“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

V začetku februarja 2020 so postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitvenega procesa EU. Po predstavitvi nove metodologije se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize svoje politične skupine Renew Europe, na kateri so o novi metodologiji razpravljali evropski poslanci, predstavniki držav Zahodnega Balkana, komisar za širitev Olivér Várhelyi, svetovalec francoskega predsednika Clément Beaune, predstavniki Evropske komisije in drugi. Drugi dan okrogle mize sta tako poslanka Joveva kot evropski poslanec dr. Klemen Grošelj izrazila zadovoljstvo, da se bo proces širitve nadaljeval, hkrati pa upanje, da EU ne bo “prišla v položaj, ko bodo kandidatke zapisane kriterije izpolnjevale bolje od nekaterih članic EU”.

Ne glede na vse je namreč tudi ta vidik pomemben, saj poleg drugih razlogov francoskemu ‘non’ oktobra 2019 botruje tudi nazadovanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v nekaterih mlajših državah članicah po vstopu v EU. Zdi se, da od držav Zahodnega Balkana zahtevamo veliko, kar je sicer prav, a kaj, ko medtem očitno nimamo (dovolj) učinkovitih mehanizmov za utrjevanje ali sankcioniranje kršitev temeljnih vrednot Unije med državami članicami.

Po drugi strani bi bilo treba izboljšati tudi vidnost in transparentnost sredstev prek instrumenta IPA. V programu IPA II, torej med letoma 2014-2020, je za strukturne reforme, ki pomagajo preoblikovati določene sektorje v državah in jih približujejo standardom EU, namenjenih 11,7 milijard evrov. Pogajanja za IPA III še potekajo. Predlog EK iz leta 2018 sicer predvideva povečanje sredstev na 14,5 milijard evrov, vendar je ta znesek še vedno stvar pogajanj in je – tako kot preostale zadeve – vezan na prihodnji večletni finančni okvir EU.

Nova metodologija za pristopna pogajanja torej prinaša določene novosti. Nekatere med njimi so pozitivne, spet druge bi lahko imele tudi negativne posledice za države na Zahodnem Balkanu. Poslanka Joveva je v oddaji za makedonsko televizijo TV TELMA pozdravila predvsem razvrstitev poglavij v šest svežnjev, kar naj bi zagotovilo morebitno pospešitev pristopnih procesov. Po njenem mnenju sta dobra tudi predlog o povečanju investicij in finančne pomoči na podlagi napredkov držav na Balkanu ter del, ki govori o pospešeni integraciji pri individualnih politikah, programih oziroma mehanizmih EU, do katerih bi bile države v procesu približevanja EU po novem vključene tudi pred formalnim sprejetjem v EU. Pod črto: Ti predlogi ponujajo nekatere prednosti, vendar po drugi strani spreminjajo dosedanji proces, saj je možno tudi nazadovanje pri pristopnemu procesu ter odtegnitev nekaterih programov in sredstev EU.

EK sedaj upa, da bodo države članice ta predlog podprle sočasno z začetkom pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo čim prej, še pred majskim skupnim vrhom v Zagrebu, na katerem bo EK pripravila (tudi) ekonomski in investicijski razvojni načrt za Zahodni Balkan. Če bo Svet odobril novo metodologijo, bo EK predstavila okvir za osnutek pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo.

*V Evropskem parlamentu so o prenovljeni metodologiji razpravljali v ponedeljek, 10. februarja, nagovor poslanke Joveve pa najdete v zavihku Novice – Nagovori v EP.

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu (EP)? Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh ter se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve vzpostavlja pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del ekipe in pridobiti znanja iz delovanja EP. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznice in posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj EP, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov z različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • Neposredne izkušnje z delom v EP;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
  • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
  • pridobivanje znanja z administrativnih in vsebinskih področij;
  • priložnost uveljavljanja svojega znanja, s čimer prispevate k dejavnostim EP;
  • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • Administrativno in vsebinsko pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • Zanimanje za delovanje EP in Unije kot celote;
  • kreativen ter odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika (ali več njih) je prednost.

Kako se prijavite? Vsi zainteresirani ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 29. februarja 2020. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidatke in kandidate, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najpozneje 10. marca 2020. Prednost pri izboru bodo imeli mlajše in mlajši od 29 let.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Irena Joveva

poslanka Evropskega parlamenta

članica skupine Renew Europe

 

Ljubljana / Bruselj, 3. februar 2020

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta bila gosta v oddaji Slovenija je del evropske zgodbe na Televiziji Vaš kanal.

V pogovoru so se predvsem osredotočili na aktualne teme, kot so brexit, širitev EU, Zeleni dogovor … Predstavila sta ključne programske prioritete svojega dela ter med drugim razložila, kako tečeta življenje in delo tako na ‘evropskem parketu’ kot tudi znotraj njune evropske družine, evropske politične skupine Renew Europe.

V petek, 17. januarja 2020, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je v prvi polovici leta 2019 temeljil predvsem na spodbujanju dialoga z mladimi ter njihovi čim višji udeležbi na volitvah. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogov mladih, ki bi pomagali pri njihovem življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se v okviru projekta udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita, sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljene, so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladinski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici, ki so (bili) na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnostni sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da – ko govorimo o e-volitvah – mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo z izstopom Združenega kraljestva utegnejo občutiti tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali (nujno) pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.«

Resnično si želi, da bodo pogajalci vendarle uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe, namenjene mladim.« Joveva pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal tudi proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabljala bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko mesečno naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov, s katerimi se mladi soočajo.

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta se v petek, 17. januarja 2020, udeležila skupne seje parlamentarnih odborov – za zadeve Evropske unije (EU) in za zunanje zadeve. Oba sta tudi nagovorila poslance državnega zbora, osrednja tema pa je bila predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije.

Zakaj je pomembno, da se evropski poslanke in poslanci, če jim to dopušča čas, udeležujejo teh sej v slovenskem hramu demokracije? Ker je po mnenju Joveve in Grošlja prav, da se poslanke in poslance v državnem zboru seznanja z aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, posledično pa tudi slovensko javnost.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Hrvaški politiki in diplomati namreč te dni jasno in glasno poudarjajo, da bodo »varovali vladavino prava kot temeljno vrednoto«. Upravičeno se torej lahko pričakuje, da bodo to udejanjali tudi v praksi, je ob tem – tako na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kot tudi na tokratni skupni seji pristojnih odborov DZ – pripomnila Joveva. Kot je dodala, od Hrvaške pričakuje ne le dejansko spoštovanje vladavine prava, pač pa tudi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi: »Hrvaški premier se je v Evropskem parlamentu moral precej braniti pred očitki glede ravnanja Hrvaške z migranti. Čeprav jih sam zanika, mu večina mojih kolegov – z mano vred – upravičeno ne verjame. Medtem je popolnoma jasno, da se določenih težav zaveda tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v odgovoru na moje vprašanje v zvezi s tem napovedala nadzorne mehanizme, a so podrobnosti še stvar pogovorov z državami članicami.«

Joveva je izpostavila tudi pričakovanje, da bodo države članice sedaj, ko je bil Zeleni dogovor potrjen v Evropskem parlamentu, uresničile tudi svoje besede in zaveze glede okoljske politike. Izrazila je upanje, da to ni vagon, na katerega so države skočile zgolj zato, ker je »zeleno moderno«: »Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom leta 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.«

V nadaljevanju je ključne izzive, ki bodo zaznamovali letošnje leto in s tem tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, nanizal tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj. »Velika Britanija s svojim odhodom iz EU odnaša 16 % sredstev, kar pomeni, da bo potrebno bodisi delno kompenzirati bodisi zmanjšati sredstva v proračunu oziroma prilive v proračun«, je povedal in poudaril, da je eden od vzvodov za reševanje te problematike zagotovo tudi tako imenovani mehanizem za pravični prehod (v brezogljično družbo).

»Vsekakor je to tudi sistem, ki bi preprečeval, da bi iz tretjih držav evropski trg preplavili ogljični izdelki v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih že imamo. Strateško vprašanje, ki se odpira v okviru proračuna, pa je vprašanje razmerja med tradicionalnimi postavkami, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter sodobnimi postavkami, med katere sodi tudi Zeleni dogovor,« je še dejal Grošelj. Po njegovih besedah se namreč moramo zavedati, da bo politika svojo kredibilnost okrepila samo na način, ko bo razlika med zapisanimi usmeritvami, zastavljenimi cilji ali željami in implementacijo čim manjša.

Glede položaja EU na globalnem parketu pa je evropski poslanec opozoril, da bomo morali prenehati razmišljati o industrijah posameznih držav članic, pač o skupni, evropski industriji.

Joveva in Grošelj sta spomnila tudi na predvideno ustanovitev Konference o prihodnosti Evrope. Gre za platformo, v kateri naj bi sodelovale evropske institucije, predvsem pa državljanke in državljani, kar je tudi najbolj pomembno: »Da jim ne le govorimo in obljubljamo v nedogled, ampak tudi dejansko dokažemo, da jih slišimo, poslušamo in še zlasti upoštevamo.«

Evropska poslanka Irena Joveva je za Ekologe brez meja zapisala svoje razmišljanje v kolumno o evropskem prizadevanju za doseganje podnebnih ciljev ter Zelenem dogovoru. 

Končno. Čeprav bi morali začeti že veliko prej, je v zadnjih letih vendarle končno zaznati nekaj več aktivnosti in pobud Evropske unije (EU) v skrbi za naše okolje. Veliko je bilo že storjenega pri ozaveščanju, a veliko je še za postoriti. Po raziskavi Eurostata se večina Evropejcev (84 %) strinja, da bi morale države narediti več na področju okolja in zagotoviti ustrezna sredstva za prehod na zelene energije. EU se je predstavila kot gonilna svetovna sila varovanja okolja in soočanja s podnebnimi spremembami. V Evropskem parlamentu smo sprejeli resolucijo, ki je razglasila izredne razmere zaradi podnebnih sprememb, Komisija pa si je – tudi zaradi izrazitega pritiska Parlamenta – zadala ambiciozni Zeleni dogovor.

Za doseganje zastavljenih ciljev bo oblikovanih veliko zakonodajnih aktov in direktiv. Tekoče leto bo pokazalo, kako si bo EU v naslednjih desetletjih prizadevala za ublažitev podnebnih sprememb in posledic ter za vzpostavitev okvira trajnostnega načina življenja. Evropski proračun medtem že skrbi za soočanje s podnebnimi spremembami na številnih področjih, kot so kmetijstvo, kohezija, energetika, razvoj in transport, ki imajo na podnebje največji vpliv. Sprejetih je bilo več ukrepov, ki bodo pričeli delovati v naslednjih letih, denimo direktiva o prepovedi plastike za enkratno uporabo.

Za namen spopadanja s podnebnimi spremembami se predvideva povečanje sredstev na 25 % proračuna (320 milijard evrov). Izrednega pomena so Sklad oziroma Mehanizem za pravičen prehod, Naložbeni načrt za trajnostno Evropo in reforma Skupne kmetijske politike. Marca naj bi bil predstavljen t. i. Podnebni zakon za podnebno nevtralno družbo do leta 2050, veliko pa pričakujem tudi od t. i. ‘Farm to fork’ prehranske strategije glede zmanjševanja uporabe pesticidov in antibiotikov.

Končno. Končno smo prišli do točke, ko je problematika okolja v evropski politiki postala prioriteta in  resnično si želim, da bomo uspešni ter rešili tisto, kar je še mogoče rešiti. Poročila znanstvenikov nas ne morejo navdajati z optimizmom. Onesnaženost oceanov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, taljenje ledenih plošč in neizprosni požari… Čisto vsi moramo začeti ravnati odgovorno, se zavzeti za naravo ter poskrbeti za prihodnost nas in našega planeta. V enem izmed svojih plenarnih govorov sem povedala, da se podnebje spreminja, a da je skrajni čas, da se začnemo spreminjati tudi ljudje.

Več si lahko preberete na Ekologi brez meja.

Ekologi brez meja se zavzemajo za svet brez odpadkov, ki ga skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Nihovo poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivajo na spremembe politik in navad. So mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjajo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov.

Evropski parlament že 31. leto podeljuje nagrado Saharova za svobodo misli zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki izjemno prispevajo k boju za človekove pravice. Letos je nagrado prejel ujgurski zagovornik človekovih pravic in borec za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem, Ilham Tohti. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je v petek, 10. januarja 2020, pripravila okroglo mizo o pomenu omenjene nagrade, letošnjem nagrajencu in njegovem boju. Po projekciji dokumentarnega filma o življenju in delu aktivista je sledila okrogla miza, kjer so bili osrednji govorci evropska poslanka Irena Joveva, starosta slovenskega novinarstva Branko Soban in novinar zunanjepolitične redakcije Televizije Slovenije Aleš Malerič.

Vsakršno odstopanje od idealov komunistične partije in rušenje enotnosti prebivalstva Kitajska dojema kot separatistično dejanje. Zaradi obtožb separatističnega aktivizma je bil septembra 2014 po dvodnevnem montiranem sojenju Ilham Tohti obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Tohti si je več kot dve desetletji neutrudno prizadeval za dialog in razumevanje med Ujguri in drugimi Kitajci (Han skupnostjo) ter se odločno zavzemal za izvajanje zakonodaje o regionalni avtonomiji na Kitajskem. Tohti je med drugim gostil spletno mesto »Uyghur Online«, kjer je redno grajal izključevanje ujgurskega prebivalstva iz razvoja Kitajske ter spodbujal ozaveščenost o položaju ujgurske skupnosti v kitajski družbi in ravnanju z njo. Za svoje delo je kljub nasprotovanju Kitajske prejel več nagrad: nagrado PEN/Barbara Goldsmith za svobodo pisanja (2014), nagrado Martina Ennalsa (2016) in mednarodno liberalno nagrado za svobodo (2017). Poleg tega je bil leta 2019 nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

»V Evropskem parlamentu smo z izborom nagrajenca dali jasen signal Kitajski,« je na okrogli mizi poudarila evropska poslanka Joveva. Po njenih besedah gre za tako imenovano mehko moč, ki jo imajo kot evropski poslanci. S tem so namreč dali jasno vedeti, da je kršenje človekovih pravic ujgurske manjšine na Kitajskem nedopustno: »Žalostno in zaskrbljujoče je že samo dejstvo, da je v današnjem času toliko nominirancev za nagrado Saharova. A je seveda prav, da obstajajo take nagrade, da postane tudi splošna javnost pozorna na hujše kršenje človekovih pravic, saj marsikatera kršenja ostanejo neizpostavljena.«

Določeni vzvodi EU bi lahko bili uporabljeni, je še povedala poslanka. Nagrada Saharova 2019 bi denimo lahko bila odskočna deska za ustanovitev neodvisne, mednarodne, neomejene misije EU. Podobno, kot je leta 2017 EU misijo ustanovila za ugotavljanje kršitev človekovih pravic v Mjanmaru. Ne gre pozabiti, da je Kitajska geopolitično zelo močen igralec, EU na drugi strani pa ima težavo neenotnega nastopanja. »To smo že tolikokrat slišali in videli, na marsikaterem primeru. Dokler ne bo neke enotne zunanje politike, enotnega nastopa držav članic EU, bodo posamezne države podlegle pritiskom kitajskega kapitala,« je dodala Joveva.

Kitajska se svoje gospodarske moči zelo dobro zaveda in ta položaj izkorišča pri dvostranskih pogovorih, zlasti pri investicijah v države članice EU. Neenotno nastopanje držav članic EU, predvsem pa strah pred tako imenovanim ekonomskim maščevanjem Kitajske, onemogoča bolj odločne zahteve EU k spoštovanju človekovih pravic vseh prebivalcev na Kitajskem. Ukrepi EU v smeri drastičnih sankcij, na primer prekinitev gospodarskega sodelovanja, so ob tem povsem nerealna pričakovanja. A po mnenju Joveve bi bile možne določene alternative: zavračanje prošenj za vizum visokih uradnikov, zamrznitev premoženja in nesodelovanje z gospodarskimi podjetji, ki so povezana z delovanjem kampov, tako rekoč koncentracijskih taborišč za Ujgure, v pokrajini Xinjiang. Druga možnost bi medtem lahko bila sodelovanje diplomacije, stroke in gospodarstva na način, da bi ti enotno nastopili z zahtevo o spoštovanju človekovih pravic, saj v 25 let trajajočih ‘tro-tirnih’ pogajanjih o človekovih pravicah s Kitajsko nismo naredili niti enega koraka naprej.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. januarja 2020, kot ena od soorganizatorjev v Evropskem parlamentu gostila neuradni sprejem Zdravstvene koalicije Evropske unije (The EU health Coalition). Srečanje je bilo dobro izhodišče za odličen začetek novega leta ter trden temelj za združevanje moči med oblikovalci politik in partnerji v času pred drugim vrhom Evropske unije o zdravju, ki bo potekal 4.-5. maja 2020.

Zdravstvena koalicija EU obravnava izzive zdravstvenih sistemov po vsej Evropi, ki so trenutno pod pritiskom zaradi staranja prebivalstva in večje razširjenosti kroničnih bolezni. Glavni cilj Koalicije je spoprijeti se z nastajajočimi težavami ter kar najbolje izkoristiti najnovejši napredek znanosti z aktivnim sodelovanjem in skupno zdravstveno strategijo, ki povezuje potrebe in prioritete v eno skupno vizijo.

“Ključni izziv letošnjega leta na področju zdravja bo priprava celovitega načrta za reševanje enega izmed pomembnih zdravstvenih vprašanj – boja proti raku v Evropi; in sicer s konkretnimi zakonodajnimi koraki, ki bodo temeljili na podlagi ocene učinka. To bo tudi ena izmed mojih prednostnih nalog v tem mandatu, hkrati pa tudi celotnega Evropskega parlamenta in Komisije. Vemo, da je 40 % rakavih obolenj mogoče preprečiti, če pravočasno izvajamo že poznane ukrepe. Vendar potrebujemo skupen pristop in sodelovanje vseh deležnikov. Sodelovanje ni ključno le za nas, politične odločevalce, pa za raziskovalce in zdravnike, temveč v prvi vrsti za bolnike. Sodelovanje vseh nas nam omogoča prenos znanja, mnenj, idej in dobrih praks.

Poleg tega je sodelovanje med oblikovalci zakonodaje in politik, strokovnjaki in širšo javnostjo nujno potrebno za spopadanje z izzivi nacionalnih zdravstvenih sistemov, saj ti kot taki niso v pristojnosti EU. Zato je potrebno okrepiti sodelovanje in prenos znanja ter podatkov med državami članicami za dosego skupne vizije zdravja.

Na dogodku je Koalicija predstavila sklop priporočil, ki obravnavajo 20 najbolj perečih vprašanj v zdravstvu. Služijo kot povzetek omenjene vizije, ki so se oblikovale kot rezultat prvega vrha, novembra 2018.

Evropska poslanka Irena Joveva je za internetni portal Emerging Europe zapisala svoje mnenje o slovenski in evropski politiki ter svojih prihodnjih projektih. Spodaj si lahko preberete krajši povzetek.

V novi funkciji evropske poslanke sem se znašla na drugi strani mikrofona, saj je bil moj prejšnji poklic novinarstvo. Izbira za sodelovanje v politiki ni bila lahka, a sem se po dolgem premisleku odločila sprejeti izziv. Pa ne zaradi višje plače ali statusa, temveč zaradi odgovornosti do tistih ljudi (med katere sem pravzaprav spadala tudi sama), ki se zgražajo nad politiki z željo po oblasti in brez občutka za resničnost. Namesto da bi se samo pritoževala nad politično situacijo, sem dobila priložnost, da se v teh ‘čevljih’ sprehodim tudi sama. Kot mlada politična osebnost – ne zgolj po starosti, ampak tudi aktivni vključenosti v politiko – imam drugačen pogled na to, kaj in kakšna naj bi bila politika. Politika je živ, spreminjajoč se organizem, ki se pod stalnim pritiskom trudi prilagoditi trenutnim izzivom. Tudi slovenski politični prostor se je z osamosvojitvijo Slovenije spreminjal. Imamo veliko politično razdrobljenost z vedno manjšo željo po sodelovanju med različnimi političnimi opcijami. Smo prva država nekdanje Jugoslavije, ki se je pridružila Evropski uniji.

Moje delo v Evropskem parlamentu je med drugim usmerjeno na Zahodni Balkan oziroma k spodbujanju širitve EU. Medtem bom kot članica odbora za kulturo in izobraževanje svoje delo posvetila izboljšanju pogojev za mlajše generacije, kot nadomestna članica odbora za okolje in javno zdravje pa se bom osredotočila na teme, povezane z varovanjem okolja in vprašanja, povezana z bojem proti raku. Moja prvo zakonodajno poročilo je Evropska solidarnostna enota, katerega namen je mladim Evropejcem ponuditi priložnosti za prostovoljno delo v globalnem solidarnostnem sektorju.

Spreminjati evropsko zakonodajo je velik privilegij, a hkrati tudi veliko breme. Moj (ambiciozen) cilj je storiti vse, kar je v moji moči, da spremenim stvari znotraj te velike politične ‘pošasti’. In še en cilj imam: Ostati to, kar sem, in ne postati del ravnodušnih politikov.

Celotno besedilo v angleškem jeziku je dostopno na Emerging Europe.

Emerging Europe je internetni portal oz. platforma, ki vodi spletno mesto z novicami in izdaja četrtletno revijo, osredotočeno na družbena, gospodarska, politična in kulturna vprašanja, povezana s srednjo in vzhodnoevropsko regijo.