Evropski poslanci Valter Flego, Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) so danes, 29. maja 2020, na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovili pismo o odpiranju meja po pandemiji Covid-19. Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle.

Spoštovana predsednica von der Leyen,

Pred dvema tednoma je Evropska komisija državam članicam predstavila sveženj smernic in priporočil, s katerimi se bodo postopoma odpravile omejitve potovanja in se bo turističnim podjetjem omogočilo, da se ponovno odprejo, z upoštevanjem vseh potrebnih zdravstvenih ukrepov.

Smernice in priporočila za države članice niso pravno zavezujoče, a vendar evropske ustanove temeljijoi na solidarnosti, strpnosti, vključenosti, pravičnosti in nediskriminaciji.

Na podlagi teh temeljnih načel je v predstavljenih dokumentih jasno zapisano, da je “potrebno zagotoviti postopno odpravljanje omejitev prostega pretoka ter notranjih meja, sorazmernosti in nediskriminacije med državljani EU”.

Prosti pretok in čezmejna potovanja so ključnega pomena za turistični sektor, zato vladna priporočila, kot je odlog počitnic zunaj matične države, lahko bistveno škodijo evropskim gospodarstvom, kjer turizem predstavlja znaten delež BDP.

Mlajše članice Unije, na primer Hrvaška in Slovenija, so pokazale, da so ravnale odgovorno med pandemijo COVID-19, s čimer so sprejele potrebne ukrepe za zaščito javnega zdravja in preprečevanje širjenja virusa. Posledično so tako na Hrvaškem kot v Sloveniji epidemiološke razmere med boljšimi v Evropi.

Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle. Tako je avstrijska vlada izjavila, da ne bo odprla svojih meja državam, ki še ne nadzorujejo koronavirusne situacije, in dodala, da bodo meje za nekatere evropske države odprli v sredini junija. Kljub izpostavljenemu merilu epidemiološke slike na tem seznamu ni niti Hrvaške niti Slovenije.

To ni prva kriza, s katero se spopada Evropa – migrantska kriza, teroristični napadi, velika gospodarska kriza in danes COVID-19 – vse to so veliki izzivi za EU, ki preizkušajo našo enotnost in moč. A nobena kriza doslej ni uspela spodkopati stabilnosti in varnosti držav članic.

Zato iskreno upamo, da se bo Komisija odzvala na te napovedi, ki niso v skladu z evropskim Načrtom
za okrevanje po pandemiji COVID-19 in s temeljnimi vrednotami EU.

Ukrepi nekaterih evropskih voditeljev tako spodkopavajo našo solidarnost, slabijo zaupanje državljanov v institucije EU in omogočajo enostranske odločitve v škodo stabilnosti Unije. Istočasno pa spodbujajo nacionalistične napetosti in del evropskih držav potiskajo v izolacijo.

Zato vas še enkrat pozivamo, da ohranite solidarnost Evropske unije, na kateri temelji.
COVID-19 bo imel dolgoročne posledice za EU in svet, toda ne bomo dovolili dejanj, ki lahko nepotrebno povečajo negativne posledice ter tako utirajo pot kršitvam evropske ideje solidarnosti in enotnosti.

Lep pozdrav,

Poslanci v Evropskem parlamentu
Valter FLEGO (RE)

Irena JOVEVA (RE)

Klemen GROŠELJ (RE)

Pismo predsednici Evropske komisije von der Leyen_odpiranje meja

Letter to President von der Leyen_reopening of borders

 

Danes, 20. maja 2020, je na pobudo European Youth Event (Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o delu evropskega poslanca v Evropskem parlamentu (EP) in v trenutnih kriznih razmerah. Evropski poslanki iz politične skupine Renew Europe Monika Semedo in Irena Joveva ter moderator Albrecht John iz enote za obiske in seminarje v Evropskem parlamentu so osvetlili ključne spremembe v življenju poslank od izvolitve, kako je videti njuno življenje in delo v EP ter v njihovih ‘domačih’ pisarnah.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva EU, s čimer zastopajo njihove interese. Prisluhnejo ljudem z lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi vprašanji, interesnim skupinam ter podjetjem. So zakonodajalci EU, obenem pa lahko postavljajo vprašanja Komisiji in Svetu ministrov. Vsakodnevna delovna obremenitev poslancev je razdeljena na delo, namenjeno volivcem iz njihove države, delo v odborih, razprave v njihovih političnih skupinah ter razprave in glasovanja na plenarnih zasedanjih. Udeležujejo se sej svojih odborov in političnih skupin ter številnih drugih sej. Lahko so tudi člani delegacije za odnose s tretjimi državami, ki včasih zahteva potovanja zunaj EU.

Kmalu bo minilo leto dni od evropskih volitev, zato veliko ljudi (predvsem mlade) zanima, kaj je tisto, kar pritegne; oziroma, kako se odločiš za kandidaturo za evropskega poslanca. “Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka, sicer sem pokrivala notranje politične teme, a sem vseeno dostikrat poročala tudi o Evropski uniji. Velikokrat sem bila razočarana, da se v politiki marsikaj ne dogaja v pravo smer in vedno sem imela svoje mnenje, kako bi se morali politiki obnašati itd. Verjetno nisem edina, ki je to (nekoč) počela… Ko me je takratni predsednik vlade poklical na sestanek, je bila moja prva misel, da bom dobila kakšno ekskluzivno izjavo ali novico. No, presenetljiva je vsekakor bila, saj nikoli nisem pomislila, da bi želel mene kot nosilko kandidatne liste za prihajajoče evropske volitve,” je svoj začetek politične zgodbe opisala Joveva. “Ko dobiš tako priložnost sooblikovanja evropske zakonodaje in veš, da so potrebne spremembe, tega enostavno ne zavrneš.

Irena Joveva je delila kratko videnje dela in izkušenj ali znanj, ki so pri delu poslancev še kako pomembne:

Na delo v Evropskem parlamentu te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti. Med drugim tudi zato, ker ne dobiš realnega orisa vsega birokratskega aparata, s katerim si kar naenkrat soočen. V tem mednarodnem okolju je znanje tujih jezikov ena izmed ključnih prednosti. Sicer je v Uniji 24 uradnih jezikov, vendar se kot delovni jezik na hodnikih uporabljata angleščina in francoščina (slednje se še učim). Če tega znanja nimaš, se dejansko težko sporazumevaš s kolegi poslanci in vsemi ostalimi zaposlenimi v tej instituciji. Dobrodošlo je seveda tudi, če si dober govorec oz. imaš dobre komunikacijske sposobnosti, si potrpežljiv, znaš sprejemati kompromise in biti diplomatski.

S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid-19 se je delo evropskih poslancev, z letošnjim marcem, dramatično spremenilo. Med 10. in 12. marcem je plenarno zasedanje izjemoma potekalo v Bruslju, nato pa je bilo kar naenkrat konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, je izpostavila poslanka Irena Joveva. “Običajno poslansko delo se je postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacijo s pomočjo digitalnih medijev. Kot predstavnica mlajše generacije evropskih poslancev se imam za otroka digitalne dobe, ampak ta nam zadnjih nekaj mesecev pravzaprav onemogoča normalno delo. Vsak dan spoznam kakšno novo komunikacijsko aplikacijo. Če je meni težko, kako je šele starejšim kolegom?

Obe poslanki sta izpostavili, da imajo sedaj redna zasedanja naše poslanske skupine Renew Europe, zasedanja odborov, novinarske konference  itd. le prek video konferenc, s pomočjo aplikacije Zoom in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi.

Žal pa ta prinaša tudi pomanjkljivosti, saj na izrednih zasedanjih Evropskega parlamenta besedo dobijo le fizično prisotni poslanci v plenarni dvorani Parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten, danes pa kljub digitalizaciji moraš načeloma še vedno natisniti glasovalni list, se podpisati in skeniran dokument poslati v Parlament.

Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma, moram priznati, da pogrešam dinamiko dela v EP, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vsekakor upam, da se bomo lahko že junija vrnili v neko kolikor toliko ‘normalno’ obliko dela, je še dodala Irena Joveva.

V Evropskem parlamentu v teh izrednih trenutkih sprejemamo različne sklope zakonodaje in predloge za omilitev posledic pandemije, tako s programom SURE, ki ga je predlagala Komisija, se borimo proti brezposelnosti, s finančnimi injekcijami pomagamo evropskemu gospodarstvu, je pa seveda na vsaki posamezni državi članici, da poskrbi za svoje državljane; ob zavedanju, da se bo (oziroma se je) zdravstvena kriza sprevrgla v ekonomsko in socialno. Poslanka Monica Semedo je izrazila zadovoljstvo, da se pri ukrepih v veliki meri upoštevajo predlogi Renew Europe.

Ne smemo pa pri tem pozabiti na druge evropske države,“ je poudarila Joveva, saj kot podpredsednica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija vedno spremlja, kaj se dogaja na Zahodnem Balkanu. “Veseli me, da se je Unija tokrat odzvala hitreje kot med migracijsko krizo in izkazala solidarnost tudi državam kandidatkam, za katere je trenutno predvidena finančna pomoč v okvirni vrednosti 3,3 milijarde EUR za reševanje krize covid-19.“

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah, s katerimi se soočajo mladi.

 

Evropska komisija poziva vso zainteresitano javnost, da prek javnih posvetovanj izrazi svoje mnenje o Evropskem podnebnem paktu.

Zeleni dogovor je nova strategija EU za boj proti podnebnim spremembam, ki je zasnovana tako, da bo evropsko gospodarstvo postalo trajnostno, čistejše, varnejše in bolj zdravo. Da bi to dosegli, se je Evropska komisija odločila vključiti javnost kot celoto, da se ustvari nova kultura ozaveščenosti in se sprožijo konkretni skupni ukrepi. Zainteresirane deležnike zato poziva, da preko javnih posvetovanj izrazijo svojem mnenje o zelenih vidikih zakonodaje in politik EU. Rok za oddajo vaših mnenj na spletni strani Evropske komisije je 17. junij 2020.

Poslanci evropske skupine Renew Europe smo že ob sprejemu Evropskega zelenega dogovora v Parlamentu izspostavili pomen tovrstnega dogovora kot splošne strategije za EU in da morajo vsi ukrepi upoštevati okoljske izzive, katerih cilj je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ° C. Evropski poslanci si želimo, da EU zmanjša svoje domače emisije toplogrednih plinov za 55% v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 najpozneje do leta 2030. Za dosego tega cilja Renew Europe vztraja pri pomembnosti podpiranja naložb v čiste tehnologije in spodbujanju trga trajnostnih izdelkov v kombinaciji s hitro opustitvijo neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva. Naša skupina tudi v celoti podpira koncept Pravičnega prehoda, s katerim podnebne in okoljske preobrazbe postanejo evropska zgodba o uspehu.

Posebno sedaj v času po pandemiji COVID-19 bo potrebno obnovo gospodarstva usmeriti v zeleno obnovo in zagon ekonomije. Ključnega pomena za Evropo po pandemiji  bo prehod na sodobno, podnebno nevtralno, gospodarno, konkurenčno ter samozadostno industrijsko bazo v EU.

Evropska poslanka Irena Joveva je v začetku meseca maja 2020 skupaj s kolegi iz evropske skupine Renew Europe naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta, Davida Sassolija in generalnega sekretarja Parlamenta, s prošnjo naj pomagajo Schumanovim pripravnikom, tem mladim in ambicioznim ljudem, da se jim omogoči nadaljevanje opravljanja pripravništva, ki je bilo zaradi pandemije COVID-19 skrajšano.

Trenutno opravlja Schumanovo pripravništvo 200 mladih, ki so dobili priložnost delati v različnih institucijah Evropske unije. Poslanstvo Schumanovega pripravništva je omogočiti pripravnikom, da dopolnijo znanje, ki so ga pridobili med študijem, in se seznanijo z dejavnostmi Evropske unije. S pripravništvom torej pridobijo dragocen vpogled v delo EU, kar jim bo pomagalo pri njihovi nadaljnji karieri. Vendar pa zaradi razmer, v katerih smo se vsi znašli zaradi pandemije, ti mladi niso mogli doživeti prave izkušnje, saj so kmalu po nastopu dela prešli na delo na daljavo ali t. i. “teleworking”. Njihovo delo je bilo posledično zelo omejeno in znašli so se v težkem položaju. Zato sta se Evropska komisija in Svet odločila, da sedanjim pripravnikom omogočita nadaljevanje pripravništva iz matične oziroma lokalne pisarne in začetek novega pripravništva od oktobra 2020, upajmo seveda, da v normalnih pogojih.

Žal te priložnosti Schumanovi pripravniki v Evropskem parlamentu niso dobili. Parlament je pripravnikom ponudil zgolj povratek v matične države. Zgodnji in nenadni konec njihovega pripravništva je mnogim od njih predstavljal finančno breme – zaradi stanovanjskih pogodb in vrnitve domov, ki v večini primerov v danem trenutku sploh ni bila mogoča, zaradi zaprtih meja.

Evropska poslanka Irena Joveva je na predsednika Sassolija in generalnega sekretarja Welleja naslovila pismo s podpisi večih mladih evropskih poslancev naj Parlament pomaga tem mladim in ambicioznim ljudem, da se jim omogočijo enaki pogoji kot pripravnikom Sveta in Komisije.

Pismo, v angleškem jeziku: Letter Schuman trainees

Danes, 17. 4. 2020, je na pobudo European Youth Event ( Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o lažnih novicah. Evropska poslanka Irena Joveva, izvršna direktorica in ustanoviteljica Lie Detectors Juliane von Reppert-Bismarck, vodja projekta Counter Deinformation DROG Jesse Evers in novinar/moderator Niko Efstathiou so razpravljali o tem, kako ravnati z novicami, dezinformacijami in lažnimi novicami med pandemijsko krizo.

Zdi se, da je vse težje dostopati do zanesljivih virov novic, hkrati pa se je vse težje in težje boriti proti algoritmični pristranskosti in razbrati, kaj so lažne novice. Kako zagotoviti, da lahko vsi dostopamo do novic, podkrepljenih s preverjenimi dejstvi? Ali bi morala odgovornost za odločitev o tem, katere novice so lažne, žaljive ali si zaslužijo cenzuro, ostati v rokah moderatorjev? Se rešitev skriva v učinkovitem izobraževanju o medijski pismenosti, da bi ljudje sami vedeli, kako pravilno ‘dekodirati’ informacije?

Lažne informacije pri nekaterih postanejo ‘resnične’, ker so z njimi soočeni dlje časa. So kot kaplje vode, ki se nabirajo vsak dan in s tem izničijo naše zaupanje v informacije, ki jih slišimo ali preberemo. Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko le kritična pismenost, torej možnost klikanja in preverjanja informacij iz različnih virov, pripomore k učinkovitemu odkrivanju pravih podatkov. Zato je ključno novinarsko obveščanje in novinarsko izobraževanje učiteljev, ki delajo z mladimi, kot tudi vključevanje kritične medijske pismenosti kot dela šolskih učnih načrtov.

Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka. Zaradi pridobljenih izkušenj sem se kot evropska poslanka osredotočila tudi na spopadanje z dezinformacijsko propagando,” je poudarila Joveva. Vsekakor je potrebno delati na področju medijske pismenosti. Ljudi je potrebno seznaniti in naučiti zaznavati, katere informacije so zanesljive. “Kar zadeva delo EP, imamo sedaj veliko več motivacije za odkrivanje lažnih novic kot na primer v času migrantske krize, saj obstaja skupno razumevanje in strinjanje glede pomembnosti boja proti dezinformacijam,” je še dodala.

Evropski parlament in komisija sta ustvarili spletno stran, na kateri najdete informacije o mitih in resničnih informacijah, podprtih s podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o COVID-19. To je korak v pravo smer, menita tako Joveva kot von Reppert-Bismarck. Ta spletna stran bi lahko bila temeljni kamen za prihodnji boj proti lažnim novicam, ne samo med krizo. To sem kot Evropejka prej pogrešala, je izpostavila Joveva.

Razpravljalci so se strinjali tudi, da ljudje ne bi smeli verjeti vsemu, kar berejo ali slišijo. Še posebej v tem času, ko smo doma in imamo več časa, brskamo po internetu, kjer najdete vse vrste dejstev in informacij, ki niso preverjene ali resnične.

Irena Joveva je delila kratko zgodbo, ki se ji je pripetila po izvolitvi:

Ne bi smeli biti tiho, če preberete ali slišite nekaj, za kar veste, da ni res. Še posebej, če se nanaša na vas ali nekoga, ki ga poznate. Takoj po volitvah je prišla novica, da sem prepričana, da se Bruselj nahaja na Nizozemskem. Bila sem čisto tiho, saj sem mislila, da nihče ne bo verjel takšni smešni, absurdni, lažni novici. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdo dejansko verjel v to. A novica se je hitro razširila, zaokrožila po družbenih omrežjih in nekaterih medijih oziroma “medijih”. Iz te lekcije sem se marsikaj naučila in sedaj to zgodbo pripovedujem, kadarkoli imam priložnost, saj je praktično šolski primer lažnih novic.

Evropska poslanka je poudarila, da ne smemo biti tiho. Ker se vsaka država z lažnimi novicami spopada na drugačen način, bi na ravni Unije potrebovali skupna pravila in smernice. Nauk z dezinformacijami o COVID-19 bi lahko uporabili kot odskočno desko za nadaljevanje boja proti lažnim novicam. Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje, ki pokriva obseg medijev in dezinformacij, je pojasnila, da se pripravljajo različni dokumenti, med drugim akt o digitalni storitvi, akcijski načrt za dezinformacije … Ker je izredno tanka črta med  svobodo govora in sovražnim govorom, imamo pri tem veliko težav. To je tudi glavni argument, ki ga večina ljudi uporablja, češ, zaradi svobode govora lahko govorim ali napišem tisto, kar mi je všeč. Ni res, je izpostavila Joveva.

Ko se informacije razkrijejo kot lažne novice, se ta podatek ne razširi tako hitro, kot so se v prvi vrsti čustveno nabite lažne novice. Joveva je predstavila nazorno ilustracijo, kako se je težko spopadati z lažnimi novicami, ko postanejo viralne. “To je tako, kot če vzamete pernato blazino in jo postavite denimo na balkon. Veter bo perje raznesel. Četudi bi želeli pobrati vsa peresa, bi bila to misija nemogoče.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah s katerimi se soočajo mladi.

Bi bilo smešno… Če ne bi bilo žalostno.

Njih se kritizirat ne sme, oni pa lahko počnejo vse. V imenu koga? Eno so njihovi Twitter troli, določeni mediji in/ali “mediji”, toda to… To je depeša, poslana Svetu Evrope v imenu vlade, pravzaprav v imenu Slovenije. V imenu koga, torej? Najprej se niso znali dogovoriti, kdo je to pismo napisal in kdo poslal. Potem menda nihče v vladi ni imel pojma, da se je to sploh pošiljalo. OK, to, da tri od štirih strank koalicije niso imele pojma, še ‘kupim’ (kar sicer vse pove o njihovi (ne)vlogi v tej vladi). Potem pa preberem, da z vsebino nista bila seznanjena ne zunanji minister ne predsednik vlade. Saj pravim, res bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Čakala sem samo še na stavek, da je spet kriv Marjan Šarec. No, ali pa Aleksander Čeferin, to je te dni bolj moderno. 🤔🙄

Skratka, te njihove “ugotovitve” so neprimerne, nedostojne, neutemeljene, le še dokaz več, da gre za neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč. Prikladno so pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, medtem ko so marsikaj tudi prilagojeno dodali. Kakopak.

Mediji so ključen steber demokracije. Če ima aktualna vlada več kot očitno dovolj časa za vse mogoče, bi se morda raje ukvarjala, na primer, z izboljšanjem pogojev za delo novinark in novinarjev. Ampak, ne, te “izboljšave” je očitno treba razumeti na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.

Podrobnosti si lahko preberete tukaj.

Foto: Robert Balen

Skupna izjava evropske poslanke in evropskega poslanca LMŠ/Renew Europe, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja, glede depeše, ki jo je vlada Janeza Janše poslala Svetu Evrope s katero izpodbija nedavne ugotovitve komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, ki je Slovenijo navedla med državami, v kateri se dogajajo pritiski na medije.

“Ugotovitve”, zapisane v depeši, so neprimerne, nedostojne, neutemeljene in zgolj še en dokaz več, da gre za politično motivirano in neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč.

Tak način komunikacije je vsega obsojanja vreden. 30 let po prvih demokratičnih volitvah v državi je to popolnoma nesmiselno in nesprejemljivo. V depeši so prikladno pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, marsikaj so seveda tudi prilagojeno dodali. Tovrstno komuniciranje je še posebej neprimerno v času, ko se država in družba soočata s pandemijo, zaradi katere so bile sprejete omejitve delovanja tako medijev kot celotne družbe. Od vlade bi pričakovali, da bi v teh razmerah – namesto napadov na medije – po zgledu nekaterih skandinavskih držav sprejela ukrepe, s katerimi bi podprla njihovo delovanje v teh za vse zahtevnih časih.

Mediji so namreč ključen steber vsake demokratične družbe in države. Menimo, da bi bilo treba novinarkam in novinarjem predvsem izboljšati pogoje za delo. To se še zlasti pozna v teh trenutnih, zahtevnih razmerah. Morda bi se aktualna vlada, če že ima več kot očitno dovolj časa za druge zadeve, raje ukvarjala s tem, vendar očitno sama te “izboljšave” razume na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 6. aprila 2020, imela pogovor z novinarko makedonske televizije TV24. Osrednja tema je bila pomoč Evropske unije državam Zahodnega Balkana.

Uvodoma je poslanka poudarila, da je že od nekdaj kritična do Unije glede njene (ne)hitrosti pri soočanju s krizami, denimo finančno ali migracijsko. “Toda ta kriza zdaj je nekaj drugega. Nekaj, na kar nihče, ampak resnično nihče ni bil pripravljen. Zato je bilo logično, da je vsak voditelj najprej pomislil, kako poskrbeti za zaščito svojih ljudi,” je povedala Joveva. Hkrati pa je dodala, da “če kdo misli, da se lahko ena država sama bori ali premaga nekaj takšnega, je to čista iluzija; ne glede na velikost ali – če hočete – moč posameznih držav”.

Solidarnost je namreč ključna, zato Unija pomaga tudi drugim državam, ki niso članice skupnosti, med drugim državam Zahodnega Balkana. Tako je Evropska komisija že napovedala 38 milijonov evrov takojšnje pomoči tej regiji, in sicer za zdravstveno opremo. Za gospodarsko okrevanje držav pa bo prerazporedila še 374 milijonov evrov v okviru proračuna Evropske unije.

“Brez sodelovanja, in to na vseh ravneh, ne bomo uspešni pri tej borbi,” je izpostavila Joveva, ki je v pogovoru predstavila tudi aktualne razmere in sprejete ukrepe v Sloveniji. Zaključila je z besedami, da največ lahko storimo sami; z upoštevanjem napotkov stroke.

Celoten pogovor v makedonskem jeziku si lahko ogledate v spodnjem video posnetku:

Danes, 2. 4. 2020, je – na skupno pobudo spletnih medijev Sobotainfo.com, Mariborinfo.com, Ptujinfo.com, TV Idea ter Informacijska točka Europe Direct Pomurje – v živo potekal prvi spletni pogovor z evropskima poslancema Ireno Jovevo in Francem Bogovičem. Ključna tema je bil odziv Evropske unije na aktualno dogajanje in krizo, ki jo je povzročila pandemija virusa COVID-19.  

Splošno mnenje, ki se je v preteklih tednih izoblikovalo v širši javnosti, je pomanjkanje solidarnosti med državami članicami Unije. Vidimo, kako se države bolj ali manj same soočajo z izbruhom, ki ne pozna meja. Mnenje nekaterih državljanov je, da se Evropska unija (spet) ni odzvala dovolj hitro in učinkovito. Pa je temu res tako?

Po mnenju Joveve je odgovor vsekakor večplasten: “Dejstvo je, da tega ni pričakoval nihče in da nihče ni bil pripravljen, da se nam lahko tako hitro vse obrne na glavo. Po eni strani je zato povsem razumljiv prvi odziv držav, ko je vsaka gledala nase, na svoje zmožnosti zaustavitve širjenja koronavirusa, zadostne količine zaščitnih sredstev… Predvsem zaradi strahu in občutka negotovosti je v prvi fazi sebičnost prevagala solidarnost. To ne pomeni, da tak odziv podpiram, ga pa lahko razumem. ” Ob tem pa je poslanka dodala, da se je (bilo) nato vendarle treba začeti zavedati, da se ta virus “požvižga na meje, poreklo, nacionalnosti, raso in vsa ostala prepričanja”. To pomeni, da ne bi oziroma ne bo pomagalo, če ena država gleda izključno ozkogledno in egoistično.

Kljub vsemu pa je, po uvodnem šoku, na plano prišla tudi humanost. Tudi ukrepi na ravni Unije so tokrat prišli prej kot v preteklih izzivih, s katerimi se je soočala; pozno, a vendarle ne prepozno. Je pa treba vedeti, da se bo tista prava solidarnost – če je – pokazala šele v prihodnjih mesecih, ko se bomo soočali z gospodarskimi in socialnimi težavami in si bodo države članice morale medsebojno pomagati, se zanesti ena na drugo v tej evropski skupnosti še bolj kot v tem trenutku.

Na marčevskem izrednem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci z veliko večino v okviru skupnega odziva EU na krizo COVID-19 sprejeli tri nujne zakonodajne predloge Evropske komisije, predvsem v luči razpoložljivih sredstev, ki jih bodo države članice uporabile za soočanje s krizo v zdravstvenem sistemu, na trgu dela in pri drugih ranljivih delih gospodarstva. Joveva je poudarila, da ti ukrepi seveda ne bodo dovolj in da jim bodo sledili še drugi, zahtevnejši in finančno obsežnejši.

Žal kriza izpostavlja tudi določene pomanjkljivosti pri tako željeni enotnosti Evropske unije, kar se po besedah Joveve kaže predvsem pri lažnih novicah in dezinformacijski propagandi, še zlasti pa neodgovornosti določenih voditeljev držav članic; nekateri namreč zavirajo sprejemanje nekaterih ukrepov na ravni Sveta, spet drugi pa izkoriščajo situacijo za neupravičeno širjenje svojih pristojnosti.

Krizo moramo izkoristiti tudi kot priložnost, da spremenimo naše razmišljanje in ne gledamo le na nacionalno, pač pa tudi na širšo raven skupnosti, s poudarkom na solidarnosti kot temeljni vrednoti Evropske unije. Tudi pogled na samooskrbo, pa naj si bo do hrane, energetike ali proizvodnih materialov se bo zagotovo spremenil, prav tako bo treba prilagoditi večletni finančni okvir EU, več pozornosti bo treba usmeriti tudi v digitalizacijo, je dejala poslanka in izrazila upanje, da bomo začeli bolj ceniti enostavne, določene vsakdanje stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne.

Ne smemo pozabiti, da nam po zdravstveni grozita ne le gospodarska, temveč tudi socialna kriza. V času izrednih razmer in kriz je bistvo to, da se ne sme pozabiti na demokratična načela, človekove pravice in svoboščine, je še povedala Joveva: “Seveda je bilo določene ukrepe, kot je omejitev gibanja, treba sprejeti, a teh razmer v nobenem smislu nobena država oziroma njihovi voditelji ne bi smeli izkoriščati za uveljavitev določenih nazorov ali prepričanj.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.