Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. aprila 2024, v intervjuju za Reporter osvetlila več ključnih tem, med njimi svoja prizadevanja za zagotavljanje slovenskih prevodov na digitalnih platformah, nedavno sprejetje evropskega akta o medijski svobodi in potrditev resolucije o pravici do varnega splava. Delila je tudi svoj pogled na kandidatno listo Svobode za prihajajoče evropske volitve: ”Kolegov na listi ne gledam kot na konkurenco, kvečjemu nasprotno. Vesela bom za vsakega na tej listi, ki bo izvoljen.”

Evropska poslanka verjame, da ima Svoboda močno listo, hkrati pa je ne skrbi, kdo na njej bo izvoljen. Verjame v uspeh in dober rezultat.

Na vprašanje o svojih prizadevanjih za slovenske prevode na spletnih digitalnih platformah je odgovorila, da je pri ideji za začetek kampanje Po slovensko izhajala iz izkušnje doma.

”Tega sem se lotila, ko sem videla svojega očeta, ko je želel s svojo vnukinjo gledati risanke na enem od mnogih programov. Ker niso bile sinhronizirane, on pa ne razume angleščine, sem začela razmišljati širše.”

Kot je pojasnila, je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, ki deluje na enotnem skupnem notranjem trgu. Zato se ji ne zdi pravično, da bi bila slovenščina ali katerikoli drug jezik na tem trgu diskriminiran.

”Seveda gre za dolgotrajen proces, ki ne gre od danes na jutri, ampak vendarle se zadeve premikajo. Navsezadnje bo to področje na nacionalni ravni uredila novela zakona o javni rabi slovenščine, s katero bo Applova Siri morala govoriti slovensko.”

Glede akta o svobodi medijev, ki ga je sospisala kot ena od parlamentarnih pogajalk, pa je povedala, da je vanj uspela dodati tudi določila, po katerih bo lahko slovenski inšpektorat zaprosil nizozemskega, naj ukrepa zoper Netflix, ki ima tam svoj sedež v EU, ker ne spoštuje zakonodaje (druge) države članice EU.

”Trenutno je to le možnost, ne pa tudi obveza. Ta bo določena predvidoma z naslednjo revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je predvidena za leto 2026. S tem bomo zagotovili, da ne bo več prihajalo do diskriminacije uradnih jezikov Evropske unije.”

V nadaljevanju je Joveva podrobneje spregovorila o aktu o svobodi medijev, ki zanjo predstavlja enega najpomembnejših tako osebnih kot parlamentarnih dosežkov v tem mandatu.

”Do tega akta je bilo zelo težko priti, marsikdo si ga ni želel. Komisarka Jourova je javno povedala, da je bil eden od razlogov za določene člene v tem aktu prejšnja vlada, torej vlada Janeza Janše, ko je blokirala financiranje STA in politično prevzemala nacionalno RTV.”

Pri vprašanju o možnostih, da se pravica do splava dejansko vključi med temeljne pravice na listini EU, je ocenila, da v Evropskem parlamentu nedavno sprejeta resolucija, navkljub oviram, predstavlja zelo pomemben, tudi simboličen korak k branjenju te pravice.

”Omogočanje pravice do splava ne pomeni, da se bo zdaj kar nenadoma več žensk odločalo zanj, temveč le to, da če se bodo, to lahko storijo varno. Zato tudi ne razumem kolegov in kolegic, predvsem slednjih, da so glasovale proti eni od temeljnih človekovih pravic.”

Glede migracij je izrazila strinjanje, da morata varnost in solidarnost iti ena z drugo, vendar je tudi posebej opozorila, da ne smemo zanemariti človekovih pravic. O sprejetem paktu o migracijah in azilu je dejala, da je bil, čeprav ni idealen, nujno potreben, saj je postavil enotna pravila na ravni celotne Unije.

”Strašenje ljudi na plečih migrantov se mi zdi obsojanja vredno. Migracij ne bo ustavila prav nobena ograja. Posploševanje nikoli ne prinese nič dobrega, ne moremo metati vseh v isti koš. Niso vsi migranti isti, niso vsi begunci in azilanti kriminalci. Kriminalce imamo povsod, navsezadnje tudi v politiki.”

Pogovor je zaključila s svojim pogledom na vpliv Slovenije v Evropski uniji kot majhne države ter s pozivom ljudem, naj se udeležijo volitev ter izkoristijo preferenčne glasove, da ne bi te odločitve prepustili drugim.

”Ni res, da se nič ne da, ker smo majhni, jaz ne gledam na nas kot na majhne, ampak kot na enakopravne vsem drugim. Bila sem del pogajalske ekipe pri sprejemanju ene od najpomembnejših zakonodaj – medijske evropske zakonodaje, ker so mi zaupali, da bom dobro opravila to delo. Sploh ni bilo pomembno, da sem iz Slovenije.”

Celoten intervju je na voljo v 17. izdaji letošnje revije Reporter.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 17. 4. 2024, v oddaji ‘Pogovor o’ na Radiu Ognjišče govorila o aktualnem mandatu, predvolilni kampanji in prihodnosti. ”Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v koruptivnih aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah,” je bila na vprašanje o pomenu razkritja domnevnega ruskega vmešavanja povsem odkrita Joveva.

Uvodoma se je ozrla na skoraj že zaključeni mandat, za katerega so vsi poslanke in poslanci sprva pričakovali, da bodo izzivi, ki jih je prinesel brexit prevladovali v njihovem delu. Kot je pojasnila, se je v samo nekaj mesecih osredotočenost njihovega dela v celoti preusmerila na epidemijo, ki je v ospredje postavila povsem nove prednostne naloge.

”V prvi polovici mandata smo se upravičeno posvetili reševanju posledic epidemije, pri čemer smo kljub začetni neenotnosti uspeli izpeljati številne pomembne ukrepe, vključno z zagotavljanjem zaščitne opreme. Vendar smo bili kmalu zatem ponovno soočeni z novimi izzivi, kot sta vojna v Ukrajini in sedaj vojna v Gazi, ki sta znova preusmerili našo pozornost in pomembne vire.”

Kljub temu je kot zgodovinski dosežek izpostavila 800 milijard evrov vreden načrt za okrevanje in odpornost, ki bo do leta 2026 pomagal državam članicam in državljanom za okrepitev v pandemiji prizadetih gospodarstev.

V nadaljevanju je odgovarjala tudi na vprašanje o možnosti tujega vmešavanja v volilni proces.

”Odgovornost vseh nas je, da delujemo transparentno in se odločno borimo proti korupciji ter kakršnemu koli vmešavanju iz tujine. V tem kontekstu menim, da je izjemno pomembna objava domnevnega ruskega vmešavanja v zvezi s portalom ‘Voice of Europe’. To razkritje je razgalilo ruske namere in upam, da bodo slednje raziskane do potankosti. Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v teh aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah.”

Na vprašanje o pomenu prihajajočih volitev je pojasnila, da jo skrbi predvsem porast populizma, manipulacij in skrajnih stališč, za katere je ocenila, da morajo ostati na družbenem robu.

”Odgovornost vseh nas je, da iskreno in neposredno komuniciramo z državljani. Mi smo tisti, ki jim moramo dokazati, da smo zmerne, proevropske in progresivne sile tisti, ki moramo ostati v večini. Tudi osebno se vsak dan trudim biti zgled kot ena od najbolj transparentnih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu.”

Pogovor se je nadaljeval tudi v smeri dezinformacij v povezavi z migracijami, pri čemer je poslanka poslušalce spomnila, da so bile ravno dezinformacije pomemben del agende skrajne desnice že v prejšnji predvolilni kampanji.

”Predvsem skrajna desnica gradi svoj politični program na strahu in manipulacijah. To se dogaja ponovno, čeprav smo nedavno sprejeli migracijski pakt, ki je na tem področju vzpostavil določena enotna skupna evropska pravila. Kljub temu te stranke še vedno nabirajo politične točke na plečih ljudi.”

Pogovor je sklenila z načrti za predvolilno kampanjo, v kateri si želi, da jo bodo državljani ocenjevali na podlagi celotnega mandata in ne samo na podlagi zadnjega meseca pred volitvami.

”Tisti, ki me pozorno spremljajo, zelo dobro vedo, da si prizadevam biti dober zgled, saj je slabih zgledov že tako preveč. Kar se tiče volitev, si želim le eno – da proevropske in progresivne sile ostanejo v večini. Še vedno je veliko dela, ki ga je treba opraviti za izboljšanje življenja ljudi in ne za boljši položaj elit.”

Celoten pogovor lahko poslušate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 6. aprila 2024, udeležila prvega Festivala Svobode, ki je potekal v Zbiljah in združil več kot 1500 udeleženk in udeležencev iz vse Slovenije. Na Festivalu je vladajoča stranka Gibanje Svoboda predstavila svojo listo kandidatov za prihajajoče evropske volitve, na katerih bodo državljani imeli priložnost glasovati 9. junija letos. ”Izredno ponosna sem, da sem v takšni ekipi. Še naprej bom bila bitke z veseljem, tudi zaradi vseh vas, ker brez vaše podpore ne gre,” je v nagovoru poudarila Joveva.

Ko je v prijetnem vzdušju napočil čas, da se kandidati predstavijo, je voditeljica opisala Jovevo kot aktualno evropsko poslanko, ki že skoraj pet let aktivno deluje v Evropskem parlamentu. Kot enega od njenih izjemnih dosežkov je izpostavila evropski akt o svobodi medijev, ki ga je poslanka sooblikovala z namenom, da novinarjem zagotovi boljše delovne pogoje, varnost pred političnimi pritiski in večjo transparentnost, ko gre za lastništvo medijev.

”Ena od pomembnejših bitk je zagotovo zakonodaja o svobodi medijev, ker svoboda je pač zakon. Bitka je tudi to, da ne odletiš, da se zavedaš, da nisi samozadosten, da nisi vseveden in, da brez ekipe ne gre. Tudi tega sveta, ki ga lahko spreminjam, ne morem spreminjati sama, zato sem izredno ponosna, da sem v takšni ekipi in bom z veseljem bitke bila še naprej.”

Izrazila je prepričanje, da se na bolje spreminja tudi področje slovenščine v digitalnem stvari poudarila da kot zagovornica slovenskega jezika na digitalnih platformah verjame, da bomo kmalu dosegli točko, ko bodo tudi spletne platforme znale uporabljati slovenski jezik.

Zaključila je s tem, da vsak dan znova v politiki gleda ljudi, ki pozabijo na svoje vrednote in načelam, medtem ko njena vedno ostajajo nespremenjena.

”Odločno stojim za svojimi načeli, vrednotami in vsakim svojim glasom. Moje vrednote se ne spreminjajo: Mir, pravičnost in svoboda.”

Po zaključenem uradnem delu programa je sledila novinarska konferenca, kjer so kandidati na listi podali svoje izjave.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 4. aprila 2024, v televizijski oddaji Tarča na RTV Slovenija izrazila svoja stališča o različnih temah, med katerimi so bile v ospredju migracije, kandidatna lista stranke Gibanje Svoboda in prihajajoče evropske volitve. ”Strah ljudi izvira iz tega, da določene stranke gradijo svoj politični program prav na strahu ljudi,” je o populistični kampanji desnice, ki se osredotoča na vzpodbujanje strahu ljudi bila jasna Joveva.

”Gospod Breznik je priznal, da desnica kampanjo gradi na strahu in manipulaciji, kar je nesprejemljivo. Strah ljudi izvira iz tega, da določene stranke gradijo svoj politični program prav na strahu ljudi. Zagovarjam pristop informiranosti namesto strašenja.’’

V razpravi o migracijski politiki je izpostavila, da je ograja in žica na meji neučinkovita in poudarila prehodno naravo azilnih domov v Brežicah in v Središču ob Dravi pri preprečevanju nekontroliranega prehajanja migrantov.

”Ta dva azilna domova sta začasne in prehodne narave in sta nujna, da lahko omogočimo, da azilanti ne tavajo, saj se zavedamo straha ljudi. Naslednji teden sprejemamo migracijskih pakt po leti blokad držav članic, tudi tistih, ki so zelo glasne in prav tako strašijo ljudi in ves ta čas niso želele priznati, da je to evropski problem, ki terja skupno evropsko politiko.”

Pojasnila je, da je dolžnost države, da zagotovi, da čezmejni pretok ljudi poteka s čim manj težavami, pri čemer je izpostavila tudi varnostne skrbi lokalnega prebivalstva in obenem poudarila, da moramo vseeno zadržati človeški odnos do azilantov.

O selekcijskem procesu v stranki je poudarila, da bo končni seznam kandidatov sestavljen premišljeno in da bo ta odseval strokovnost ter raznolikost poklicev kandidatk in kandidatov.

”Nič ni narobe s tem, da vseh imen še ni, kot tudi ni nič narobe, da nekdo reče ne oz. da umakne soglasje k kandidaturi. V GS si želimo in bomo imeli najboljšo možno listo za najboljšo možno izbiro za volivke in volivce. Časa je še en mesec, marsikaj se da izvedeti na festivalu svobode.”

Na očitke, da letos ne bo nosilka liste je pojasnila, da pozicijo evropske poslanke ne opravlja zaradi svojih osebnih ambicij in da verjame, da bodo volivke in volivci izkoristili pravico do preferenčnega glasu.

V zaključku razprave je izrazila svoje odločno nasprotovanje ruskem vmešavanju v Evropsko unijo in poudarila potrebo po ohranjanju zmernejših, pro-evropskih sil v Evropskem parlamentu, ki lahko učinkovito nasprotujejo skrajnim in proti-evropskim tendencam.

Oddaja je v celoti dostopna na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je 3. aprila 2024, predsedniku sindikata FIDES Damjanu Polhu poslala pismo, v katerem poziva k prekinitvi zdravniške stavke.

“Vaša pravica do stavke ne more preseči pravice do zdravstvenega varstva, kot jo zagotavlja 51. člen Ustave Republike Slovenije. Ustavno zagotovljene pravice moramo spoštovati vsi. Od začetka vaše stavke, 15. januarja 2024, in z njenim nadaljnjim zaostrovanjem kratite ustavne pravice prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije.”

Med drugim je zapisala, da se težave v zdravstvu kopičijo že trideset let, ker zastavljen sistem nikoli ni bil ustrezno posodobljen. Namesto celovitih reform, ki bi zdravstveni sistem okrepile, so se v preteklosti sprejemale le parcialne rešitve.

“Spoštovani g. Polh in celotno vodstvo FIDESa,

vaše početje, ki je težko karkoli drugega kot izsiljevanje, je neetično in nedopustno. Pozivam vas, da nemudoma prenehate z izvajanjem stavke ter pogajanja oziroma mediacijo z vladnimi predstavniki opravljate na način, da ne kratite ustavnih pravic pacientkam in pacientom. Spomnite se, zakaj ste se podali v opravljanje tega plemenitega poklica in poskrbite za ohranjanje njegovega ugleda in zaupanja, dokler še ni prepozno. Dokažite, da vam je v resnici mar za pacientke in paciente.”

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je 3. aprila 2024 govorila za TV Slovenijo 2 o analizi dosedanjega mandata. V oddaji so evropske poslanke in poslanci osvetlili izzive, zmage in poraze zadnjih petih let. “Vsakič znova se izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako dogajajo vedno znova, močnejši skupaj,” je izpostavila Joveva, medtem ko je razprava tekla o tem, ali je Evropska unija učinkovit projekt.

Poslanka je kot največji uspeh Unije preteklih petih let izpostavila sklad za okrevanje in odpornost, ki je zaradi posledic pandemije zagotovila 800 milijard evrov za države članice do leta 2026.

”Vsakič se znova izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako vedno znova dogajajo, močnejši skupaj. To se je dokazalo tudi tokrat, torej da EU je dober projekt, sicer nikoli dokončan in ki se potem vedno znova, ob novih mandatih in krizah, dopolnjuje, izpopolnjuje.”

Kot enega od neuspehov je izpostavila področje širitve Evropske unije, kjer se je izkazalo, da je bila Unija v tem mandatu premalo ambiciozna.

”Z vidika zunanje politike menim, da je bil odziv na rusko agresijo, vključno s sankcijami odločen. Vendar pa se zdi, da je pomanjkanje podobnega odziva ob vojni v Gazi ne le politični neuspeh, temveč tudi moralni poraz.”

V nadaljevanju je med težavami s katerimi se je Evropska unija soočila ob začetku pandemije izpostavila pomanjkanje preglednosti pri kontaktiranju farmacevtskih podjetij in pridobivanju zaščitne opreme.

”Preglednost je ena od tistih vrednot, ki je zelo pomembna in jo je kot tako treba pozorno obravnavati, saj pomanjkanje le te spodkopava zaupanje v Evropsko unijo. Poleg tega pa škandal ‘Katar-gate’ in domnevno rusko vmešavanje samo še dodatno potrjujeta, da nimamo dovolj ukrepov za učinkovit boj proti korupciji.”

Beseda je v zaključku nanesla tudi na vprašanje vzpona skrajne desnice po junijskih volitvah, pri čemer je Joveva pojasnila, da je ne skrbi prevlada skrajnih strank zaradi lastnih parcialnih interesov, temveč zaradi prihodnosti Evropske unije.

Glede politične usmeritve Evropske unije je izrazila pričakovanje, da bi po volitvah prevladale zmerne sile, pri čemer upa, da se bodo volivci zavedali, da metode delitev, ki jih uporabljajo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki,  ne prispevajo k reševanju skupnih izzivov Unije.

”To kar počnejo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki predstavlja spodbujanje strahu, polarizacijo in grajenje političnih programov prav na strahu, nezaupanju in delitvah. Namesto, da bi ponujali konstruktivne rešitve, njihova politika temelji na delitvah in rušenju temeljnih vrednot Evropske unije, pri čemer ne prispevajo k ustvarjanju konkretnih rešitev, temveč samo iščejo načine kako priti na oblast.”

Poleg evropske poslanke Irene Joveve, sta na razpravi sodelovala še evropski poslanec Matjaž Nemec in evropski poslanec Franc Bogovič.

Celotno oddajo si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek 29, marca 2024, sodelovala na razpravi z mladino iz Radovljice v Čebelarsko-razvojnem izobraževalnem centru, pod okriljem Zavoda Mladinske mreže MaMa. Poslanka je z mladimi izmenjala stališče in poglede o svojih prioritetah in vlogi Evropskega parlamenta. ”Če bi imela supermoč, bi vse politike spremenila v uvidevne ljudi,” je pojasnila mladim, ko so jo vprašali, katera supermoč bi ji pomagala pri opravljanju njenega dela.

Pogovor je poslanka odprla z osebno noto s tem, ko je obudila spomine na srednješolske dni, ki jih je preživela v klopeh Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

“Jesenice so resnično moje mesto, a tudi Radovljica ima posebno mesto v mojem srcu. Tam sem preživela čudovitih štiri leta na ‘Kremšniti’, kot smo nekoč ljubkovalno imenovali našo šolo.”

Poslankini spomini na šolske dni so poslužili kot odličen uvod v nadaljnjo razpravo o pomenu politične aktivnosti. Kot je pojasnila, so ji vrednote o načelnosti, ki jih je podedovala že v rani mladosti od očeta, postale kasneje temeljno vodilo njenega življenja in delovanja v politiki še danes.

Mlade je seznanila tudi z začetki svoje politične poti, ki so bili rezultat pravega spleta okoliščin in osebne želje po aktivnem prizadevanju za spremembe.

V nadaljevanju pogovora je poudarila pomen projektov, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota – pri katerem je v tem mandatu delovala kot poročevalka v imenu svoje politične skupine. Odgovarjala je tudi na širok spekter vprašanj, pri čemer je mlade še posebej zanimala vloga Evropskega parlamenta pri oblikovanju politik.

Evropski parlament je pri oblikovanju zakonodaje enakovreden Evropskemu svetu, ki ga vodijo interesi držav članic, vendar lahko prizadevanja Evropskega parlamenta te interese izzivajo. Glede na dejstvo, da smo v Evropskem parlamentu edini neposredno izvoljeni predstavniki v vodstvu EU, menim, da bi moral Evropski parlament imeti večjo vlogo ali moč v tem političnem kontekstu.’’

Na vprašanja o migracijski politiki je pojasnila, da migracije predstavljajo trajno dinamiko sveta, zaradi česar zahtevajo premišljene in dolgoročne odgovore. Ob tem je dodala, da kljub temu, da so države članice dale zeleno luč dogovoru z Evropskim parlamentom glede pakta o migracijah in azilu, se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, ki so posledica neusklajenega delovanja določenih voditeljev, ki ne sledijo osnovnim vrednotam in načelom Evropske unije.

Ob zaključku je poslanka poudarila pomembnost ločevanja med svobodo izražanja in sovražnim govorom.

Naslednja postaja je bil Dom starejših občanov dr. Janka Benedika, kjer smo se družili z mladimi po srcu in poudarili pomen medgeneracijskega sodelovanja in socialne vključenosti.

Prijeten delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar.

Delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar. Poslanki sta se posvetili najbolj aktualnim tematikam tako na državni kot evropski ravni.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 27. marca 2024 preko video povezave pridružila pogovornemu večeru o evropskih volitvah 2024, ki je potekal v atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. ”Ljudem je jasno, kdo svoj politični program gradi na strahu in manipulacijah,” je ob tem dodala.

Uvodoma je poslanka podala oceno o dosežkih Evropske unije v zadnjih petih letih in izpostavila tako prednosti kot slabosti delovanja Unije. Čeprav se je Unija v tem obdobju soočila z različnimi kompleksnimi izzivi, je po besedah Joveve EU svojo moč in enotnost pokazala v odzivu na pandemijo.

”Uspeli smo izpogajati Sklad za okrevanje in odpornost vreden 800 milijard evrov za obdobje do leta 2026. Ta sklad je imel in še vedno ima velik vpliv na razvoj držav članic, vključno s Slovenijo, predvsem z neposrednimi finančnimi sredstvi, ki so omogočila izvajanje ključnih projektov in ukrepov za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter povečanje odpornosti držav na prihodnje krize.”

Kot eno od pomanjkljivosti Evropske unije je izpostavila pasivnost pri procesu širitve, manj odločen odziv na korupcijo in pomanjkanje preglednosti v institucijah Evropske unije, kar je povzročilo porast nezaupanja med državami.

”Menim, da na splošno nismo dosegli potrebnega napredka pri institucionalnih reformah, še posebej pri povečanju demokratičnega nadzora nad delovanjem Komisije, okrepitvi vloge Parlamenta in pri zagotavljanju večje transparentnosti delovanja Sveta EU. Te reforme so namreč ključne za krepitev zaupanja državljanov v evropske institucije in za zagotavljanje učinkovitejšega delovanja Evropske unije kot celote.”

Svoj vsakdan je opisala kot dinamičen in poln izzivov, pri čemer je poudarila, da ji tak način dela ustreza, čeprav se zato nikoli ne more popolnoma odklopiti od službenih obveznosti. Posebej je izpostavila dan, ko je po dolgotrajnih pogajanjih in zavlačevanju nekaterih deležnikov bil dosežen dogovor o Evropskem aktu o svobodi medijev.

”Občutek, ko veš, da si nekaj dobrega naredil, za medijsko svobodo in demokracijo, za informiranost državljank in državljanov je definitivno najbolj uspešen dan,” po besedah poslanke.

Na vprašanje o tem kako različni interesi v Evropskem parlamentu vplivajo na proces odločanja je izpostavila različne implikacije, ki jih bo imelo povečanje števila sedežev v Evropskem parlamentu. Pojasnila je, da bo na dinamiko delovanja Parlamenta razlika v kvantitativnem smislu vplivala tudi na kvaliteto delovanja.

”Teoretično naj bi večje število sedežev pomenilo večji pluralizem in zastopanost različnih političnih stališč in interesov v zakonodajnih procesih. Vendar pa odločilni dejavnik ni število sedežev samo po sebi, temveč prihodnja sestava Parlamenta, še posebej napovedi o morebitnem povečanju števila skrajno desnih in populističnih strank.”

V tem primeru bi po oceni Joveve lahko temeljne vrednote, kot so človekove pravice, pravna država in svoboda izražanja, izgubile svoj poudarek, če bi skrajno desne stranke pridobile večji vpliv. Posledično bi to negativno vplivalo tudi na sam proces odločanja in doseganja konsenza, kar bi lahko povzročilo še dodatno podaljšanje že tako dolgega zakonodajnega procesa.

V zaključku razprave je poslanka poudarila izjemno pomembnost sodelovanja v volilnem procesu, ki bo ključno vplivalo na prihodnost in vrednote Evropske unije v naslednjih petih letih. Ob tem je opozorila na nujnost izkoriščanja volilne pravice, saj ta lahko prispeva k zmanjšanju korupcije, laži in manipulacij, ki jih volivci pogosto pripisujejo vsem politikom.

Na pogovornem večeru so poleg Irene Joveve sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič in vodja predstastavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 25. marca 2024, v okviru projekta EPAS – program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, srečala z dijakinjami in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Poslanka je s srednješolci delila svoje izkušnje iz evropskega parlamenta in spregovorila o odločilnih trenutkih, ki so vplivali na njeno aktivacijo v politiki. ”Z očetom sem že kot otrok spremljala novice in s tem pridobivala vpogled v politično dogajanje. Četudi takrat morda nisem imela izbire, da bi se temu izognila, sem tako že v rani mladosti spoznala številne vidike politike in prepoznala svoje zanimanje za področje.”

Uvodoma je poslanka dijakinjam in dijakom pojasnila, da prihaja iz skromne delavske družine, kjer nič ni bilo dano z neba, a da kljub temu, da so jo življenjske poti vodile daleč od doma, je v srcu vedno ostala ponosna Jeseničanka.

Na vprašanja o svoji prejšnji karieri in spremembah ob prehodu iz novinarstva v politiko, je odgovorila, da vsak poklic prinaša različne občutke odgovornosti, a da je poslanstvo enako – služiti ljudem.

”V preteklosti sem to počela s preiskovalnim novinarstvom in osvetljevanjem pomembnih družbenih tem, medtem ko zdaj kot evropska poslanka sodelujem pri oblikovanju zakonodaje, ki neposredno vpliva na vse nas kot državljanke in državljane Evropske unije.”

O svoji odločitvi za kandidaturo na volitvah, je pojasnila, da ta ni bila načrtovana.

”Nikoli si nisem mislila, da bom vstopila v politiko. Ko mi je zazvonil telefon, sem sprva pričakovala ekskluzivno novinarsko novico ob prihajajočih volitvah. Na koncu sem jo tudi dobila, a ne na način, kot sem si predstavljala.”

O svojem delu v Parlamentu je dejala, da njen urnik ni nikoli dolgočasen, ker ni enega klasičnega dneva. Kot je dodala, ji aktivno delovanje v odborih vsak dan prinaša nove izzive, raznolike naloge in nove teme, ki zahtevajo hitro odzivanje in prilagodljivost.

”Namesto v pisarni, sem veliko raje na terenu. Delovni obiski kot je današnji, mi omogočajo neposredno komunikacijo in izmenjavo mnenj. Iz takšnih obiskov se lahko veliko naučim  od vas, kakor upam, da se tudi vi lahko naučite kaj od mene,” je še dodala zainteresiranim mladostnikom.

Radovednim dijakinjam in dijakom je poudarila tudi pomen svojih sodelavcev, ki stojijo za njo in ji pomagajo pri vsakodnevnih izzivih.

”Kljub temu, da želim vedno vse pregledati, zaradi česar si s tem včasih tudi otežujem življenje, pa nobenemu od poslancev ne bi uspelo brez podpore in predanosti svojih sodelavcev. Oni so tisti, ki predvsem skrbijo, da je vse urejeno tako, kot mora biti.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 22. marca 2024, po srečanju in izmenjavi mnenj z mladimi v Mladinskem centru Hrastnik, govorila za Radio KUM24 o pomenu takšnih dialogov z mladimi, prednostih članstva v Evropski uniji in svoji vlogi v Evropskem parlamentu. ”Prepričana sem, da nisem popila vse pameti sveta, kot morda menijo nekateri politiki. Zato so zame srečanja z mladimi vedno dobrodošla, saj vidim v njih priložnost za učenje tudi z moje strani,” je ob tem dejala Joveva.

Poslanka je uvodoma izrazila priznanje radovednim mladim, ki so se na srečanju opogumili in aktivno vključili v razpravo. Poudarila je, da mladi s svojo energijo in neposrednim načinom postavljanja vprašanj prinašajo drugačen – svež pogled na svet. Zlasti je bila zadovoljna s kombinacijo konkretnih vsebinskih vprašanj in osebnih perspektiv, saj je prepričana, da tak pristop omogoča mladim boljši vpogled v vlogo evropskih poslank in poslancev ter bolj razumljiv vpogled v delovanje Evropske unije.

Nadalje je poslanka spregovorila tudi o svojem področju delovanja in pojasnila na kaj je najbolj ponosna.

”Izpostavila bi nedavno zaključeno zakonodajno zadevo, na katero sem izjemno ponosna – to je evropski akt o svobodi medijev, ki smo ga sprejeli na zadnjem plenarnem zasedanju. Gre za eno izmed področij, ki sem se jih v tem mandatu intenzivno posvečala, zato sem še toliko bolj zadovoljna, da smo jo uspešno zaključili pred iztekom mandata.”

Na vprašanje o tem, kako dobro so mladi seznanjeni s prednostmi članstva v Evropski uniji, je ocenila, da se veliko mladih prednosti zaveda. Kljub temu, pa je tudi veliko takih, ki te prednosti jemljejo kot samoumevne, saj so se rodili, odrasli in živijo v Uniji. Posledično morda sploh ne razumejo, koliko več priložnosti in možnosti imajo na razpolago za uresničitev svojega potenciala.