažeš jo.

Namesto iskanja vedno novih izgovorov bi bil zdaj mogoče čas prav za to.

Ko odpove razlaga o tehnični zmedi in napaki, pa vedno ostane še “slovenska radikalna levica”. Če tudi to ne prime, predlagam komuniste. Ali morda levičarske aktiviste?

/0 Comments/objavil/a

Evropski liberalci v Parizu z Macronom o prioritetah EU

Evropska poslanka Irena Joveva se je v začetku tedna v Parizu udeležila prvega srečanja delovne skupine poslancev Renew Europe, na katerem so razpravljali o ključnih političnih prednostnih nalogah skupine pred letošnjim govorom o stanju Evropske unije. V okviru dvodnevnega srečanja je delegacijo Renew Europe na izmenjavi mnenj sprejel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

V ospredju pogovorov z Macronom je bilo vprašanje, kako lahko Evropska unija v vse bolj zahtevnem geopolitičnem, gospodarskem in varnostnem okolju okrepi svojo konkurenčnost, strateško odpornost in sposobnost samostojnega ukrepanja. Francoski predsednik je ob tem poudaril, da bi morali Evropejci ostati ponosni na dosežke Evropske unije ter verjeti v njen potencial, saj je Evropa celina priložnosti in talentov, ki lahko z ustreznimi politikami še naprej uspeva.

Med osrednjimi temami srečanja so bili krepitev evropske konkurenčnosti in inovacij, zaščita strateških industrij, znižanje stroškov energije ter krepitev evropskih zmogljivosti na področju varnosti in obrambe. Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi zaščiti evropske demokracije ter krepitvi vloge in interesov Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Posebna pozornost je bila namenjena prihodnjemu večletnemu finančnemu okviru EU in vprašanju, katere naložbe bo Evropa potrebovala, če želi svoje politične ambicije tudi dejansko uresničiti. Med ključnimi področji so bili izpostavljeni zagotavljanje čiste in cenovno dostopne energije, posodobitev evropskih elektroenergetskih omrežij ter krepitev evropske energetske neodvisnosti.

/0 Comments/objavil/a

Najnevarnejši trenutek za demokracijo je, ko se vsi drugi navadijo na napad

Evropska poslanka se je v torek, 8. septembra 2026, udeležila panelne razprave ‘Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?’ v okviru zaključne konference projekta PROTEUS na daljavo. V svojem nagovoru je opozorila na nevarnost postopnega nazadovanja demokracije ter poudarila, da demokratične vrednote niso samoumevne in da jih je treba nenehno varovati: “Morda najnevarnejši trenutek za demokracijo ni, ko jo nekdo napade. Je takrat, ko se vsi drugi navadijo na napad.”

Uvodoma je pojasnila, da demokracije praviloma niso izginile čez noč, temveč so slabile postopoma. Kot je dejala, se je proces začel z majhnimi premiki – s kršenjem pravil, slabljenjem institucij, pritiski na sodišča ter napadi na novinarje in nevladne organizacije.

Po njenih besedah je bilo mogoče posamezne korake pogosto prikazati kot začasne, nujne ali upravičene zaradi varnosti oziroma politične volje volivcev. Prav zato je opozorila, da je nevarno spregledati širši vzorec.

Posebej se je dotaknila položaja v Evropi in vse večje prisotnosti skrajne desnice v evropski politiki. Ocenila je, da vprašanje ni več zgolj, koliko glasov so takšne stranke prejele, temveč predvsem, kako se nanje odzivajo druge demokratične politične sile ter ob tem spregovorila tudi o Sloveniji, kjer je bila oblikovana nova vlada, vendar politično okolje zanjo ni bilo neznano:

“Ni mi treba čakati in videti, ali se bodo pojavili opozorilni znaki. Prepoznam jih takoj.”

Joveva je nadalje opozorila, da je bil za demokracijo posebej nevaren trenutek, ko so se družba in politične institucije začele privajati na napade na demokratične standarde. Po njenem mnenju lahko oblastniki poskušajo spreminjati pravila, slabiti institucije in pritiskati na novinarje, vendar demokracija pri tem ne sme postati last vlade ali politične stranke:

“Demokracija ne pripada vladam. Ne pripada političnim strankam. In zagotovo ne pripada tistemu, ki je danes na oblasti. Pripada ljudstvu.«”

Svoj nagovor je sklenila s sklicevanjem na Ivana Cankarja in njegovo znamenito misel o odgovornosti naroda za lastno prihodnost ter dodala, da je odgovornost sedanjih generacij predvsem v tem, da poskrbijo, da ljudstvo pri pisanju te sodbe ostane svobodno:

“Narod si bo pisal sodbo sam. Naša odgovornost pa je, da poskrbimo, da bodo pri tem vedno svobodni.”

/0 Comments/objavil/a