‘‘Če želijo iti na potovanja, naj si jih plačajo sami.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, za oddajo Planet 18 komentirala (ne)transparentnost (delno) financiranih potovanj evropskih poslank in poslancev, ki jih ni plačal Evropski parlament. Po njenem mnenju so tovrstna potovanja sporna in bi jih bilo treba prepovedati.

V zadnjem času so se v Evropskem parlamentu pojavile polemike glede transparentnosti pri financiranih ter delno financiranih potovanjih s strani tretjih držav, podjetij ali organizacij. Ta so ob pravočasni prijavi sicer dovoljena, a bi bila lahko zelo problematična, saj bi v zameno za plačilo obiska gostitelj lahko pričakoval kakšne politične protiusluge.

“Za dejanja drugih ne bom odgovarjala, to naj storijo sami,” je povedala poslanka in poudarila, da sama česa takšnega ne bi, ni in ne bo počela.

“Se mi zdi pa sporno, ker imamo v Evropskem parlamentu dovolj denarja za raznorazna potovanja, misije v okviru našega dela. Ta potovanja se lahko pokrijejo iz tega (proračuna). Ne vidim razloga, zakaj bi nekdo hodil na sponzorirana ali delno sponzorirana potovanja, ki jih financira nekdo tretji. Če želijo iti na potovanja, ki se jih ne da pokriti iz proračuna Evropskega parlamenta, naj si plačajo ta potovanja sami,” je bila jasna.

Opomnila je še, da ima sama zase in za ekipo postavljena najstrožja možna pravila, ne le pri potovanjih, pač pa tudi pri lobističnih stikih, objavi pavšala in podobno, kar bi po njenih besedah moralo biti urejeno na sistemski ravni ter veljati za vse.

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Anti-SLAPP direktiva: Skrajni čas za zakonsko ureditev’’

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v petek, 3. februarja, sogovorka na dogodku ”Zastraševalne strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti (SLAPP)” v organizaciji Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije. V svojem govoru je izpostavila, da je skrajni čas za zakonsko ureditev področja. Spregovorila je tudi o okvirnih predlogih za dopolnitev trenutnega predloga direktive in pojasnila, da takšnih klofut zoper novinarje, aktiviste in pravni sistem ne smemo več dopuščati.

Poslanka je uvodoma dejala, da je sodelovala pri idejni zasnovi Evropskega parlamenta za t. i. ‘’anti-SLAPP direktivo’’ v okviru odbora za kulturo in izobraževanje, katerega polnopravna članica je, v naslednjih mesecih pa bo aktivno in intenzivno sodelovala pri spremembah samega zakonodajnega predloga.

V trenutnem predlogu direktive Joveva še posebej pozdravlja vzpostavitev t. i. mehanizma zgodnje zavrnitve, ki bo omogočal, da bodo sodnice in sodniki očitne primere strateških tožb lahko zavrnili, še preden pride do obravnave. Prav tako je poudarila pomen preprečitve t. i. “forum shoppinga”, ki trenutno tožnicam in tožnikom omogoča več hkratnih tožb v več državah z namenom preplaviti toženke in tožence z bremeni stroškov in časa. Hkrati pa vidi tudi kar nekaj možnosti za izboljšavo direktive:

”/…/ da bi morali ustvariti tudi skupno javno podatkovno bazo takšnih primerov (zastraševalnih strateških tožb, op. p.) na področju celotne EU, da bi omogočili še hitrejše zavrnitve teh tožb in izpostavili tiste, ki se strateških tožb poslužujejo. Druga stvar je, da bi lahko ustvarili tudi poseben skupen fond na ravni EU za kritje, recimo, pravnih stroškov ali psihološke pomoči za žrtve. Morda najbolj pomembno pa je, da se odvetnice in odvetniki, sodnice in sodniki ter državljanke in državljani seznanijo in izobrazijo o možnostih, ki jih bo ta zakonodaja omogočila.”

Pri tem je poslanka opozorila, da je res skrajni čas za ureditev tega področja ter spomnila, da imamo primere tudi v Sloveniji.

“SLAPP tožbe. Ta kratica mi je tako ‘posrečena’, da sem enkrat napisala en daljši zapis, s katerim sem želela javnosti /…/ pojasniti, kaj to je. In sem napisala, da lahko to kratico, kar se mene tiče, preberejo tudi kot “slap” – prevodu klofuto, ker to tudi dejansko je. Klofuta preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu in takšnih klofut ne smemo več dopuščati.”

Na dogodku so poleg poslanke Joveve sodelovali še odvetnica Jasna Zakonjšek, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani Đorđe Grbović, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, novinar in tarča zastraševalne tožbe Primož Cirman. Okroglo mizo je povezovala Barbara Rajgelj. Govorili so o tem, katere mehanizme za preprečevanje zlorab prava slovensko pravo že pozna, kako postopke doživljajo in preživljajo njihove žrtve, na kakšen način, če sploh, bo nova direktiva prispevala k hitrejšemu reševanju SLAPP tožb, kaj poleg normativnih sprememb je še mogoče narediti za zaščito pred tovrstnimi zlorabami oz. za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva.

Celoten govor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

 

/0 Comments/objavil/a
,

Evropski svet delavcev: korak bližje k zagotavljanju pravic

Evropski sveti delavcev (v nadaljevanju ESD) – znotraj Evropske unije jih je več kot 1200 – so organi za zastopanje zaposlenih znotraj podjetij, ki delujejo v najmanj dveh državah članicah in imajo vsaj 1000 zaposlenih. Vzpostavijo se na podlagi pobude najmanj 100 zaposlenih iz dveh držav članic, njihova sestava in delovanje pa sta odvisna od tipa podjetja in podpisanega soglasja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev. ESD so zadolženi za ustrezno obveščanje zaposlenih o vseh pomembnih odločitvah na evropski ravni, ki bi lahko vplivale na njihovo zaposlitev ali delovne pogoje in posvetovanje zaposlenih z vodstvom o napredku poslovanja.

Direktiva o ustanovitvi sveta delavcev je bila zadnjič prenovljena leta 2008, deset let kasneje pa je Komisija v svojih evalvacijskih poročilih ugotovila, da so bili evropski sveti delavcev ključni faktor za izboljšanje dostopa in obsega informacij, ki so na voljo zaposlenim v transnacionalnih podjetjih ob sočasnem varovanju zaposlitev med procesi prestrukturiranja. A vendar to poročilo ob pozitivnih učinkih prepoznava tudi nekaj vrzeli v zagotavljanju pravic delavcev, ki v primeru razdrobljenosti ustvarjajo neenak položaj zaposlenih v istem podjetju v različnih državah članicah. Poročilo ugotavlja tudi pomanjkljivo izvrševanje direktive v nekaterih članicah.

Zato smo na odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, katerega polnopravna članica sem, pripravili zakonodajno poročilo, ki smo ga z veliko večino sprejeli na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Sprejeto besedilo poziva Komisijo k izvedbi revizije Direktive o ustanovitvi ESD, ki bo vključevala razjasnjene cilje, opredelitve in postopke ter okrepila pravico predstavnikov delavcev do informacij in posvetovanja. Treba je poskrbeti, da bodo ESD v prihodnje okrepljeni za povečanje njihove zmožnosti uveljavljanja pravic zaposlenih, hkrati pa moramo povečati ozaveščanje in prepoznavnost ESD, in sicer tako, da mobiliziramo podjetja, ki ustrezajo kriterijem za vzpostavljanje ESD k njihovi ustanovitvi, predvsem pa moramo predstavnikom zaposlenih in vodstvom podjetij z vključevanjem socialnih partnerjev iz različnih sektorjev in nacionalnih institucij, zadolženih za področje trga dela, jasno pokazati dodano vrednost ESD.

Besedilo dodatno naslavlja pomen pravočasnega in učinkovitega posvetovanja o zadevah nadnacionalnega značaja, predvsem tistih, ki vplivajo na delovna mesta in delovne pogoje, kar je pomemben faktor pri ohranjanju zadovoljstva delavcev v luči zelenega in digitalnega prehoda, ko številna podjetja po Evropi iščejo in uveljavljajo prenovljene načine dela. Ob tem pa smo sprejeli tudi določbo, da morajo vodstva podjetij pri sprejemanju pomembnih odločitev upoštevati mnenja ESD.

Evalvacijska poročila Komisije so v nekaterih primerih ugotovila kršenje določb Direktive (kršenje uveljavljanja pravic delavcev), zaradi česar smo v sprejetem besedilu dodali uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni. ESD bodo tako imeli pravico, da v primeru kršitve določb direktive začasno odložijo – ali celo zavrnejo – odločitev vodstva podjetja.

V besedilo smo namensko vključili tudi predpostavko, ki veleva, da morajo države članice prekiniti vse sporazume, sklenjene pred sprejetjem Direktive, saj želimo doseči, da za vse sporazume o ESD veljajo enake pravice in obveznosti, da zagotovimo enako obravnavo delavcev ter dostop do uporabe visokih standardov pravne varnosti znotraj Unije prek vzpostavljenih regulativnih pogojev za delovanje ESD, kot jih določa Direktiva.

Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva smo zagotovili prek vzpostavitve dostopa ESD do sodišč ali pristojnih nacionalnih organov za trg dela. Države članice bodo pri tem morale zagotoviti olajšanje upravnih in sodih postopkov, zadolžene pa so tudi za vzpostavitev posebnih pogajalskih teles ter za opredelitev pravnega statusa ESD. Ob zagotavljanju pravic do ustreznih sodnih postopkov pa sprejeto zakonodajno poročilo določa, da breme sodnih stroškov, stroške pravnega zastopanja ter stroške dnevnic in potne stroške predstavnika delavcev krije glavno poslovodstvo podjetja. Kazni, ki jih podjetja prejmejo ob primeru ugotovljenih kršitev, so odvisne od posamezne države članice ter narave, resnosti in trajanja kršitve. Ob hujših kršitvah je poleg denarne kazni podjetje izključeno še iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Poudariti moram, da je Direktiva o ustanovitvi svetov delavcev edina, ki na nadnacionalni ravni znotraj EU naslavlja pravice delavcev v transnacionalnih podjetjih prek vzpostavljenega pravnega okvira za spodbujanje organizacije nadnacionalnega obveščanja in svetovanja znotraj podjetij. Zato je ključno, da bo prenovljena direktiva, kot jo s sprejetim zakonodajnim poročilom zahtevamo, še vedno zagotavljala pravni okvir na ravni EU, ki bo spodbujal nadnacionalno obveščanje in svetovanje znotraj transnacionalnih podjetij, hkrati pa bo tako ESD in zaposlenim zagotavljala ustrezno pravno varstvo z uveljavljenimi ustreznimi kaznimi v primeru kršitve pri uporabi Direktive. Sprejeto besedilo je resnično korak bližje k zagotavljanju pravic delavcev.

 

 

 

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Brez upanja, z upanjem’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 25. januarja 2023, nastopila kot soigralka v predstavi ”Brez upanja, z upanjem”, odigrani v Evropskem parlamentu v okviru t. i. skritega gledališča. Predstava osvetljuje življenja bork in borcev z zatiranih območij, kjer oblasti z nasiljem in grožnjami onemogočajo obstoj drugih ljudi, tudi z namenom uničiti njihovo upanje.

Poslanka med nastopom v predstavi.

Poslanka med nastopom v predstavi.

V predstavi ”Brez upanja, z upanjem” (angl. No hope, with hope) je poslanka odigrala zgodbo palestinskega mladeniča, h kateremu v sobo vdrejo izraelski vojaki, ki iščejo njegovega brata. Pri tem se mladenič ne vda nenehnemu prevpraševanju nasilne izraelske vojske in ostane zvest svoji družini ter njeni varnosti.

Predstava je med drugim prikazala vsakodnevna življenja in trpljenja ljudi v Palestini, Iraku, Kurdistanu in Ukrajini, kjer vsakdan predstavljajo vojna, trpljenje in smrt, a tudi preživetje, upor in trdoživost.

Poslanka je ob robu predstave dejala, da je upanje načeloma možnost uresničitve nečesa, da vsak od nas nekaj upa, vsak dan znova, a da je za njene soigralke in soigralce upanje zgolj to, da bi preživeli in obstajali. Čeprav gre za težke zgodbe, jim moramo prisluhniti, je dodala.

”Življenjske zgodbe – trpke, a takšne, da si prav zato še toliko bolj zaslužijo uprizoritve na gledališkem odru. Ne samo na dan te predstave, ne samo včeraj. Jutri in za vedno,” je poudarila Joveva.

O predstavah gledališke skupine

Poslanko je k udeležbi na predstavi povabilo Teatro di Nascosto – t. i. skrito gledališče , ki je s pomočjo Annet Henneman razvilo t. i. gledališčno reportažo. Te reportaže osvetljujejo trenutna dogajanja na konfliktnih območjih in prikrajšanim dajejo glas ter jih opolnomočijo za deljenje svojih zgodb. Gledališče sestavlja mednarodna skupina igralk in igralcev, ki delujejo in živijo v Palestini, Iraku, Iranu, Egiptu, Siriji, Kurdistanu, Ukrajini, Nemčiji, Angliji in na Danskem ter Nizozemskem.

/0 Comments/objavil/a

Slovenski evroposlanci enotno parlamentu: vrnite predstavitve v slovenščini

Evropski poslanke in poslanci iz Slovenije so v četrtek, 19. januarja 2023, na pristojne v Evropskem parlamentu naslovili pismo s pozivom, naj v najkrajšem možnem času uredijo razmere na področju vodenih ogledov Evropskega parlamenta. Skupine obiskovalcev iz Slovenije namreč vse od lanskega septembra nimajo možnosti predstavitve v maternem jeziku, kar je po mnenju podpisnikov nesprejemljivo.

Vodeni ogledi Evropskega parlamenta so namenjeni spoznavanju vloge te institucije, političnih skupin v njej, pa tudi dela poslank in poslancev. A zadnje štiri mesece imajo obiskovalke in obiskovalci iz Slovenije na voljo zgolj dve možnosti: ali predstavitev v angleškem jeziku ali pa ostanejo brez.

“S tem, ko slovenskim skupinam obiskovalk in obiskovalcev ni zagotovljena možnost predstavitev v maternem jeziku, so postavljeni v neenakovreden položaj, obenem pa se krši glavni namen zagotavljanja večjezičnosti.”

Poudarili so, da sicer razumejo razlog za nastale razmere, a da pomanjkanje slovenskega ali slovensko govorečega osebja ni novonastala težava. En sam uslužbenec za zagotavljanje organizacije in izvajanja za vse skupine obiskovalcev zagotovo ne more biti dovolj, so še opozorili.

“Zato vas pozivamo tako k prenovi sistema samih predstavitev kot k temu, da v najkrajšem možnem času odpravite diskriminatorno prakso ter slovenskim državljankam in državljanom, kot državljankam in državljanom EU, zagotovite izvajanje predstavitev v maternem jeziku.”

Pismo je podpisalo vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije: Irena Joveva (Renew Europe), Klemen Grošelj (Renew Europe), Milan Brglez (S&D), Matjaž Nemec (S&D), Ljudmila Novak (EPP), Franc Bogovič (EPP), Milan Zver (EPP) in Romana Tomc (EPP).

Preberete si ga lahko na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

“Če nihče ne poroča o vladni korupciji, ta ne obstaja, kajne?”

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda) je v sredo, 18. januarja  2023, med plenarno razpravo o položaju novinarjev v Maroku nagovorila Evropski parlament. Izpostavila je razmere na področju novinarstva v Maroku, kjer maroška vlada krni poročanje novinarjem in tiša glasove, ki poročajo o vladni korupciji. “Če nihče ne poroča o vladni korupciji, ta zagotovo ne obstaja, kajne,” je bila ostra.

Po besedah evropske poslanke vlada v Maroku zgolj navidezno prikazuje pluralizem medijev, medtem ko je stanje na področju novinarstva v državi precej drugačno. Poudarila je, da se kljub dejstvu, da sta pravici do informacij in svobode izražanja zapisani v ustavi, ne spoštujeta.

“Novinarke in novinarji so v svojem delovanju izjemno omejeni, prisiljeni v samocenzuro, pravica do poročanja o korupciji, statusu monarhije in statusu Zahodne Sahare je – milo rečeno – izredno okrnjena.”

Kot je dodala Joveva, v Maroku obstaja samo še en neodvisni medij, novinarji slednjega pa so redno tarče nadlegovanj, preganjanj, neupravičenih aretacij ali celo zapornih kazni na podlagi lažnih obtožb o nezakoniti prekinitvi nosečnosti in spolnih napadih.

“Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih, in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.”

 

OZADJE

Na razpravi na plenarnem zasedanju je bil izpostavljen predvsem primer Omarja Radija, maroškega preiskovalnega novinarja in borca za človekove pravice, ki je poročal o korupciji v vladi. Vse od 29. julija 2020 je priprt, obsojen je na šest let zapora. Kazen je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Po mnenju Organizacije za človekove pravice (Human Rights Organisations) je postopek proti Omarju Radiju vključeval resne kršitve mednarodnih standardov poštenega sojenja.

Celoten plenarni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
, ,

‘‘Ne pravila, naša integriteta lahko edina zaustavi korupcijo’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. januarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede korupcijskega škandala, ki je nedavno pretresel evropske institucije. V govoru je dejala, da ne bodo pravila tista, ki bodo kos korupciji, temveč integriteta kolegic in kolegov v Evropskem parlamentu.

Šok, zgroženost in sram so samo tri izmed nešteto besed, ki bi se še našle za opis nepojmljivega korupcijskega škandala, ki se je zgodil Evropskemu parlamentu, je govor začela poslanka.

Poudarila je, da so vmešavanja tretjih držav v odločitvene procese institucij Evropske unije nedopustna in jih je seveda treba zaustaviti, a da to ne bo dovolj.

‘‘Poostriti je treba pravila na vseh področjih, na vseh ravneh, v vseh institucijah. A imamo lahko še tako ostra in jasna pravila, na koncu se vse konča … ne pri denarju. Zame ne. Vse se konča pri nas, kot ljudeh,’’ je bila jasna Joveva.

Pri tem je dodala, da so politiki tisti, ki državljankam in državljanom, konec koncev pa tudi dostojanstvu Evropskega parlamenta dolgujejo, da vse, o čemer pridigajo, tudi dejansko izvajajo.

​​“In če že nekdo tretji potem poskuša s podkupovanji, niso pravila tista, ki bodo to zaustavila. To lahko uspešno zaustavi zgolj in samo naša integriteta, kolegice in kolegi” je skenila poslanka.

Celoten nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
, ,

‘‘Ne gre za znanje tujega jezika. Gre za pravico do izbire maternega.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je konec minulega tedna gostovala v petkovih poročilih na Planet TV (13. januarja 2023) in v nedeljski oddaji 24ur na POP TV (15. januarja 2023). Spregovorila je o svojem pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku, v katerem je poudarila, da morajo vsi, ki pridejo ponujat storitve na slovenski trg, spoštovati slovenski jezik. Po njenem mnenju ne gre za to, ali znaš denimo angleško ali ne, pač pa za tvojo pravico do izbire maternega jezika.

Poslanka je dejala, da je navdih za borbo za uporabo slovenščine dobila iz osebnega življenja, ker se starejši generaciji težje obrazloži uporabo modernih tehnologij, že ko so te dostopne v slovenskem jeziku. V primeru, ko slovenščina ni na izbiro, pa je ta tehnologija mnogokrat praktično nedostopna širšemu krogu ljudi.

Z večjim zavedanjem te nedostopnosti je poslanka začela intenzivno razmišljati, kaj lahko stori. Čeprav podjetje Apple že ponuja slovenščino na svoji platformi pretočnih vsebin, pa je nimajo na izbiro na različnih napravah, kot so telefoni, tablice in računalniki.

‘‘Ne zdi se mi prav, da je slovenski jezik diskriminiran v digitalnem svetu, ker smo majhen trg. Še vedno smo trg Evropske unije, smo enakopravna država članica, naš jezik je uradni jezik EU, kar se mora spoštovati,’’ je bila v izjavah odločna Joveva.

Poslanka je dejala, da bo naslednji korak razširitev njene pobude na tiste poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ki se v svojih državah soočajo s podobnimi težavami nedostopnosti vsebin in storitev v njihovih jezikih. Naslednja možnost je tudi zahtevanje odgovorov na zaslišanju odbora za kulturo Evropskega parlamenta, konec koncev pa tudi zakonodajne spremembe oziroma prilagoditve.

‘‘V bistvu pa ne sme iti za to, kaj neka zakonodaja omogoča in česa ne. Gre za to, da se preprosto morajo spoštovati vsi jeziki,’’ je prepričana poslanka.

V prispevkih sta novinarki omenili tudi poslankino iniciativo in pismo, ki ga je poslala lani jeseni direktorjem digitalnih platform Netflix, Disney+ in Amazon Prime glede njihove (ne)uporabe slovenskega jezika pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji svojih ponudb na slovenskem trgu.

Svoji mnenji o (ne)uporabi slovenskega jezika sta podala tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučić.

Prispevka s poslanko si lahko ogledate tukaj (Planet TV) in tukaj (POP TV).

/0 Comments/objavil/a

“Vesela sem, da sem lahko del vaših zgodb”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 12. januarja 2023, sodelovala pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika na Slovenski filantropiji. Udeleženke in udeleženci tečaja so bili povečini iz Ukrajine. Poslanka je izrazila zadovoljstvo, da je dobila priložnost sodelovati pri projektu, ki pomaga pri integraciji v novo okolje. “Vesela sem, da sem lahko del vaših zgodb. Vaša življenja so vse prej kot lahka, vaša volja do učenja pa je zavidanja vredna,” je med drugim povedala Joveva.

Tečaj je bil zelo interaktiven, teče pa na način, da se vsi že od prvega dne pogovarjajo v slovenščini.

Joveva je v krajšem nagovoru udeležencem izpostavila, da se v Evropskem parlamentu zadnje leto zelo veliko ukvarjajo z vojno v Ukrajini. Jasno je obsodila vsakršno vojaško agresijo. Vsem prostovoljcem in udeležencem tečaja je izrazila svojo podporo ter se zavezala, da bo  še naprej počela vse, kar je v njeni moči, da bi EU čim bolj pomagala vsem beguncem in drugim pomoči potrebnim.

Dejala je tudi, da se zaveda, da razmere, v katerih so se znašli ljudje v Ukrajini po začetku vojne, niso enostavne, prav tako prilagoditev na nov način življenja. Poudarila je, da izredno spoštuje njihove izkušnje, pogum ter vse, kar so že doslej morali preživeti.

Ob koncu je vsem udeležencem zaželela veliko sreče in uspehov ter se še enkrat zahvalila za povabilo pri sodelovanju na tečaju.

Na njem je poslanka sodelovala v okviru projekta “MEP Job Shadowing”. Gre za del projekta “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” (CERVIS), ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Projekt je zamišljen tako, da evropski poslanec in izbrani prostovoljec za en dan simbolno zamenjata službi oziroma drug drugemu pomagata pri svojem delu. Predvidoma prihodnji mesec se bo tako evropski poslanki pridružil pri delu nekdo od izbranih prostovoljcev.

/0 Comments/objavil/a

“Želim si ocenjevanje na podlagi mandata, ne kampanje”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 12. januarja 2023, udeležila pogovora z dijakinjami in dijaki Srednje šole Domžale, kjer je z njimi spregovorila v okviru predmeta aktivnega državljanstva na temo Evropske unije in njenega dela v Evropskem parlamentu. Mladi so postavili paleto zanimivih vprašanj, med drugim tudi, kako bi jih poslanka prepričala, da na naslednjih evropskih volitvah podprejo prav njo. Odgovorila jim je, da si ne želi ocenjevanja svojega dela na podlagi enomesečne kampanje, pač pa na podlagi celega mandata. 

Naslednje volitve v Evropski parlament bodo leta 2024. Joveva je dijakinjam in dijakom dejala, da o njih še ne razmišlja.

“Delati želim tako, kot delam od prvega dneva. Ne želim se spremeniti zato, ker so kmalu volitve. Pri določenih ljudeh lahko vidiš, da so v kampanji, ker so več na terenu, bolj so prijazni, kar naenkrat je ogromno nekih obljub. Zase si želim, da bi ljudje videli, da sem delala dobro skozi ves mandat in da me ocenijo po tem.”

Velik del vprašanj med pogovorom se je navezoval na bolj osebne okoliščine poslanke in njeno poklicno pot. Zaradi njenega porekla je mlade zanimalo, kakšno je bilo njeno otroštvo ter ali je imela zaradi tega kdaj težave v šoli.

“Nikoli. Ne v osnovni šoli ne v gimnaziji. Morda tudi zato, ker pri meni nikoli niso mogli najti nekega razloga za zbadanje, saj že od nekdaj obožujem slovenščino in se je to vedno zelo poznalo tudi v šoli.”

Pri vprašanju dijakov, kdo je njen vzor, Joveva ni oklevala: “Moja mama, ki sem jo izgubila leta 2009, po dolgem, res dolgem boju z rakom. Žal imamo s to boleznijo izkušnje že vsi, posredne ali neposredne. In tudi zaradi mame se v Evropskem parlamentu ukvarjam s področjem boja proti raku. Njej v čast. Ona je moj edini vzor.”

Na področju raka je bila poslanka aktivna tudi v posebnem odboru BECA znotraj Evropskega parlamenta, kjer so naredili strategijo na evropski ravni in kjer je sama zagovarjala pravico do zdravljenja, ki ne sme biti odvisna od tvoje poštne številke.

 

“Te smernice smo naredili za države članice. Te bolezni je na žalost vedno več, in na žalost niso vse ozdravljive. Tudi na tem področju so potrebne sistemske rešitve. Ključna pa je preventiva. Redni pregledi. Moramo se zavedati nevarnosti okoli nas. Kar lahko naredimo sami, to naredimo. Da na koncu dneva veš, da si sam storil vse, kar si lahko.”

V nadaljevanju so dijaki naslovili tudi področje okolja ter želje Evropske unije pri reševanju podnebne krize. Evropska poslanka je poudarila, da je cilj Evropske unije do leta 2050 postati podnebno nevtralna celina, kar moramo doseči z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Ne glede na vojno v Ukrajini in energetsko krizo je Joveva prepričana, da to ostaja priorieta EU.

/0 Comments/objavil/a