Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 26. maja 2025 v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) obiskala Šolski center Ptuj in z dijaki spregovorila o ključnih izzivih današnjega časa – svobodi govora, lažnih novicah, sovražnem govoru in vlogi medijev.

Na vprašanje o svojih srednješolskih letih je Joveva pojasnila, da jo je ekonomska smer pritegnila zaradi zanimanja za družboslovje in želje po samostojnosti. »Takrat sem mislila, da imamo veliko težav. Danes, kot mama, vidim, da je bilo tisto obdobje brezskrbno. Svetujem vam: uživajte v teh letih,« je nagovorila dijake.

Njena pot v politiko je bila nepričakovana. Kot raziskovalna novinarka na POP TV je prejela povabilo takratnega predsednika vlade Marjana Šarca, da se pridruži kandidaturi na evropskih volitvah. »Odločitev ni bila lahka. A če bi bila zadovoljna s stanjem v evropski politiki, me danes tukaj ne bi bilo. Pa nisem bila,« je pojasnila.

Joveva je izrazila zaskrbljenost nad stanjem medijev danes in pojasnila, da si je kot evropska poslanka prizadevala za evropsko zakonodajo, ki omejuje politične in poslovne vplive na uredniško politiko. »Novinarstvo je plemenit poklic, a vedno težje je ostati neodvisen. Nekateri mediji so danes le še propagandna glasila,« je poudarila in dodala, da bodo evropske zaščitne varovalke na tem področju začele veljati avgusta letos.

Velik del razprave je posvetila lažnim novicam in kritičnemu mišljenju: »Če je nekaj preveč dobro ali preveč slabo, da bi bilo res, potem verjetno ni res. Novinar mora iskati resnico, bralec pa mora biti kritično pismen.«

Dotaknila se je tudi vpliva umetne inteligence in družbenih omrežij na širjenje dezinformacij ter pomena razumevanja, kako delujejo algoritmi. »Če iščeš teorije zarote, boš vedno našel več teorij zarote. Padeš v svoj balonček. To je nevarno,« je opozorila.

Ob tem je pojasnila tudi razliko med svobodo govora in sovražnim govorom: »Svoboda govora se konča tam, kjer se začne kršiti svoboda drugega. Žaljenje ni temeljna pravica – tudi na spletu ne. Spolna usmerjenost, veroizpoved, poreklo – napadi na te kategorije niso svoboda govora, ampak sovražni govor.«

Svoje misli je sklenila z opozorilom o sodobnem digitalnem okolju: »Strah me je sveta, v katerem živimo. Digitalno nasilje je realnost – vsak dan sem tarča žaljivk in groženj. Zato vam polagam na srce: ne verjemite na prvo žogo. Preverjajte. Vprašajte se, komu koristi, kar berete.«

Evropska poslanka Irena Joveva se je 30. maja 2025 udeležila razprave na Strokovno izobraževalnem centru Brežice v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS), kjer je z dijaki spregovorila odkrito in neposredno o različnih evropskih temah.  Mladi so to priložnost izkoristili in zastavili premišljena in poglobljena vprašanja o prihodnosti Evrope, vojnah po svetu, razvoju tehnologije in okolju.

»V politiki nismo vsi enaki,« je dejala že na začetku. »Nekateri se res trudimo.« Spregovorila je tudi o frustracijah ob naraščajočem populizmu in o nevarnosti, da dosežki, kot je zeleni dogovor, postanejo žrtev praznih obljub in všečnih gesel. A ob tem ni bilo čutiti malodušja. Nasprotno – odločnost: »Ravno to mi daje dodatno moč. Da vztrajam. Da se borim naprej. Ker verjamem v vas. In v prihodnost.«

Kot je poudarila, je svoje politično delovanje vedno razumela kot odgovornost do prihodnjih generacij: »To, kar počnem, ne počnem zaradi sebe. Počnem zaradi vas. Zaradi moje hčerke.« Prepričana je, da pasivnost ni izbira. »Če ne boste vi tisti, ki odločate, bodo drugi odločali namesto vas. In morda ne v vašo korist. Zato ne bodite le opazovalci – bodite državljani.«

Ko je pogovor nanesel na okolje, ni skrivala razočaranja nad tem, da so podnebni cilji postali orodje v rokah političnih igric. A spomnila je, da so ravno mladi s svojim aktivizmom sprožili pomembne spremembe. »Če ne bi bilo Grete Thunberg in petkovih protestov, bi bil napredek bistveno počasnejši.«

Dotaknila se je tudi umetne inteligence in tehnološkega razvoja. Ob tem je priznala, da sama še vedno v določenih pogledih ostaja nekoliko tradicionalna, a hkrati poudarila pomen razumevanja in spremljanja teh napredkov, saj bodo ključno oblikovali prihodnost družbe. »Vse stoji in pade na človeku. Umetna inteligenca je zgolj orodje – ne odgovor. Bodite digitalno pismeni. A še bolj: bodite pametni. Inteligentni – ne umetno.«

Dijaki so brez zadržkov odprli tudi najbolj občutljiva vprašanja, ki zadevajo svetovno politiko – spraševali so o vojnah v Gazi in Ukrajini, o selektivnosti sankcij, o vlogi Evropske unije in o tem, kaj pomeni pravičnost v svetu razdeljenih interesov. Joveva je ob tem poudarila, da je verodostojnost mednarodne skupnosti predvsem odvisna od njene doslednosti.

»Če želimo mir, moramo najprej priznati, da ne moremo obsojati le tistih, ki nam politično ne ustrezajo. Mednarodno pravo je ali univerzalno ali pa ga ni,« je dejala in ob tem obsodila vsakršno nasilje nad civilisti ter Evropsko unijo še enkrat pozvala, naj pokaže več moralne hrabrosti v svoji zunanji politiki. Ob tem je spomnila, da je že kot novinarka pred leti poročala iz Palestine, od koder je opozorila, da relativizacija trpljenja vodi le v brezbrižnost, ta pa je, kot je dejala »najnevarnejši sovražnik solidarnosti«.

Ob koncu je mladim položila na srce: »Bodite radovedni. Bodite aktivni. In bodite sočutni – do drugih, do okolja, do sebe. Razmišljajte s svojo glavo. In nikoli ne podcenjujte, kako veliko razliko lahko naredi prav vsak izmed vas.«

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v sredo, 21. maja 2025, udeležila plenarne razprave o Gazi, kjer je ponovno ostro opozorila na nepredstavljivo trpljenje prebivalk in prebivalcev Gaze ter pozdravila odločitev Evropske unije, da bo končno pregledala pridružitveni sporazum z Izraelom. Njen nastop je sledil nagovoru predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu tamkajšnji teror označila kot genocid. Prilagamo tudi izjavo poslanke v zvezi s tem.

Uvodoma je v nagovoru Joveva spomnila, da si je ves svet, vključno z Evropsko unijo in mnogimi v Evropskem parlamentu, pred trpljenjem ljudi v Gazi predolgo zatiskal in si še vedno zatiska oči, namesto da bi ob prizorih lakote in neselektivnega pobijanja in genocida ukrepal:

»Nič, absolutno nič ne opravičuje pobijanja ljudi v Gazi. Stradanja, genocida. Nihče se ne bi smel obračati stran. A ravno to se je dogajalo. /…/ Večina vas je bila tiho, medtem ko se je stanje v Palestini samo slabšalo in slabšalo.«

Ob tem je poudarila, da so nekateri vendarle vztrajali, vključno z njo. Poslanka Joveva namreč že dolgo skupaj z nekaterimi poslankami in poslanci opozarja na nujnost ukrepanja. Po njenih besedah je odločitev Evropske unije, da končno pregleda pridružitveni sporazum z Izraelom, vsaj simbolni korak naprej:

»Nekateri smo vztrajali. Nekateri smo od Evropske unije že leta zahtevali, naj končno ukrepa. Danes lahko končno rečem, da naš pritisk očitno ni bil zaman. To je dober politični signal, toda kljub temu mislim, da ni česa preučevati. Izrael krši 2. člen sporazuma, zato je suspenz sporazuma edini smiseln korak. Hkrati je to nekaj, kar ne bo pomagalo ljudem v Gazi. Žal.«

Tudi zato je Joveva v zaključku svojega nagovora odločno pozvala k dejanskemu in ne le simbolnemu ukrepanju Evropske unije: »Ne potrebujemo več pregledovanja dokumentov ali izražanja skrbi. Jasno moramo povedati izraelski vladi – bodisi ustavite to norost bodisi se soočite s sankcijami. To je najmanj, kar moramo storiti.«

Ob robu zasedanja se je Joveva odzvala tudi na nastop predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu jasno in nedvoumno označila dogajanje v Palestini za genocid.

»Predsednica je s svojo pokončno držo in načelnim govorom v to dvorano prinesla tisto, kar že dolgo pogrešam pri mnogih evropskih voditeljih – jasen moralni kompas. Njen nagovor razumem kot dejanje politične integritete, ki presega diplomatske floskule in govori v imenu človečnosti. Slovenija je – tudi zaradi aktualne vlade in njenega predsednika Roberta Goloba – del prodorne skupine držav, ki je že lani pokazala načelnost s priznanjem Palestine. Ne zato, ker bi bilo to politično oportuno, temveč zato, ker je bilo to preprosto prav in ker je pomembno, da je Slovenija na pravi strani zgodovine; s tem pa na pravi strani prihodnosti. Danes je predsednica republike naš ugled v mednarodni skupnosti le še okrepila in držo Slovenije samo še dodatno utrdila.«

Foto – EP: Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 21. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi o izboljševanju duševnega zdravja pri delu. “Zdravi delavci niso strošek. So temelj evropske prihodnosti.” In če želimo resnično spodbuditi evropsko gospodarstvo, moramo začeti tukaj – pri zaščiti tistih, ki ga vsak dan soustvarjajo, je ob tem poudarila.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da je spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti sicer osrednja politična usmeritev aktualnega mandata Evropske komisije, a da te cilje ne moremo doseči brez vlaganja v ljudi.

”Gospodarstvo stoji na ljudeh. Na delu, ki ga ti ljudje vsak dan opravljajo. Če zanje ne poskrbimo, se soočamo z izgorelimi delavkami in delavci, ki ostajajo doma, z zdravstvenim sistemom, ki pokriva posledice in s podjetji, ki izgubljajo to opevano konkurenčnost.”

Nadalje je opozorila, da se kar 84 milijonov Evropejk in Evropejcev spopada z duševnimi težavami, pri čemer številne težave izvirajo prav iz slabih delovnih pogojev, še posebej iz vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse več ljudi tako po oceni poslanke živi in dela v vse bolj zabrisani ločnici med službo in prostim časom:

”Digitalna prisotnost 24/7? Žal, to postaja standard. Osemurni delovnik? Na papirju. V praksi pa: neizmerljiv čas, brez odklopa, brez miru.  Na koncu pa – ljudje po vsem tem delu – živijo slabše.”

Zato je poslanka pozvala pristojno komisarko ter celotno Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi in sprejme direktivo o pravici do odklopa, ki bo v vseh državah članicah zagotovila enotne minimalne standarde za varovanje duševnega zdravja zaposlenih in preprečevanje izgorelosti.

”Šele tako bomo resnično izpolnili glavno politično usmeritev vaše komisije – spodbujali gospodarstvo,” je zaključila poslanka.

UNRWA. Veste, kaj je to? Ne, ne ‘guglajte’.

Če namreč danes v spletni brskalnik, ki ga seveda vsi poznate, vpišete “UNRWA,” med prvimi zadetki ne boste našli uradne spletne strani te ključne agencije Združenih narodov. Edinega sistematičnega vira hrane, zatočišča in zdravstvene oskrbe za civilno prebivalstvo v Gazi.

Veste, kaj boste dobili namesto tega? Spletno stran, ki jo promovira izraelska vlada: diskreditacijo agencije.

V času, ko populistični diskurzi spodkopavajo zaupanje v nevladne in humanitarne akterje, prehitro pozabimo, da je UNRWA še vedno tam. Na terenu, med ruševinami, kjer se trudi hraniti lačne otroke, oskrbovati ranjene ter z dejanji utelešati mednarodna načela solidarnosti in dostojanstva. V očeh ljudi Gaze ostaja eden redkih akterjev, ki mu še zaupajo. Ne zaradi politike, ampak zaradi človečnosti in doslednosti.

Izraelska vlada skuša to zaupanje načrtno uničiti. Vojaška ofenziva sama po sebi je očitno premalo. Spremljajo jo sistematično razčlovečenje, ustvarjanje otopelosti in utrujenosti svetovne javnosti, zavajanje, manipulacija, preusmerjanje pozornosti. Vse s ciljem izbrisa občutka odgovornosti. Normalizacije genocida. Halo?! Normalizacije genocida!!!

UNRWA ni čudežna rešitev. Žal. Je pa humanitarna organizacija, ki opravlja delo, ki bi ga morala zagotavljati država. Država, ki bi Palestinkam in Palestincem zagotavljala pravico do življenja, utemeljena na človekovih pravicah, samoodločbi in spoštovanju mednarodnega prava.

UNRWA bo čez dva meseca ostala brez sredstev za izvajanje svojih storitev, ki prebivalkam in prebivalcem Gaze omogočajo preživetje … če se nasilje nemudoma ne ustavi in če se blokada humanitarne pomoči nadaljuje, bo UNRWA (ostala) nemočna. Takrat odgovornost ne bo več (samo) na tistih, ki mečejo bombe na nedolžne, temveč tudi na vseh tistih, ki ob tem še vedno gledajo stran.

Mene med slednjimi nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Enako velja za predsednico Republike Slovenije, ki je danes sredi Evropskega parlamenta jasno in glasno povedala: “Gledamo genocid.”

 

 

 

 

In to, spoštovani, je jasen moralni kompas. Dejanje politične integritete, ki govori v imenu človečnosti in si absolutno zasluži stoječe ovacije.

Ker se tisti famozni ‘nikoli več’, spoštovani, dogaja. Prav zdaj. To sem danes jasno in glasno povedala tudi sama – svoj plenarni nagovor objavim jutri.

-Irena

Foto – Ep: Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 19. maja 2025, na povabilo Študentske svetovalnice udeležila okrogle mize na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Razprava z naslovom Duševno zdravje – med sistemom in posameznikom je povezala strokovnjake, mlade ter oblikovalce politik v skupnem iskanju boljših rešitev na tem občutljivem, a nadvse pomembnem področju.

“Vsak maj posebej govorimo o duševnem zdravju. Jaz mislim, da bi morali o tem govoriti pogosteje, ne le ob posebnih priložnostih,” je uvodoma dejala Joveva in opozorila, da razmere še vedno niso takšne, kot bi morale biti. V nadaljevanju je spomnila na razpravo v Evropskem parlamentu, kjer je naslovila vpliv delovnega okolja na duševno zdravje in pozvala k oblikovanju minimalnih skupnih evropskih standardov na tem področju.

Kot je poudarila je bil pomemben premik v zadnjem mandatu ustanovitev stalnega odbora za javno zdravje (SANT), ki se ločeno od matičnega odbora za okolje (ENVI) ukvarja tudi z duševnim zdravjem. “To je pomemben korak naprej, a daleč od zadostnega. Če bi imeli skupne evropske standarde, bi bila situacija bistveno boljša. Žal je duševno zdravje še vedno izključno v pristojnosti držav članic, kar pomeni zelo neenotne pristope.”


V pogovoru je komentirala tudi slovenski sistem: “Primerjave so nehvaležne, ker ima vsaka država svoje specifike, ampak dejstvo je, da tudi v Sloveniji še vedno nimamo dovolj sistemske podpore, predvsem v šolah. Mladi mi večkrat rečejo, da prvič slišijo za določene programe šele, ko so že sredi stiske. To pomeni, da nekaj ni prav. Potrebovali bi več zunanjih strokovnjakov, več delavnic in predvsem manj tišine okoli teh tem.”

Odzvala se je tudi na osebno zgodbo udeleženca dogodka in izpostavila, da stigma ostaja ena največjih ovir pri iskanju pomoči: “Lahko imamo vrhunski sistem, pa bo brez odprtega govora in podpore okolice ostal neizkoriščen. Dokler bo duševno zdravje tabu, ne bomo napredovali.”

Razpravo je povezala tudi s širšim evropskim kontekstom in aktualno zakonodajo: “V Evropskem parlamentu se trenutno ukvarjamo tudi z zakonodajo o farmacevtski industriji, z novimi oblikami poročanja o zasvojenosti in duševnem zdravju, pa tudi z vprašanjem intersekcionalnosti, ker ne doživljajo vsi stisk enako. Ženske, manjšine, migranti, vse to so kategorije, kjer moramo biti še posebej pozorni.”

Kot je ob koncu poudarila, bo še naprej glasno zagovarjala pravico do duševnega zdravja – kjer koli in kadar koli bo to mogoče. ”Evropski parlament nima neposrednih pristojnosti, a ima vpliv in kar je najpomembnejše ima platformo. Če jaz, kot poslanka, ne spregovorim o tem, kar me frustrira in kar vem, da frustrira številne druge, potem kdo bo? Pravico imamo – in dolžnost – da pritiskamo za spremembe.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 16. Maja 2025, obiskala Srednjo prometno šolo Maribor, kjer je v okviru programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) sodelovala v pogovoru z dijakinjami in dijaki. Ti so imeli priložnost iz prve roke spoznati delo evropskih poslancev, delovanje evropskih institucij ter izvedeti, kako lahko tudi sami prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi. “Če se ne boste vključili sami, bodo drugi odločali namesto vas,” je o pomenu aktivnega državljanstva poudarila Joveva.

Uvodoma je Joveva pojasnila, da na svoje delo ne gleda kot na službo, temveč kot na poslanstvo, pri katerem lahko s svoje pozicije in s svojo vztrajnostjo spreminja stvari na bolje. Kot je še dodala, jo pri svojem delu navdihujejo tisti redki politiki, ki delajo iskreno in v dobro ljudi.

V nadaljevanju je dijake zanimalo o njenem vstopu v politiko, pri čemer je pojasnila, da je vanjo stopila iz novinarskega poklica in predvsem zato, ker ni bila zadovoljna s tistimi, ki naj bi jo zastopali. “Ko si nezadovoljen, imaš dve možnosti. Lahko se pritožuješ, lahko pa nekaj narediš. Sama sem se odločila za drugo.”

Glede mladih je ocenila, da bi oblikovalci politik morali imeti bistveno več posluha ter delovati po načelu nič o mladih brez mladih. “Motijo me pokroviteljski odnosi, ko ‘gospodje v kravatah’ odločajo o vsem in v imenu vseh. Pri tem pogosto pozabljajo na mlade, ki so željni podpore in prostora, kjer se lahko udejstvujejo ter informacije, da sploh vedo, kje lahko začnejo”.

Poslanka je izrazila skrb, da je med mladimi volilna udeležba še vedno prenizka, vendar rešitev vidi v pristni komunikaciji in iskrenem pristopu. “Pomembno je, da smo mladim zgled. Ne le z lepimi besedami, temveč veliko bolj s konkretnimi dejanji. Dogodki, kot je ta, so dober korak v pravo smer. Vi, ki ste danes tukaj, že razmišljate aktivno, zato me za vas ni strah. Bolj me skrbijo tisti, ki jih svet okoli njih sploh ne zanima.”

Za zaključek je dijake zanimala vloga Slovenije v EU. Poslanka je poudarila, da velikost države v Svetu EU ne pomeni več moči, saj ima vsaka članica en glas. “Pomembno je, da ta glas uporabimo premišljeno, suvereno in v skladu s temeljnimi vrednotami Unije. Tudi v kontekstu vse več globalnih konfliktov, je pomembno, da Slovenija ostaja na pravi strani zgodovine. In verjemite, da zaradi tega uživamo visok ugled ter smo s svojo pokončno držo lahko zgled tudi marsikateri večji državi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 13. maja 2025, udeležila predstavitve bele knjige s 40 priporočili za prihodnost projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), ki je nastala na pobudo letošnjih prestolnic, Nove Gorice z italijansko Gorico in nemškega Chemnitza. V zaključnem nagovoru je Joveva izpostavila pomembno vlogo kulture kot temelja evropske identitete, povezovanja in prihodnosti ter ob tej priložnosti poudarila, da je imenovanje EPK »več kot le prestižni naziv, je evropski model sodelovanja, razumevanja in skupne prihodnosti, ki temelji na kulturi kot povezovalni sili«.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da kultura v  Evropi ni zgolj izraz umetniške ustvarjalnosti, temveč predstavlja temelj družbene kohezije in napredka. »Je jezik, ki presega meje, je spomin, ki oblikuje našo prihodnost in je navdih, ki nas žene naprej,« je dejala. Ob tem je spomnila, da pobuda Evropske prestolnice kulture že štiri desetletja osvetljuje kulturno bogastvo in raznolikost evropskega prostora ter daje mestom priložnost za preobrazbo in ponovni razcvet.

Simbolno je izpostavila prav letošnji dvojni nosilki tega naziva, Novo Gorico in Gorico, nekoč razdeljeni mesti, ki pa danes skupaj z nemškim mestom Chemnitz uresničujeta v praksi skupni slogan »GO Borderless« ter s tem prispevata k viziji Evrope brez meja. »Gre za simbol povezovanja preko zgodovinskih ločnic. Gre za dokaz, da skupna evropska kultura presega tako meje kot ideološke razlike.«

Joveva je v nagovoru izpostavila tudi širši pomen projekta in ob tem poudarila, da je imenovanje EPK »več kot le prestižni naziv, je evropski model sodelovanja, razumevanja in skupne prihodnosti, ki temelji na kulturi kot povezovalni sili«.

Svoj nagovor je sklenila z zahvalo vsem, ki so omogočili uresničitev projekta ter dodala, da nas Evropska prestolnica kulture leto za letom spodbuja k učenju drug od drugega ter k praznovanju tako edinstvenih kulturnih značilnosti, ki nas razlikujejo, kot skupnih niti, ki nas povezujejo kot Evropejce.

Ravnotežje je pomembno. Tudi med institucijami. In tudi dobesedno.

Zgodilo se je natanko pet ur in 41 minut pozneje. “We have a deal, ladies and gentlemen!”

Končno sem imela čast to izreči sama. V imenu celega Evropskega parlamenta, kot glavna poročevalka.

Nocoj po petih urah in 41 minutah, na splošno pa po dveh letih (neskončnih) pogajanj. Vendarle so se obrestovala.

Kako sprejemati premišljene odločitve, kako ustrezno opredeliti potrebe evropskih državljank in državljanov, če niso vsi upoštevani? Brez kakovostnih statističnih podatkov pa pač ne morejo biti.

Statistika je v resnici temelj oblikovanja praktično vseh politik.

Zato je nocojšnji dogovor na institucionalnih pogajanjih pomemben. Zato je evropska zakonodaja o statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, ki s tem dogovorom prihaja pod streho, pomembna.

Hvala ekipi za potrpežljivost, odločnost in vztrajanje. Vse našteto velja tudi za ovekovečenje slavnostnega trenutka prav te ekipe. Nekdo je seveda moral držati vrtljivi stol. Brez glavne poročevalke torej niti dobrih fotografij ne bi bilo, kaj šele dobre zakonodaje.

In zdaj, ob dveh zjutraj, ko to pišem, vam lahko zaželim samo še lahko noč!

-Irena

Vem, vsi pišemo o dnevu Evrope.

Berete o tem, kako pomembna je enotnost, kako pomembna je zavezanost, kako pomembne so vrednote.

Vse to drži, toda pomembno je priznati še, da Evropa še zdaleč ni popolna. Včasih nas frustrira in pogosto si želimo, da bi bila hitrejša, odločnejša in bolj pravična.

Tudi vse to drži, a treba se je vprašati še … bi bilo bolje brez nje? Je bolje paradno slaviti militarizem in revizionizem, kot to prav danes počnejo nekateri? Tudi marsikdo iz Evrope, mimogrede.

Moj odgovor je ne in ne. Evropa ni ideal, je pa proces, v katerem je treba pogosto premikati meje. Seveda ne geografskih! Ali državnih, če hočete. Mislim na tiste meje v glavah.

Vsak zakon, vsaka direktiva, vsaka razprava – vse to so delčki večje slike. In ko se fotografiram z zapisom “Ljubim Evropsko unijo”, to ne pomeni, da glede nje ne bi ničesar (ali – morda bolje rečeno – nikogar) spreminjala.

Ne morem vsega, marsikaj pa vendarle lahko. Zato dan Evrope zame ni zgolj datum ali dan praznih fraz. Je priložnost, da se spomnim, zakaj sem začela. In zakaj je pomembno, da ne odneham.