Ker menim, da si digitalna zakonodaja, ki jo pripravljamo v evropskih institucijah, zasluži veliko več kot dve minuti nagovora na plenarnem zasedanju ali en sam Facebook zapis, vam v naslednjem komentarju, pa četudi bo zato nekoliko daljši, želim pojasniti več ozadja in podrobnosti.

V zadnjih desetletjih smo doživeli velikanski tehnološki razcvet na spletu in s tem tudi bistvene spremembe načina bivanja (kako dostopamo do informacij, kako medsebojno komuniciramo itd.). Meja med ‘resničnim’ in ‘virtualnim’ se je razblinila, trenutna zdravstvena kriza pa je digitalno transformacijo samo še pospešila. Vsaka tehnološka revolucija prinaša nove možnosti in s tem bistveno vpliva na ustroj družbe. Guttembergov tisk je približal literaturo širšim množicam in s tem pripomogel h kultiviranju in razvoju družbe. Radio je omogočil neposredno prenašanje informacij državljanom, vendar je hkrati tudi postal orodje za širjenje Goebbelsove propagande, tako kot je Berlusconijevo lastništvo mreže televizij omogočilo predrugačenje italijanske politične krajine.

Kljub vsem prednostnim, ki jih prinaša vsaka tehnološka revolucija, se hkrati pojavljajo veliki izzivi pri brzdanju različnih interesnih sfer ter regulaciji novega polja naše vpetosti v svet. Vladajoče strukture so si pogosto prisvojile propagandna orodja in organizirano širjenje lažnih novic je bilo prisotno tekom velikega dela naše zgodovine,  pa vendar je tokratna situacija bistveno drugačna in bolj zaskrbljujoča, saj so ‘orodja’ precej bolj učinkovita, medtem ko regulacija – ali bolje rečeno demokratičen nadzor – občutno zaostaja za tehnološkim razvojem zasebnih internetnih družb. Nekaj tehnoloških velikanov namreč nadzoruje velik del našega življenja in neposredno ogroža demokratičnost naših družb, kar je svojevrsten paradoks, saj so ravno ta omrežja omogočila pluralnost mnenj, možnost javnega izražanja stališč, politikom pa neposredno informiranje državljanov.

Spomnimo se vmešavanja v zadnje ameriške predsedniške volitve, na referendumsko glasovanje o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, na organizirano širjenje lažnih novic in spodkopavanje zaupanja v Evropsko unijo s strani državnih akterjev, kot sta Kitajska ali Rusija. V najbolj ekstremnem primeru je spodbujanje k nasilju vodilo do etničnega čiščenja v Mjanmarju, ko je vojska uporabila socialna omrežja za širjenje svojih sporočil, ali nedavno v Etiopiji, ko so se po smrti glasbenika širile lažne novice in sovražni govor, kar je vodilo v nasilje, v katerem je življenje izgubilo vsaj 160 ljudi. Širjenje sporočil je vodilo tudi v nedavni umor francoskega učitelja Samuela Patya, ko je oče učenca objavil svoje neodobravanje učiteljeve lekcije o svobodi govora, ki so ga nato videli in širili islamistični skrajneži, dokler ga eden izmed njih ni obglavil.

Kaj je skupno vsem omenjenim tragedijam? To, da se je sovraštvo širilo po socialnih omrežjih. Pa vendar so ti grozljivi primeri zgolj (najbolj znane) skrajne oblike posledic. Rekla bi, da je sama narava socialnih omrežij oziroma vpeljava ‘poslovnega modela’ sledenju uporabnikov, analiziranju naših podatkov in prodaja naših ‘osebnosti’ najboljšemu ponudniku zgrešena, saj je rezultat tega to, da je splet postal globalni stroj nadzora, ki ga vodi zloraba osebnih podatkov na industrijski ravni, poganjajo pa ga vedno bolj napredni algoritmi, ki ciljno določijo uporabnika oglaševalcu. Eden izmed rezultatov tega je, da algoritem sam sistematizirano ponuja lažne novice, teorije zarot ali spodbujanje k sovraštvu tistim, ki so za to bolj dovzetni, večinoma pa ‘zgolj’ zlorabljajo uporabnikove strahove ali njihovo samopodobo za prodajo izdelkov ali storitev. Ni odveč pripomniti, da se lažne novice ali razdiralni skrajno desničarski populizem širi nekajkrat hitreje od preverjenih informacij medijev. Ključni element tega je, da se vsakemu svet prikazuje drugače, med ljudmi pa se širi polarizacija, nezaupanje v stroko ter neodvisne ustanove, informacijska manipulacija z velikimi posledicami v ‘resničnem svetu’ pa je prisotna na vsakem koraku.

V Evropskem parlamentu smo ta teden sprejeli tri poročila Akta o digitalnih storitvah, ki naslavlja te probleme, Evropska komisija pa bo v začetku decembra na podlagi naših izhodišč pripravila zakonodajni predlog. Glavni poudarki poročil zajemajo zahteve po transparentnosti algoritmov, označevanju (političnega) oglaševanja, označevanju zavajajočih in lažnih informacij, identifikacije oglaševalcev ter pravila za moderiranje in odstranjevanje spornih vsebin. Spletne platforme so sicer pred evropskimi volitvami prostovoljno vstopile v dogovor z EU za samoregulacijo ali t.i. Kodeks ravnanja EU glede dezinformacij, prav tako se postopoma prilagajajo zahtevam ter pozivom zakonodajalcev in javnih razprav glede hitrejšega odstranjevanja nezakonitih vsebin, prilagajajo svoje algoritme, da se sovražni govor ali lažne informacije (vsaj) ne širijo tako hitro,  označijo sporne informacije vodilnih politikov in nekatere škodljive teorije zarot, kot recimo QAnon, zanikovalce holokavsta ali škodljive informacije za javno zdravje, pa tudi odstranijo jih (četudi so se v preteklosti stalno izogibali odgovornosti in se izgovarjali na svobodo izražanja).

Vendar ni prav, da o tem, kaj ostane na spletu in kaj ne, odločajo izključno zasebne korporacije, zato v Aktu o digitalnih storitvah predlagamo jasna pravila za moderiranje vsebin na spletu, zahtevamo možnost pritožbenega mehanizma za uporabnike ter človekov nadzor nad algoritmi. Nedopustno je, da bi se odstranjevala vsebina, ki bi bila zakonita in bi zasebne korporacije igrale vlogo cenzorja. Pravzaprav se je pogosto zgodilo, da so socialne platforme sicer uspele odstraniti propagando ISIS v Siriji, vendar so zaradi napak v algoritmu hkrati odstranile tudi dokaze proti človečnosti, do katerih preiskovalci niso mogli več dostopati. Zahtevno je najti pravo mero med temeljnimi človekovimi svoboščinami, kot so svoboda govora, svoboda poročanja in pravica do zasebnosti na eni strani, ter varovanjem ljudi pred sovražnim govorom, dezinformacijami in manipulacijo na drugi strani. V vsakem primeru pa o tem ne morajo odločati zasebne korporacije, ki imajo hkrati tudi monopol nad vsemi našimi podatki. Zaenkrat jih sicer skrbno zadržujejo zase za svoj tržni monopol (kar je sicer tudi sporno), toda ne vemo, kako bi jih lahko avtoritarne vlade zlorabile za svoje interese, če bi jih morale identiteto uporabnikov razkriti vladajočim strukturam in kaj bi to pomenilo za svobodo na internetu.  Vsekakor pa moramo njihov monopol nad (vse bolj prevladujočim) javnim prostorom vrniti ljudem, jim omogočiti nadzor nad svojimi podatki, omogočiti možnost anonimnosti in zahtevati transparentnost glede tega, kako se jim prikazuje svet ter kako poskušajo različni akterji z njimi manipulirati.

Akt o digitalnih storitvah je korak v pravo smer. Dopolnil ga bo Akt o trgu digitalnih storitev, ki bo vpeljal orodja, s pomočjo katerih bi se prekinil tržni monopol nekaterih korporacij, ki izrabljajo svoj dominanten položaj, in omogočila rast tudi drugim, manjšim in srednjim podjetjem. Z drugimi besedami: Zagotovili bi enakovredne pogoje za konkurenčnost. Drugi del je omogočiti raziskovalcem in javnim ustanovam uporabo anonimiziranih podatkov za najrazličnejše namene v javno dobro. A sama arhitektura ali ustroj trenutne zasnove podivjanega kapitalizma na spletu, ki preži nad našimi slabostmi in omogoča manipulacijo, ostaja. Ostajajo tudi motivi najrazličnejših akterjev, bodisi držav za geopolitični vpliv bodisi materialnih koristi zasebnikov ali političnih strank, ki brez moralnih pomislekov za stanje naših demokracij izrabljajo strahove, jezo ali razočaranja ljudi za lastne partikularne koristi ter namenoma podpihujejo sovraštvo, delitve in namišljene bitke z duhovi preteklosti. Ostane nam tudi pravična obdavčitev digitalnih velikanov in uvedba digitalnega davka, za katerega čakamo dogovor na ravni OECD držav, čeprav se ZDA na vse moči trudijo, da do dogovora ne bi prišlo. V Evropi je nekaj držav zato poskušalo vpeljati davek na nacionalni ravni, dokler niso popustile pod pritiski. EU bo morala odplačevati dolg, ki si ga bo izposodila na finančnih trgih za ‘nepovratna sredstva’ državam članicam, digitalni davek pa je eden iz peščice, ki ne bi neposredno bremenil evropskih državljanov. Druga stvar pa je dogovor med založniki ter mediji in digitalnimi velikani, da plačujejo del zaslužkov za kakovostno vsebino medijev, ki se pojavlja na njihovih platformah. V Franciji in Nemčiji so že blizu dogovora, vendar potrebujemo zakonsko določena pravila, ki bi delovali na celotnem območju EU.

PREdolgo smo zgolj opazovali zaskrbljujoče trende, ukrepali pa bistveno PREpozno. Trenutno stanje ne bo dolgoročno vzdržno, pri tem pa se moramo vprašati tudi o širših vzrokih, zakaj ljudje posegajo po enostavnih razlagah za njihove slabe pogoje življenja, kot so revščina, naraščajoča neenakost, zlorabe moči, občutek obupa in izključenosti iz družbe.

Morda se nekatere ideje zdijo preveč utopične ali naivne. Toda naivnost so očitali mnogim, ki so v zgodovini človeštva premikali meje. Sama menim, da je edina pot ta, da storimo vse, kar lahko (poudarjam, storimo in ne le govorimo, da bomo), da ustvarimo varno okolje na spletu za vse ljudi, in postavimo demokratične omejitve tistim, ki imajo preveč moči.

Irena Joveva

Poslanci Evropskega parlamenta so v četrtek, 22. oktobra 2020, razpravljali o hudih varnostnih grožnjah, ki so nastale zaradi prodaje potnih listov in vizumov Evropske unije državljanom tretjih držav. Ponudba državljanstva v zameno za gotovino spodkopava temelje demokracije ter izpostavlja našo družbo korupciji. Na problem sistema t.i. “zlatih vizumov” so kot prvi opozorili raziskovalni novinarji. Medijska delovna skupina Evropskega parlamenta, katere članica je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je zato pripravila izjavo, s katero želijo opozoriti na pomen preiskovalnega novinarstva.

Medijska delovna skupina Evropskega parlamenta: Škandali o „zlatih vizumih“ kažejo na pomen preiskovalnega novinarstva

Danes je Evropski parlament razpravljal o resnih varnostnih grožnjah, ki jih povzroča prodaja potnih listov in vizumov Evropske unije državljanom tretjih držav. V zadnjih nekaj letih so številne države članice ponudile tako imenovane “zlate vizume”, kjer so bogati državljani lahko s sodelovanjem v nekaterih naložbenih shemah kupili dolgoročne vizume, dovoljenja za prebivanje ali celo državljanstvo držav članic EU. Te dvomljive sheme v različnih oblikah so delovale v državah, kot so Bolgarija, Ciper, Madžarska, Malta in Portugalska.

Po večletnih zamudah je Evropska komisija zdaj pripravljena ukrepati proti tem sistemom v primeru Cipra in Malte. Ponudba državljanstva v zameno za gotovino spodkopava temelje naše demokracije, hkrati pa takšne prakse v eni državi članici vplivajo na vseh 27 članic EU.

Resnična mednarodna prizadevanja za ustavitev režimov državljanstva za denar so postala mogoča zaradi prizadevanj velikega števila predanih in pogumnih preiskovalnih novinarjev iz številnih držav. Resnično smo hvaležni za njihovo delo. Razkrili so, kako ljudje, ki jim je bilo dovoljeno ostati znotraj EU, ogrožajo varnost. Številni upravičenci do teh shem so si bogastvo ustvarili s pranjem denarja in korupcijo ali pa so ključni člani zatiralnih diktatur. Razkrito je bilo, kako so bili vzpostavljeni koruptivni sistemi, ki so omogočali gladke postopke pridobivanja državljanstva za tiste, ki so bili “pripravljeni doplačati”, vključno z zanemarjanjem potrebnih varnostnih pregledov.

Člani medijske delovne skupine opozarjamo Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo sledila vsem razkritjem novinarjev o tej zadevi. Umorjena malteška novinarka Daphne Caruana Galizia je bila med tistimi, ki so delali na razkrivanju korupcije v strukturi zlatih vizumov. Naša dolžnost je spoštovati njen spomin in podpirati novinarje, ki so lahko razkrili dejstva o tej nevarnosti za našo demokracijo. Demokracija potrebuje zaščito in demokracija potrebuje neodvisno preiskovalno novinarstvo.

V imenu medijske delovne skupine

David Casa, sopredsednik delovne skupine
Ramona Strugariu, sopredsednica delovne skupine
Magdalena Adamowicz
Irena Joveva
Živi Kuhnke
Dace Melbarde
Viola von Cramon-Taubadel

Pismo v angleškem jeziku: Media Working Group on Golden visas

Foto: Evropski parlament

V petek, 16. oktobra 2020, je potekal spletni pogovor z novinarji pred drugim oktobrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer bodo tokrat v ospredju reforma skupne evropske kmetijske politike ter razprava in glasovanje o predlogih parlamenta glede vsebine akta o digitalnih storitvah in pravilih o umetni inteligenci.

Evropska poslanka Irena Joveva je izpostavila, da bo tokrat največ pozornosti namenjene digitalni agendi. Že dalj časa se namreč pojavljajo pozivi, da bi Unija postala digitalno suverena in s tem nadoknadila zaostanek za Kitajsko in ZDA. Akt o digitalnih storitvah (DSA) bo naslovil mnogo perečih težav, s katerimi se Unija in družba nasploh soočata v vedno bolj digitalnem okolju našega življenja. »Na plenarnem zasedanju bomo sprejemali iniciativno poročilo (INL – legislative initiative report), ki sicer ni zakonodajno, a bo imelo politično težo. Iz tega dokumenta bo namreč Komisija razbrala in upoštevala predloge, ki imajo večinsko podporo Evropskega parlamenta,« je povedala Joveva ter nadaljevala, da bodo sprejemali tri ločena poročila: odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), odbora za pravne zadeve (JURI) ter odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). Poslanka je bila poročevalka v senci pri mnenjih na vsa tri poročila v odboru za kulturo in izobraževanje (CULT).

V nadaljevanju je poslanka spregovorila o načrtih Komisije, ki bo svoj zakonodajni predlog izdala predvidoma v začetku decembra.

»Bistveni poudarek naj bi bila t.i. ‘ex ante’ pravila, ki bi preprečevala velikim internetnim korporacijam, da bi postale t.i. ‘gatekeeper’, torej bi samovoljno preprečevale dostop manjšim tekmecem na trgu. Manjšim podjetjem bi, skratka, omogočili vsaj osnovne pogoje za konkuriranje tehnološkim velikanom.«

Še bolj pomemben pa je po besedah Joveve monopol nad medčloveškimi odnosi oziroma podatki: »Nekoč je veljal rek “povej mi, s kom se družiš in ti povem, kdo si”, danes pa velja “pokaži mi svoj “feed” in povem ti, kdo si”«. DSA bo odgovor na dogajanje z algoritmi dejavnosti uporabnikov, ki se odvija predvsem na socialnih omrežjih. Poslanci poskušajo znotraj DSA urediti področje transparentnosti teh algoritmov, na primer označevanja (tudi političnega) oglaševanja glede na izvor in plačilo objave, označevanje in odstranjevanje spornih ali zavajajočih informacij, moderiranje vsebin na spletu itd. Vse to ob primerni ravni zagotavljanja svobode govora in svobode poročanja ter spoštovanja pravic posameznikov in zasebnosti. »Ključna je razlika med nezakonito vsebino, kot sta otroška pornografija ali terorizem, ter škodljivo vsebino. Ilegalno vsebino bodo platforme dolžne takoj odstraniti, med tem ko bodo za  škodljivo vsebino določena jasna pravila postopanja.«

V zaključku je evropska poslanka Joveva sporočila, da ostaja odprto marsikatero vprašanje, na primer kako izslediti krivce, ki so ilegalno ali škodljivo vsebino naložili na spletne platforme. Ob tem pa dodaja, da so v parlamentu oziroma odborih storili korak v pravo smer pri urejanju vsakodnevno spreminjajočega se digitalnega področja.

Irena Joveva je, glede na različne kazalnike aktivnosti evropskih poslancev, na več področjih svojega delovanja najbolj dejavna slovenska poslanka.

Vse aktivnosti poslancev Evropskega parlamenta se ažurno beležijo na spletnem portalu “MepRanking.eu”. Tu si lahko njihovo delovanje ogledamo v kontekstu celotnega Parlamenta, znotraj poslanskih skupin, odborov, v katerih so aktivni, ter glede na vse ostale evropske poslance iz njihove države. Že pred časom je organizacija VoteWatch ob analizi, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja, Ireno Jovevo uvrstil na 12. mesto. Poslanka je zelo dejavna tudi pri vseh ostalih aktivnostih in obveznostih parlamentarnega dela. Spletno orodje za rangiranje evropskih poslancev namreč kaže, da je izmed slovenskih evroposlancev doslej zastavila največ pisnih vprašanj (27),  največkrat obrazložila svoj glas (kar 244-krat) in bila največkrat poročevalka v senci za mnenje (5-krat). S triindvajsetimi govori pa je tudi med najbolj aktivnimi slovenskimi evroposlanci pri razpravah.

Aktivnosti evropskih poslancev lahko spremljate na tej POVEZAVI.

 

Irena Joveva je v sredo, 14. oktobra 2020, kot govornica na Regijskih dnevih novinarjev otvorila panelno razpravo z naslovom »Dezinformacije, družbena omrežja in novinarstvo: razumevanje in boj proti lažnim novicam«. Gre za srečanje, ki je namenjeno neodvisnim medijskim platformam, preiskovalnim novinarjem ter strokovnjakom Zahodnega Balkana in Turčije. Razprava je bila osredotočena na preverjanje dejstev in izmenjavo informacij v času globalne krize.

Novinarjem je uvodoma izrazila poklon za njihovo delo, ki prispeva k demokraciji na Balkanu. Izpostavila je vpliv trenutne zdravstvene krize na medijski svet, saj je pandemija covid-19 s seboj prinesla tudi nov termin ‘infodemija’.

»Lažne novice, teorije zarote in dezinformacije sicer niso nič novega, a jim v današnjem času socialni mediji pomagajo, da dosežejo množice. Zakonodaja zelo hitremu dogajanju na spletu ne sledi, uvajanje regulacij in zakonov poteka počasneje od razvoja tehnologij.«

Izpostavila je tudi problematiko lažnih novic: »Ko identificiraš dezinformacijo in jo poskušaš popraviti, popravek nikoli ne doseže toliko ljudi, kot jih je dosegla laž. Izmišljene novice so kar 70% bolj učinkovite od resničnih novic.« Poslanka ugotavlja, da postaja svoboda medijev ogrožena tudi v demokratičnih državah, kar je posledica dejstva, da mediji počasi prehajajo v last političnih struj. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na Balkanu. V nasprotju s preteklostjo, ko je bilo virov informacij malo, a so bili ti kredibilni, današnji čas omogoča poplavo objav povsem izmišljenih novic, ljudje pa žal nimajo dovolj časa, da bi jih preverjali. Rešitev vidi v izobraževanju ljudi o socialnih medijih, o branju in razumevanju novic in vsebin na spletu ter v transparentnosti lastništva medijev, ki novice objavljajo.

Evropski parlament in Evropska unija kot celota si zelo prizadevata v boju proti perečemu vprašanju dezinformacij in lažnih novic, storjenih je bilo več korakov. V Evropskem parlamentu sta bila ustanovljena Odbor za dezinformacije in neformalna Delovna skupina evropskih poslancev za medije, ki obravnavata tovrstna vprašanja. Evropska komisija je leta 2018 okrepila in oblikovala Akcijski načrt proti dezinformacijam, trdo delajo na oblikovanju Zakona o digitalnih storitvah ter Akcijskega načrta za demokracijo.

Nagovor je zaključila z mislimi: »Vsi, civilna družba, novinarji in zakonodajalci, moramo sodelovati pri krepitvi medijev in neodvisnega kakovostnega novinarstva. Na panelih, kot je današnji, kjer si izmenjujemo različne ideje in poglede, se lahko vsi veliko naučimo.«

Panelno razpravo, ki je potekala v angleškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

Irena Joveva se je v sklopu interaktivnega dogodka »Generation Code: Born in the Library« pogovarjala z Majo Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj, ki se je pred časom povezala z EU iniciativo Public Libraries 2030. Ta je knjižnico uvrstila v skupino inovativnih splošnih knjižnic v Evropi »Lighthouse Libraries«. Public Libraries 2030 v Evropskem parlamentu povezuje zagovornike splošnih knjižnic med EU poslanci, imenovano MEP Library Lovers. Irena Joveva je odgovarjala na vprašanja o temah na ravni Evropske unije; o delu med pandemijo, prednostnih nalogah sklada za obnovitev EU, o temah, ki se jim posveča kot članica odbora za kulturo, ter o vlogi, potencialu in pomenu splošnih knjižnic.

Evropska poslanka je uvodoma pojasnila, da je pandemija tudi v Evropskem parlamentu povsem porušila ustaljene delovne vzorce. Ko je bila vzpostavljena platforma za spletna srečanja, pa je delo na daljavo steklo v polnem obsegu in skoraj nemoteno. Poslanka je v rednem stiku s kolegi, čeprav od začetka pandemije še ni potovala v Bruselj. A prisotnost v Bruslju ne pomeni nujno prisotnosti v sejni sobi.  »Večina udeležencev tudi v Bruslju uporablja tehnike dela na daljavo. Na tej točki se zdi, da smo ustvarili neke nove normalne delovne pogoje, ki bi jih lahko uporabili tudi v prihodnosti, ko mine koronska kriza,« je še dodala.

Strinja se, da bo obnovitveni paket »Next generation EU« imel ključno vlogo pri okrevanju EU. Njegov glavni namen je podpirati države članice pri okrevanju po krizi in zagonu gospodarstva, pa tudi pomagati zasebnim naložbam ter zagotoviti večjo stabilnost v prihodnosti, če se ponovi dogodek, kot je pandemija. Prednostna naloga bo obvladovanje gospodarske in zdravstvene krize skupaj z digitalnim razvojem in soočanjem s podnebnimi spremembami, kar bo Evropi pomagalo doseči pomemben cilj, postati prva ogljično nevtralna celina na svetu. V zvezi s podeljevanjem sredstev pa dodaja: »Vesela sem, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podpira stališče Evropskega parlamenta glede mehanizma vladavine prava v zvezi s sredstvi, dodeljenimi za vsako državo članico, kot varovalke proti izkoriščanju in zlorabi sredstev.« Ob pogledu na predloge in trenutni razvoj medtem obžaluje nizko vključenost kulture ter pomanjkanje načrtov glede stanovanjske politike in zaposlovanja mladih. Osnutek predloga večletnega finančnega okvira žal zmanjšuje tudi sredstva za pomembne mladinske in kulturne programe, kot je na primer Erasmus plus, zato se Joveva z enako mislečimi poslanci močno zavzema za zagotovitev prepotrebnih sredstev.

Zelo aktivna je tudi kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje:

Moje glavne prednostne naloge v odboru so usmerjene v mladino, izobraževanje, kulturo, svobodo medijev ter digitalizacijo, povezano z razvojem umetne inteligence in športa. Trenutno delam na dosjeju European Solidarity Corps. Gre za pobudo Evropske unije, ki mladim ustvarja priložnosti za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih po vsej Evropi. To jim daje odlično priložnost za številne dejavnosti, ki jim omogočajo pridobitev delovnih izkušenj in predstavljajo odlično stopničko v kariernih možnostih.

Glavni prednostni nalogi Evrope v prihodnjih letih sta boj proti podnebnim spremembam in digitalizacija. Vlogo knjižnic vidi v kontekstu izobraževanja: »Knjižnice bi lahko veliko prispevale pri izobraževanju ljudi z organiziranjem okroglih miz, seminarjev in delavnic ter jim pomagale razumeti, kako lahko kot posamezniki prispevajo k našemu skupnemu evropskemu cilju. Ključnega pomena bo tudi izobraževanje starejših generacij o tem, kako uspešno uporabljati nove tehnologije.«

Ob koncu intervjuja je spregovorila še o pogledih na potenciale knjižnic: »Seveda se politika zaveda pomena in potenciala splošnih knjižnic, koliko se z njimi ukvarja, pa je povsem drugo vprašanje.« Meni, da je raven poudarjanja pomena knjižnic v politiki skladna z nizkim deležem poudarjanja pomena kulture in neaktivnostjo slovenskega ministra za kulturo, ki ne opozarja na težave na področju kulture, kar se neposredno izraža tudi v prepoznih odzivih ali celo neodzivanju na problematike. Dodaja pa še, da je pri dvigu bralne kulture v Sloveniji potrebno sodelovanje izobraževanja in kulture: »Spodbujanje branja z mehanizmi, kot je bralna značka, je vsekakor dobrodošlo, menim pa, da bi morali skupaj stopiti glavni akterji na področju izobraževanja in kulture, ter skupaj oblikovati strategijo za povečanje bralne kulture in obiskovanja knjižnic.« Za konec je nanizala še nekaj idej, s katerimi bi tudi same knjižnice lahko večale atraktivnost obiskov, in izpostavila nujnost stopanja v korak s časom s povečano ponudbo digitalnih gradiv.

Posnetek pogovora, ki je – z izjemo zadnjega vprašanja in odgovora nanj – potekal v angleščini, si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 30. septembra 2020, virtualno gostila neformalno debato s strokovnjaki in predstavniki NVO glede strateškega načrta Slovenije oziroma potrebe ekološkega kompromisa za doseganje podnebne nevtralnosti. Poslanka je želela s pogovorom predvsem izpostaviti pomen dialoga, v prvi vrsti s stroko, in nujnost komuniciranja. Okoljska in podnebna kriza sta namreč nekaj, kar se tiče vseh nas, zato je prav, da zlasti odločevalci (s)poznamo različne plati in slišimo različna mnenja, saj bomo le tako lahko dosegli cilj: z uravnoteženimi kompromisi.

Poslanka je sogovornikom uvodoma pojasnila ključne aktualne zadeve, ki se sprejemajo na evropski ravni, pri čemer se je osredotočila zlasti na podnebni zakon, ki predvideva cilj evropske podnebne nevtralnosti do leta 2050. Joveva se zavzema za čim bolj ambiciozen, a še vedno realen vmesni cilj, in sicer cilj 60-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990).

Pojasnila je, da bo precej sredstev iz evropskega proračuna, pa tudi vseh dodatnih “pokoronskih” finančnih mehanizmov, namenjenih področju okolja in narave. Po mnenju poslanke bi jih morali v večji meri zagotoviti za spremembo družbene paradigme, saj gre za edinstveno priložnost za Evropo. A eno je obstoj sredstev, drugo pa njihovo koriščenje: sama izvedba in poraba v praksi bo torej na državah članicah, ob čemer se zdi, da Slovenija nima splošne strategije razvoja. Ker pa je znano, da je del strategije Slovenije za dosego cilja podnebne nevtralnosti tudi umeščanje hidroelektrarn (HE) in vetrnih elektrarn (VE) v zavarovana območja Natura 2000, je poslanko Jovevo med drugim zanimalo, do kakšnega ekološkega kompromisa moramo – če moramo – priti.

Pripravljalec okoljske študije za Nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije (NEPN) Jurij Stritih je dejal, da je umeščanje novih projektov HE in VE v okolje ne le nepotrebno, ampak tudi degradirajoče za okolje, ob hkratnem nespoštovanju okoljske zakonodaje. Po njegovem mnenju je treba izpostaviti sončno energijo kot glavno alternativo, ki se je ne jemlje resno.

Kar nekaj sodelujočih je ob tem izpostavilo, da bi se sončne elektrarne lahko zelo učinkovito namestilo na strehe industrijskih zgradb, nakupovalnih centrov, parkirišč … Dr. Tomislav Tkalec (društvo Focus) je dodal, da bi v Sloveniji glede sončne energije šlo za več razpršenih projektov, ki znaten energetski učinek pokažejo šele kumulativno, kar lahko predstavlja investicijsko oviro.

Glede vetrnih elektrarn je Tomaž Mihelič iz DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) sporočil, da te v večjem delu Slovenije sploh ne predstavljajo znatne grožnje pticam. Kritična so le nekatera slemena, kot posledica lege Slovenije v Evropskem prostoru med Dinaridi in Južnimi Alpami. Strinjal se je s Stritihom, da je pomembno zagotoviti študijo občutljivih območij, ki jih je v Sloveniji torej zelo malo, da bi se premišljeno umestilo vetrne elektrarne v okolje brez večjih negativnih učinkov na ptice, s tem pa tudi olajšalo postopke energetskim investitorjem.

Doc. dr. Boštjan Surina (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem) pa je izpostavil problematiko zavajanj in dezinformacij s strani vlade in investitorjev, ki želijo HE in VE predstaviti javnosti in lokalnim prebivalcem v čim lepši luči, pri čemer pa so nekorektni. Senka Šifkovič Vrbica, okoljska pravnica, je medtem omenila, da je v primeru gradnje HE v zavarovanem območju potrebno zagotoviti izravnalne ukrepe, torej zagotoviti nadomestne habitate. Pri tem je dr. Urša Koce (DOPPS)  izpostavila projekt HE Brežice, ki je bil izpeljan na podlagi zagotavljanja izravnalnih ukrepov. Njihova študija stanja okolja in habitatov, ustvarjenih zaradi izravnalnih ukrepov, je namreč pokazala, da so bili ti ukrepi neučinkoviti. Damjan Vinko (magister bilogije, bivši član sveta NVO pri ministrstvu za okolje) pa je bil kritičen glede možnosti prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki je po njegovih bnesedah glede na evropski pravni red lahko le izjema in nikakor ne pravilo.

Po mnenju udeležencev nam v Sloveniji nam najbolj manjka konkretna, dolgoročna strategija za prihodnost. Ključno je ugotoviti obstoj alternativ, ki so koristne za gospodarstvo, hkrati pa nimajo katastrofalnih učinkov na okolje in naravo. Prav tako so si bili enotni, da za doseganje podnebnih ciljev ni treba žrtvovati okoljskih ciljev, saj da lahko dosegamo oboje. Vsi so se strinjali tudi z mnenjem poslanke Joveve, da je poleg komunikacije ključna še transparentnost.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je bila gostja spletne razprave, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, z naslovom “Dezinformacije med pandemijo v digitalni dobi”. Razprava je tekla o virih dezinformacij, o škodi, ki jo družbi povzročajo dezinformacije, o dosegu tradicionalnih in sodobnih medijev, vlogi družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij in o zakonodajnih okvirih ter možnostih, ki jih ima EU pri regulaciji širjenja dezinformacij. Sogovornice v razpravi so bile še evropska poslanka Tanja Fajon, prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Uvodoma je dr. Matičičeva kot primer dobre prakse informiranja izpostavila klicni center, ki je bil med prvim valom epidemije organiziran s strani študentov zadnjih letnikov medicine: “Dostopnost kredibilnih informacij ter empatičen in razumljiv dialog s klicatelji je bil ključen faktor uspeha projekta.” Da so ljudje lačni kredibilnih informacij, je potrdila tudi Božič Maroltova. Raziskave Mediane so pokazale, da ima slovenska javnost največjo stopnjo zaupanja v javni RTV servis. V nasprotju s prevladujočim vtisom pa Slovenci tudi v veliki večini upoštevamo priporočila ter ukrepe, se ščitimo in nosimo maske.  Fajonova je izpostavila pomen medijske vzgoje in medijske pismenosti ter dejstvo, da zgolj to dvoje ni dovolj: “Ljudje informacije povzemamo s čustvi in ko je lažna informacija enkrat zasidrana v naše možgane, jo je nemogoče izbrisati. Tudi z demantiji in tožbami ne, škoda je že narejena.” 

Irena Joveva je povedala, da Evropski parlament pripravlja akt o digitalnih storitvah ter akcijski načrt za demokracijo. Gre za dva svežnja, ki bosta urejala področje sovražnega govora, večjo preglednost algoritmov ter preglednost vsebin, še posebej sponzoriranih. Poudarila je, da potrebujemo tako samoregulacijo, torej prevzemanje iniciative in odgovornosti spletnih platform za objavljene vsebine, kakor tudi zakonsko regulacijo le-teh. Gre za hojo po tanki meji, a jo bo nekje vseeno treba določiti. Odgovornost politike ni le v sprejemanju zakonov, pač pa tudi v obnašanju in komunikaciji politikov samih. Komunikacija je bila v Sloveniji neprimerna, ljudje so prevečkrat slišali nasprotujoče si informacije in to je doprineslo k teorijam zarote in temu, da so ljudje začeli verjeti vsem drugim namesto tistim, ki so jim podajali kredibilne informacije,” je problematiko v času pandemije povzela poslanka. Pri sovražnem govoru je izpostavila obstoj različnih interpretacij, kaj tak govor sploh je: “O tej definiciji se kregamo tudi v Evropskem parlamentu, saj so tudi tam poslanci, ki na sovražnem govoru gradijo svoje politično sporočilo.” Ker bo pri vsem skupaj na koncu šlo za politični dogovor, ne verjame, da lahko virus infodemije pozdravimo, lahko pa ga zdravimo. Rezultat bo viden, ko bomo združili korake politike z ukrepi upravljalcev spletnih platform.  Hkrati pa bo morala prevladati tudi kritična presoja tako ljudikot tudi medijev. V povezavi s tem Joveva izpostavlja nekritično povzemanje zapisov na Twitterju: Svetovni voditelji ga izkoriščajo za neposredno komunikacijo z državljani, vmes pa ni filtra kritične presoje, na primer novinarjev.”  Temu pritrjuje tudi Božič Maroltova, ki meni, da je neprimerno, da javni medij informativne oddaje začenja z nepreverjenimi informacijami s Twitterja ali da v informativnih oddajah posreduje informacije iz družbenih medijev.

Razpravo je zaključila dr. Matičičeva z razmišljanjem o podobnosti med epidemijo AIDS-a v 80. letih prejšnjega stoletja in pandemijo COVID-19: “Že v začetku 80. let smo točno vedeli, kakšni so načini prenosa virusa. Ni bilo zdravila, ni bilo cepiva, a poznali smo način, kako se izogniti okužbi. Žal se o tem leta in leta ni govorilo, čeprav bi lahko preprečili milijone mrtvih. Bilo je ogromno dezinformacij, teorij zarot, da bolezen ne obstaja in podobno. In še vedno ni cepiva, a to ne predstavlja težave, ker vsi vemo, kako se pred okužbo zavarovati. Tudi zdaj imamo torej možnost, da prilagodimo naše vedenje na način, da se sami varujemo. Bodimo vsi odgovorni, pošteni do sebe in drugih, upoštevajmo zanesljive in preverjene informacije in samo te širimo naprej.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

V zadnji številki časopisa Jeseniške novice (Gorenjski glas) je evropska poslanka Irena Joveva v pogovoru z novinarko Uršo Peternel pojasnila potek življenja in dela v tako imenovanem “bruseljskem mastodontu”, spregovorila o spremembah zaradi korona virusa, kako je potegnila črto pri strpnosti do nestrpnosti in o njenem otroštvu na Jesenicah.

“Delo se nam je postavilo na glavo. Če bi mi kdo ob novem letu rekel, da najmanj pol leta ne bom vsak tretji dan letela in da bo delo od doma postalo nekaj popolnoma normalnega tudi za nas, bi ga vprašala, če je prepričan, da je z njim vse v redu,” je poslanka Irena Joveva komentirala delo evroposlancev v času pandemije.

V času pandemije najbolj pogreša ‘zelene tedne’, namenjene delu in obiskom na terenu v matični državi: “Imela sem res veliko načrtov, želela sem si obiskati čim več šol, da bi se pogovorila z dijaki, študenti… Poleg tega sem začela tudi obiskovati tudi domove za starejše. Upam, da mi bodo razmere čim prej omogočile obuditev vseh teh načrtov in obiskov, ker si resnično želim biti čim več med ljudmi.”

V nadaljevanju je povedala, da namerava vodpreti pisarno tudi na Jesenicah, kamor sicer pride enkrat do dvakrat na mesec. “Odraščanje na Jesenicah me je zaznamovalo zlasti na način, da nikoli ne obsojam vnaprej ljudi, da spoštujem različnost, pa naj bo to vera, nacionalnost, spolna usmerjenost ali karkoli drugega, da sem pristna in da zelo dobro vem, kako pomembne so empatija, uvidevnost in kultura, tudi kultura obnašanja in diskurza.”

Celoten intervju je dosegljiv na tej POVEZAVI.

 

Evropska komisija je danes, 30. septembra 2020, predstavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah. Nekatere pomanjkljivosti izpostavlja tudi v poročilu za Slovenijo. V nadaljevanju si lahko preberete odziv evropskih poslancev Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja:

 

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”