Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RRF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RRF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj

V soboto, 18. 7. 2020, je evropska poslanka Irena Joveva gostovala na Face TV, kjer je spregovorila o delu Evropskega parlamenta, izzivih Zahodnega Balkana ter izjavi premiera Slovenije Janeza Janše ob obletnici genocida v Srebrenici.

To je nesprejemljivo in zame nerazumljivo,” je uvodoma poslanka Joveva komentirala izjave predsednika vlade Republike Slovenije ob 25. obletnici genocida v Srebrenici. “Sram me je vsakič, ko slišim ali se spomnim, kaj je napisal. Premier Janša živi v preteklosti, ima svoje teorije zarote. Za vse je kriv ali prejšnji premier Marjan Šarec ali komunizem. Zato sva bila s kolegom Grošljem na to primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Nadaljevala je, da Janša zelo premišljeno odpira ideološka vprašanja, da ustvari razdor med ljudmi in na tem gradi svojo notranjepolitično zgodbo za lastne oziroma strankarske interese.

Kot predstavnica mlade generacije politikov se poslanka Joveva ne želi vračati v preteklost. “Nočem relativizirati preteklosti in zgodovine, a te ni mogoče spremeniti, zato je treba delati za prihodnost.” Obenem je izrazila zadovoljstvo, da je na političnem prostoru vse več predstavnikov mlajše generacije, ki vnašajo svežino: “Predstavniki mlajše generacije prinašamo v Evropski parlament ideje, predloge in nekatere še kako potrebne spremembe z vizijo za prihodnost, namesto nenehnega razpravljanja in obujanja, relativiziranja in očitne želje po spreminjanju zgodovine, kot to počnejo določeni“.

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da bila v zadnjem letu regija Zahodnega Balkana kot taka večkrat na agendi, med drugim zaradi Severne Makedonije in Albanije. “EU ni pozabila na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice.” Ena izmed glavnih tem pogovorov v Parlamentu je bila migrantska kriza in spopadanje BiH s tem izzivom. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje.” 

Celoten pogovor, ki je potekal v bosanskem jeziku, si lahko ogledate spodaj:

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 16. 07. 2020, kot gostja v oddaji Novi dan na kanalu N1 Sarajevo spregovorila o odnosu Evrope do genocida v Srebnenici, krepitvi desnice, pa tudi o tematiki migrantske krize ter prihodnosti Bosne in Hercegovine v EU.

Sram me je vsakič, ko preberem ali ponovno slišim njegove izjave v zvezi z genocidom v Srebrenici,” je uvodoma dejala poslanka. “Ta dan ni bil namenjen njemu in njegovim teorijam zarote. Ta dan je bil namenjen spominu na vse žrtve in to tragedijo. Vsi svetovni in evropski voditelji so se pietetno poklonili žrtvam, v Sloveniji imamo pa premierja, ki je tvitnil, da se, navajam, ti poboji ne bi zgodili, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod. Ne vem, v katerem letu živi gospod Janša, a to zagotovo ni 2020,” je povedala Joveva in dodala: “Predsednik vlade meni, da je za vse kriv komunizem. Čakam, kdaj bo komunizem kriv tudi za podnebne spremembe.

Ob tem se je evropska poslanka opravičila vsem žrtvam in ljudem, ki jih je genocid kakorkoli prizadel, premier Janša pa ga je izkoristil in zlorabil. “S kolegom Grošljem sva bila primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Joveva pričakuje odziv predsednika Sassolija, četudi je jasno, da so v tem trenutku v prednosti tematike, povezane s covid pandemijo in sprejemanje večletnega finančnega proračuna.

Vzpon populističnih idej in skrajne desnice je sicer očiten tudi v Evropskem parlamentu, saj tudi ti predstavniki sedijo v instituciji, a k sreči niso v večini, je izpostavila poslanka in nadaljevala, da je za vzpon ideologije skrajne desnice do neke mere kriva tudi EU. Ljudje so bili razočarani, saj Unija ob pojavu večjih kriz ni znala odreagirati na pravi način. Pojavile so se osebe, ki so to izkoristile: “Žal je bila podcenjena moč populističnih izjav, lažnih novic in dezinformacij.”

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da si odnose ustvarja vsaka država sama, z resnimi prizadevanji, delom in reformami. Ti nameni morajo biti usmerjeni k uresničevanju reform, saj je evropska integracija dvosmerni odnos. “Evropska unija ni pozabila na regijo Zahodnega balkana, kot tudi ne na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice. Članstvo BIH v EU bo konec koncev najbolj koristilo državljanom BIH.

Stara sem 31 let, pa moram konstantno poslušati o preteklosti. Ne razumejo, da se zgodovine ne da spreminjati in relativizirati. Gledati je treba v prihodnost,” je še razložila Joveva. Izrazila je razočaranje nad določenimi politiki v današnjem času. “V širši regiji določene politične elite pozabljajo na državljane, bolj pomembni so jim lastni politični interesi in uresničevanje ideologij. Mnogi politiki obujajo zgodbe iz preteklosti in jih celo relativizirajo, namesto da bi gledali v prihodnost in ustvarjali priložnosti za mlade ljudi.

O migrantski krizi in spopadanju BiH s tem izzivom je Joveva poudarila, da si pred tem ne smemo zatiskati oči. Kriza zaradi pandemije je ta problem potisnila na rob, a seveda s tem ni nič rešeno. Unija se zaveda težkih razmer in izzivov, s katerimi se BiH spopada, zato je namenila 60 milijonov evrov za šest sprejemnih centrov, pošiljala je humanitarno pomoč, strokovnjake… Žal so (bile) razmere v teh centrih resnično slabe, je pripomnila Joveva. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje, govorim v smislu oblasti, na vseh ravneh. Ne želimo spet gledati ali dobivati fotografij in posnetkov s shrljivimi prizori iz sprejemnih centrov.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta danes naslovila pismo na podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, pristojno za vrednote in preglednost, v katerem sta opozorila na sporen predlog medijske zakonodaje v Sloveniji. 

Spoštovana komisarka Vera Jourova,

v Sloveniji zadnje dni z zaskrbljenostjo spremljava poročanja o predlaganih spremembah medijske zakonodaje, ki ga je kulturno ministrstvo aktualne vlade Republike Slovenije pripravilo v naglici in popolni tajnosti ožjega kabineta ministra za kulturo, brez sodelovanja deležnikov in stroke. Dovolite nama, da vas na kratko seznaniva s ključnimi elementi predlaganih sprememb, ki bodo imele po najinem mnenju korenite posledice za medijsko krajino v Sloveniji in predvsem negativen vpliv na demokratični razvoj najine domovine.

Spremembe med drugim predvidevajo korenite posege v financiranje in delovanje javnega medijskega servisa, s čimer bi ta prenehal biti javni servis, ampak le ena izmed medijskih hiš v državi. Zato predlagajo razdelitev RTV-prispevka, ki je temelj politične in finančne neodvisnosti ter s tem podlaga statusa javnega medija, med druge medije na način, ki pod pretvezo uresničevanja javnega interesa jasno favorizira točno določene in natančno izbrane medije v lasti ali pod neposrednim vplivom in nadzorom vodilne koalicijske stranke SDS. Nameravana izločitev organizacijske enote “Oddajniki in zveze” iz zavoda je medtem med drugim povezana tudi z željo predlagateljev zakonodaje po krepitvi televizijske dejavnosti medijev Nova24TV in Planet TV; prvi je že, drugi pa prehaja pod okrilje madžarskega kapitala, povezanega s premierjem Madžarske Viktorjem Orbanom in stranko Fidesz.

RTV Slovenija je edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena opravlja z zakonom določeno javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Njen namen je zadovoljevanje demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb tako državljanov Slovenije kot tudi pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin ter italijanske in madžarske skupnosti.

Slovenska tiskovna agencija (STA) se glede na zakonski predlog ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder že sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del RTV-prispevka. Vzvod za imenovanje vodstva STA (štiri od petih članov nadzornega sveta bi imenovala vlada) pa je velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti agencije.

Na podlagi zapisanega upravičeno domnevava, da je glavni namen sprememb vzpostavljanje vladnega nadzora nad mediji, tako javnimi, regionalnimi kot tudi lokalnimi. To bi uničilo stabilno in neodvisno novinarsko poročanje, stebra vsake demokratične družbe in ureditve. Predvidena podreditev medijev v Sloveniji vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje ter nenazadnje iz številnih javnih izjav stranke SDS, je v Evropi 21. stoletja ter ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm.

Na spornost predlagane zakonodaje so zaradi posegov v neodvisnost slovenskih medijskih servisov opozorile mnoge neodvisne organizacije v Sloveniji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Medijska organizacija Jugovzhodne Evrope (SEEMO) pa so na predsednika vlade Janšo naslovile pismo, v katerem so izrazile veliko zaskrbljenost za prihodnost javnih medijev v Sloveniji.

Spoštovana komisarka, pozivava vas, da ohranjate medijsko neodvisnost v EU, še naprej opozarjate na kršenja medijske svobode in posledično odprete razpravo o konkretnem primeru tudi na evropski ravni.

 

Irena Joveva

Klemen Grošelj

 

Letter to Commissioner Jourova

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta danes naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, v katerem sta opozorila na tvit premiera Janše, ki je v soboto ob 25. obletnici genocida v Srebrenici zlorabil in politiziral zgodovinska dejstva za izključno notranje ideološke in strankarske namene. Tovrstne politične izjave in način komunikacije je potrebno obsoditi. 

Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli,

v soboto, 11. julija, smo obeležili 25. obletnico pokola v Srebrenici, ki simbolizira temačno brezno balkanskih vojn in najtemnejšo uro v sodobni evropski zgodovini. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik vlade Janez Janša, sicer tesni politični zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, objavil sporočilo na omrežju Twitter, v katerem je zapisal, da omenjenega pokola, navajava, “ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne povoje v Sloveniji in drugod”.

Nekaj ​​ur zatem je premier Janša objavil še, da, navajava, “Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije”.

Tovrstne izjave, ki ne spoštujejo zgodovinskih dejstev, so po najinem mnenju groba zloraba in napačna interpetacija tragedije, ki se je odvijala v Srebrenici, ter sramotna politična manipulacija,  ki žali spomin na tisoče moških, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v enem najbolj tragičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini. Ni dvoma, da moramo v celoti in najostreje obsoditi vsa podobna grozodejstva, kjerkoli in kadarkoli so se zgodila, vendar ne s politično in ideološko zlorabo ter poneverbo zgodovinskih dejstev.

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše je le vrh ledene gore širšega in izjemno zaskrbljujočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša zaskrbljujoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji.

Takšni drzni in brezobzirni poskusi manipulacije in zgodovinskega revizionizma, zlasti, ko to počne nekdo, ki je med najvišjimi predstavniki države, na žalost postajajo norma tako v Sloveniji kot v drugih delih Evropske unije. Trdno verjameva, da takšnih poskusov ne moremo in ne smemo prezreti. Kot izvoljeni predstavniki Unije namreč moramo jasno obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije.

Zato vas pozivava, spoštovani gospod predsednik, da prevzamete potrebno politično pobudo in začnete resno politično razpravo o tej zadevi. V času, ko se začenja razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno.

Klemen Grošelj

Irena Joveva

Letter to President Sassoli

V ponedeljek, 29. 6., in torek, 30. 6. 2020, sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj v imenu Renew Europe gostila dvodnevno srečanje Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih, kjer sta predstavila načine za še boljše sodelovanje nacionalne in evropske ravni politik.

Predsednik stranke Marjan Šarec je uvodoma predstavil svojo izkušnjo delovanja v Evropskem svetu. Poudaril je pomen sodelovanja in povezovanja na različnih ravneh politike, saj so le tako naša sporočila še bolj slišana. Posebej je izpostavil odnos do lokalnega okolja, ki je ključno za uspešen razvoj posameznika, občine, družbe in države. Politika se tako ne sme oddaljiti od lokalnega okolja, državljankam in državljanom pa je potrebno približati Evropsko unijo in njene institucije. »Vsi si želimo odprte, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje in v kateri ni prostora za evroskeptike

»Ne želimo si federalne, ampak si želimo boljšo Evropsko unijo, to pa lahko dosežemo z razumevanjem, kako dejansko v praksi potekajo procesi na evropskem parketu,« je v nagovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Predstavila je delovanje evropskih inštitucij pred, med in kakšno bo to delovanje po koncu pandemije covid-19, z namenom, da bi si udeleženci po zaključku srečanja lažje predstavljali, kako poteka delo v Evropskem parlamentu v primerjavi z nacionalnim, pa tudi, kako si lahko v tem okviru drug drugemu pomagamo in sodelujemo. Le s sodelovanjem namreč lahko kot ekipa rastemo na ravni celotne EU, zato je bilo ključno, da sta evropska poslanca iz osebnih izkušenj povedala, katere so ključne tematike tega mandata.

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je izpostavil geostrateške vidike EU, pri čemer je dejal, da lahko samo kot skupnost ostanemo enakovreden partner na mednarodnem parketu. Solo akcije posameznih držav, po katerih se na žalost v zadnjem obdobju zgleduje tudi Slovenija, niso prava pot h krepitvi unije kot take. Prav tako je mnenja, da je »novi finančni okvir lahko tudi velika priložnost, vse pa je odvisno od programov, ki morajo biti naravnani trajnostno, zeleno in temeljiti na tehnološkem razvoju ter digitalizaciji«. Prepričan je, da so potrebne spremembe tudi nekaterih temeljnih listin, saj novi izzivi terjajo tudi tovrstne posege.

V nadaljevanju srečanja so udeleženci podrobneje spoznali programske usmeritve politične skupine Renew Europe. Nekaj več pozornosti so namenili vladavini prava, ozelenitvi družbe in digitalizaciji. Dotaknili so se tudi ključnih resolucij in programskih dokumentov, ki sta jih letos sprejela Evropski parlament in Evropska komisija. Zeleni dogovor in novi finančni okvir bosta zahtevala tudi učinkovito implementacijo na nacionalno in lokalno raven, zato je nujno dobro poznavanje evropskih politik. Ob zaključku so se udeleženci dotaknili še problema dezinformacij, zaščite žvižgačev, svobode medijev in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji in EU ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje z evropskima poslancema.

 

V petek, 19. junija 2020, je potekala spletna razprava Kdaj in kako do cepiva proti novemu koronavirusu, ki jo je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. V razpravi so sodelovali evropska poslanca Irena Joveva in dr. Milan Brglez, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala, prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič ter državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jure Gašparič.

Kriza ob izbruhu pandemije COVID-19 je tudi v znanosti prinesla neslutene spremembe in priložnosti. Gre tako za tekmovanje kot hkrati za sodelovanje mednarodnih javnih in zasebnih znanstveno-raziskovalnih institucij, podjetij, skladov ipd. pri iskanju cepiva proti novi koronavirusni bolezni, čemur doslej še nismo bili priče. Ključno je, da bo cepivo nared čim prej, da bo varno, učinkovito ter cenovno dostopno in na voljo ne le prebivalcem EU, temveč vsem državam po svetu.

V zadnjih tednih sem se večkrat vprašala… OK, tudi to je tekma, saj vemo, toda tekma proti? Virusu ali neki drugi državi, morda drugi politični opciji? Moja altruistična stran upa, da bo ta tekma – kakršnakoli že – namenjena izključno zagotavljanju zdravja ljudem. A druga stran je vendarle tudi politično realna. V svetovnem merilu gledano ljudje žal niso vedno in povsod na prvem mestu, je v pogovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila na ogromno količino dezinformacij, ki so se med krizo COVID-19 pojavljale glede cepiv in cepljenja. Še posebej zaskrbljujoče se ji zdi, da so jih širili tudi nekateri politični voditelji, denimo predsednik ZDA Donald Trump, kar povezuje tudi z geopolitičnim dogajanjem. Poslanka se je zavzela za to, da bi bile raziskave za razvoj cepiva “namenjene zagotavljanju zdravja ljudem” po vsem svetu.

Celotna razprava je dostopna TUKAJ.

Včeraj, 15. junija 2020, je potekal spletni pogovor z novinarji pred junijskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer se delo počasi vrača v ustaljene tirnice. V ospredju bodo obnova Evropske unije po covid-19, dolgoročni proračun 2021-27, pogajanja z Združenim kraljestvom o prihodnjih odnosih, trajnostne naložbe, protirasistični protesti, položaj na schengenski meji, pa tudi o boju proti dezinformacijam ter zaščiti strateških industrijskih panog pred tujimi prevzemi.

Pogovor so začeli s tematiko protirasističnih protestov, kjer je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da bo razprava opravljena na pobudo poslanske skupine Renew Europe. V luči vseh dogajanj v Združenih državah Amerike, nenazadje pa tudi na evropskih tleh. Zdi se ji edino prav, da imamo na ravni Evropske unije resolucijo, ki bo obsodila tovrstna ravnanja. “Ob tem pa si ne smemo zatiskati oči. Ne pravim, da lahko primerjamo dogajanje ali zgodovino, je pa dejstvo, da se diskriminacija na podlagi rase žal dogaja tudi na evropskih tleh, predvsem v državah, ki so nekoč kolonializirale dobršen del afriške celine.

Glede dezinformacij je poslanka Joveva dejala, da je po njenem mnenju EU tokrat naredila korak v pravo smer, a bi moral biti boj proti lažnim novicam v luči pandemije covid-19 le odskočna deska.

Že med migrantsko krizo so se izkoriščale lažne informacije za podpihovanje in širjenje strahu pred migranti. Potrebna bo popolna preglednost o tem, kdo stoji za dezinformacijami, učinkovita ureditev internetnih platform, pa tudi povečanje sredstev za učinkovito zaščito evropskih demokracij, svobodo izražanja in večjo podporo neodvisnim medijem in novinarstvu.

Pri zakonu o trajnostnih naložbah ali taksonomiji gre za okvir, ki omogoča klasifikacijo, katere investicije so zelene oziroma trajnostno naravnane. Namen je priskrbeti jasen okvir in transparentnost ter tako spodbujati zasebne investicije ali trg za trajnostno naravnane investicije. “Po tem predlogu bi bila Komisija pristojna, da vzpostavi tehnične kriterije za ekonomsko aktivnost na podlagi znanstvenih dejstvih. Cilj teh klasifikacij je rešiti dva problema v EU, in sicer razdeljenost nacionalnih praks, ki uporabljajo različne kriterije, in t.i. »greenwashing«, ter hkrati upoštevati minimalne delovne in socialne standarde“, je še poudarila poslanka Joveva.

Več si lahko ogledate TUKAJ.

Foto: Evropski parlament Slovenija