Evropska poslanka Irena Joveva je pripravila okroglo mizo na temo izzivov trga dela v luči sprememb, ki jih je prinesel covid-19 ter demografskih sprememb. Njeni sogovorniki so bili prof. dr. Jana Javornik, profesorica na University of Leeds, raziskovalka ter nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo, mag. Ksenija Klampfer, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Jure Knez, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov ter soustanovitelj in tehnični direktor Dewesofta in Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Soočanje s pandemijo je v Evropski uniji povzročilo naraščanje brezposelnosti. Evropska poslanka Joveva je s sogovorniki iskala odgovore na to, kako v procesu obnove gospodarstva povečati dodano vrednost na zaposlenega in odpornost delovne sile na morebitne prihajajoče nove turbulence ter digitalne in zelene industrijske revolucije.

Slovenija je še vedno močno vpeta v storitveno dejavnost ter – kot izvoznica – v avtomobilsko industrijo, je izpostavil Marjan Šarec in dodal: »Pomembno bo, kje se bo Slovenija našla v izzivih, ki so zelene narave, in kako se bo soočila s to preobrazbo. Pri vprašanjih, ki niso ideološke narave, bi bilo treba postaviti agendo za več mandatov vnaprej, vsaj za dvanajst let, in ji slediti.«

Trg dela se je na pandemijo odzval hitro, so pa razmere razgalile tudi vse težave prekarnih zaposlitev in še bolj pokazale, kako nevarne so, saj posameznike in njihove družine izredno hitro pahnejo v socialno stisko. Sogovorniki so se strinjali, da sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnika ukrepa, ki sta se izkazala za dobra že v času recesije, še pomembnejša pa je politika aktivnega zaposlovanja in vseživljenjskega izobraževanja.

»Gospodarstvo prehaja iz gospodarstva znanja na gospodarstvo veščin. Prihajamo v čas, ko diploma ne bo več dovolj. Tehnološki razvoj je brutalen in če mu delavec ne bo sposoben slediti, bo težko obdržal službo,« je poudarila Ksenija Klampfer in bila tudi kritična do delodajalcev: »Šokantno je, da delodajalci v Sloveniji izjemno malo vlagajo v izobraževanje kadra, starejših od 43 let pa sploh več ne izobražujejo.«

Jure Knez je pojasnil, da v podjetju Dewesoft inženirski kader dodatno izobražujejo še tri do pet let, zato odhod delovne sile predstavlja izredno velik strošek.

Vse bolj izrazita medtem postaja plačna neenakost, saj je pandemija vplivala na tiste dele gospodarstva, ki v velikem odstotku zaposlujejo žensko prebivalstvo: trgovina, gostinstvo, turizem, storitve. Jana Javornik vidi težavo tudi v splošni klimi v Sloveniji, ki postaja zelo nenaklonjena enakopravnosti spolov in enakosti nasploh. »Ob tem epidemija zelo radikalno odpira vprašanje skrbstvenega dela, ki ga ne moreš urejati z algoritmi, ampak ga mora nekdo opraviti. Tu ostaja potreba po zlasti ženskem delu, politika pa mora poskrbeti, da se delovni pogoji v tej branži izboljšajo,« je še pristavila.

Irena Joveva pa je opozorila tudi na demografske spremembe: »Stara celina se stara. Delež Evropejcev naj bi do 2070 predstavljal le še štiri odstotke svetovnega prebivalstva. Na odboru za zaposlovanje, katerega nadomestna članica sem, se zavzemamo za izpopolnjevanja in prekvalifikacijo starejših in ranljivih skupin, s čimer se bodo lahko prilagodili trgu dela.«

Po mnenju Javornikove je staranje prebivalstva lahko svojevrsten izziv, saj mladi prinašajo agilnost, starejši pa znanje in modrost, prilagoditi pa moramo le ustaljene načine dela. Tako imenovani starizem v naši družbi namreč ni uperjen le proti starim, pač pa tudi proti mladim. Agilnost sistema zaposlovanja in upokojevanja je ključna, a je v Sloveniji žal še vedno zelo toga.

Kot je izpostavil Knez, pa smo starejše naredili težje zaposljive sami, saj zaposlenim starejšim ne ponudimo možnosti, da bi ostali zadovoljni. Kot primer prilagajanja je navedel štiridnevni delovnik, ki ga omogoča enemu od svojih vrhunskih (starejših) inženirjev.

»Zavod za zaposlovanje postaja most med zaposlitvijo in čakanjem na upokojitvijo,« je dodala Klampferjeva, ki vidi zaupanje med delavcem in delodajalcem kot sveti gral moderne kadrovske politike: »Prilagoditi moramo ergonomijo delovnih mest, odpraviti stereotipe do starejših, izboljšati odnose na delovnem mestu in vpeljati kadrovsko politiko, ki omogoča izobraževanje starejših,« je povzela.

Joveva je v delu, ki je bil namenjen iskanju rešitev za dvig dodane vrednosti, navedla paradoksalen podatek, da imamo v okviru Inštituta Jožef Štefan mednarodni center za umetno inteligenco, priznan s strani UNESCA, medtem ko država v celoti zaostaja za evropskim povprečjem digitalne razvitosti. Javornikova v begu možganov vidi pozitivne posledice, saj si v tujini nabirajo dodatne kompetence, toda možgani morajo krožiti: »Da pa bi se to zgodilo, moramo biti do tujcev prijazna družba, kar Slovenija ni, ter imeti primerno prilagojen trg dela za visoko kvalificiran segment.« Ob tem Knez vidi večjo dodano vrednost tudi v povezovanju gospodarstva z izobraževalnim sistemom: »Trende in razvoj lahko v našem podjetju predvidimo za pet do sedem let vnaprej in se jim prilagodimo. Gre za specifična znanja, ki jih ni mogoče dobiti samo na fakultetah.« Za konec je Javornikova izpostavila še enega izmed stereotipov: »Sodoben trg dela zaposluje vsaj štiri generacije in čas je, da v Sloveniji prenehamo ves čas govoriti o digitalni nepismenosti. Moramo se zavedati, da je internet izumila ravno generacija ‘boomerjev’, ki prav zdaj zaključuje svojo karierno in delovno pot.«

Celotno razpravo si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 15. aprila 2021, gostila okroglo mizo ROLLER COASTERJI NAMESTO DOBREGA ZGLEDA: Prava<->vladavina, pravi mediji in prav(n)a država.

Razprava je bila razdeljena na dva sklopa: v prvem delu so bili sogovorniki evropske poslanke Irene Joveve podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova, slovaški evropski poslanec Michal Šimečka ter profesor evropskega prava Alberto Alemanno. Obravnavali so širšo evropsko sliko, iskali odgovore na vprašanja v zvezi z mehanizmom vladavine prava, na podlagi tega pa spregovorili tudi o državah kršiteljicah in se dotaknili alarmantnih razmer v medijih. Razpravljalci v drugem delu pa so bili predsednik LMŠ in nekdanji premier Slovenije Marjan Šarec, namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za tisk Scott Griffen, profesor novinarstva in medijskih politik Marko Milosavljević ter odvetnica in specialistka za medijsko pravo Jasna Zakonjšek. Z Ireno Jovevo so iskali in preigravali scenarije možnih rešitev glede trenutne situacije v Sloveniji.

Komisarka Vera Jourova je izrazila zaskrbljenost zaradi nazadovanja temeljnih evropskih vrednot. V mehanizmu vladavine prava vidi orodje, ki bo lahko izpolnjevalo svojo nalogo. Pojasnila je, da Komisija pospešeno pripravlja smernice za uporabo omenjenega mehanizma, saj si ne želijo, da morebitna sprožitev mehanizma ne bi zdržala presoje Evropskega sodišča. Koncept pravne države namreč ni reduciran zgolj na delovanje sodstva, pač pa zajema širše vidike demokratične družbe, kot so boj proti korupciji, varovanje človekovih pravic ter svoboda in pluralnost medijev. »Poročilo o vladavini prava v Sloveniji zajema več pozitivnih vidikov, na primer dober sistem za boj proti korupciji. Je pa komisija izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev, nekaterih napadov na novinarje, še posebej pa so zaskrbljujoči dogodki v zvezi s financiranjem STA,« je povzela situacijo v Sloveniji, ob tem pa dodala, da spremljajo pritiske na medije, ki se dogajajo tako s strani kapitala kot tudi s strani politike ter pristavila: »Vse države članice morajo priznati vlogo medijev kot enega izmed stebrov demokracije. Namesto da bi jim oteževali delo, bi jim morali omogočiti boljše pogoje za delo.« Nedavne žaljive tvite predsednika vlade Janeza Janše, ki jo je zaradi sodelovanja na predmetni okrogli mizi označil za podpornico ljubiteljev rdeče zvezde, pa je komentirala: »Vedno se rada odzovem na povabilo na vsak pogovor, kjer se soočajo mnenja in kjer lahko pojasnim delo Komisije. Vrednote se ne bodo branile same in naša naloga je, da to počnemo. Vedno sem pripravljena na pogovor in sodelovanje z odprtimi kartami, četudi bi me povabil kdo drug.«

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila, da je pomembno omeniti, da mehanizem vladavine prava ni namenjen zoper določene države, ampak se uporablja za vse, in sicer na podlagi objektivnih meril. Res pa je tudi, da je v nekaterih državah članicah več kršitev pravne države: »Vprašanje vladavine prava ni nacionalna politika in ni ideologija.«

Evropski poslanec Michal Šimečka je poudaril, da je situacija na terenu vedno slabša: »Tisti, ki ne želijo vladavine prava, delujejo bistveno hitreje, kot pa jih mi lahko ustavimo s svojimi orodji. Previdnosten pristop enostavno ni pravi. Če bomo v eni ali več državah članicah dopustili, da se vzpostavijo nedemokratični režimi, bo to začetek konca EU. Da EU deluje, moramo imeti enake politike in zaupanje, ki izhaja iz pojmovanja, da so vse države članice demokracije.« Dodal je še, da je težko zaščititi medijsko svobodo, če ni moč uporabiti mehanizma vladavine prava: »Zelo pomembno je, ali je nek nacionalni medij neodvisen, ali vlada diskriminira manjšine ali ne, ali tolerira sovražni govor ali ne. Vidimo, da gre na Poljskem in Madžarskem to z roko v roki. Predsednica Evropske komisije je povedala, da komisija išče poti, kako zaščititi medije, zato čakam, kdaj se bo to zgodilo; nenazadnje tudi s finančno podporo neodvisnim medijem na vseh ravneh. Najboljše, kar lahko naredimo za novinarstvo, je, da kupimo dober lokalni časopis.«

Tudi profesor Alberto Alemanno je bil oster do Evropske komisije, saj meni, da je pretirana previdnost zaradi morebitne izgube primera pred Evropskim sodiščem slaba: »Komisija ne izrablja vseh pristojnosti za uveljavitev vladavine prava. Težavo vidim v tem, da Komisija nima zadostne politične podpore, hkrati pa bi se lahko oprla na civilno družbo in nevladne organizacije. Svoje bi lahko odigrali tudi deležniki v gospodarstvu, ki bi lahko postali veliko bolj politični.«

»Vladavina prava je osnovni postulat Evropske unije in Slovenija s tem nikoli ni imela težav. Do sedanje vlade,« pa je povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. »Sam sem deležen napadov že, odkar sem stopil v predsedniško družbo, za novinarje pa je takšen odnos do njih šok. Ta šok je nameren, da bi se ustrašili in odnehali. Izčrpavanje STA je kot obleganje mesta, ki ga izčrpavaš in stradaš, dokler ne popusti. Novinarji ne smejo pokazati strahu. Ekstremizma ni tako veliko, je pa glasen. Moramo ravnati samozaščitno in se angažirati, ko bodo volitve.«

»Težko je reči, da je Slovenija kopija Madžarske, vidimo pa, da obstajajo enaki načini, s katerimi se skuša diskreditirati novinarje, tudi s strani politike. Zmerja se jih z izdajalci, sovražniki nacionalnih vrednot in velik problem je to, da bodo ljudje začeli na njih gledati kot na tarče,« je izpostavil predstavnik IPI Scott Griffen. Ker so javni zavodi tesno vezani na javno financiranje, jih vlade lažje spodkopljejo, zato je pomembno, da se za obstoj neodvisnih javnih medijev in agencij borimo. Nenehni napadi na novinarje iz najvišjih pozicij v državi vplivajo na njihovo delo, zato je treba vzpostaviti vzdušje koalicije demokratičnih ustanov v demokratični družbi, je dejal.

Odvetnica Jasna Zakonjšek je pojasnila, da je v zvezi z delom novinarjev dopustna ostra kritika. V trenutku, ko pa kritika preide na zasebno sfero, to ni več nekaj, kar bi morali novinarji trpeti. Aktualna vlada še zdaleč ni edina vlada, ki bi ji bili novinarji na poti. Zaradi narave njihovega dela so zoprni vsaki vladi, ker sprašujejo tudi neprijetne stvari. Zaradi družbenih medijev in neposrednega dostopa do volilne baze pa se je intenziteta napadov bistveno povečala. »Demokracija ne stoji in ne pade samo na svobodnem novinarstvu, ampak tudi na pravosodju in zaupanju vanj. Pozornost mora biti na vseh institucijah demokracije,« je še poudarila.

Profesor Marko Milosavljević je v razpravi veliko pozornosti namenil vulgarnemu in škodoželjnemu komuniciranju z javnostjo aktualnega predsednika vlade, ki pa ga ne preseneča. Opozoril pa je na tendence podrejanja medijev: »Prvi korak je javna televizija in STA, sledijo dogovori z lastniki zasebnih medijev – bodisi, da se jih prestraši, utiša ali da zmanjšajo svojo mejo kritičnosti.« Celotna kritična in demokratična slovenska javnost bi po njegovih besedah morala nastopiti usklajeno in pokazati svojo demokratično držo: »Živimo v EU, živimo v demokraciji in časi avtokratov so minili. Za to sta potrebni odločnost in odsotnost strahu. Uspeh ljudi, ki funkcionirajo agresivno, je ogrožen, ko se jih ne bojimo.«

Celotno razpravo si lahko v originalu pogledate spodaj:

Evropska poslanka Irena Joveva se je danes, 14. aprila 2021, udeležila virtualne konference o obnavljanju odnosov in prihodnosti med Afriko in Evropo, ki jo je organizirala politična skupina Renew Europe. Razpravljala je na temo oblikovanja po-pandemičnih zdravstvenih sinergij. Pandemija COVID-19 je namreč ponovno pokazala nujnost stalnega in kakovostnega sodelovanja med Evropsko unijo in Afriko v okviru zdravstvenega sektorja. Pogovor je tekel o tekočem obvladovanju pandemije, pridobljenih izkušnjah ter sodelovanju med Evropsko unijo in Afriko v prihodnje.

Poslanka Joveva je izpostavila pomen precepljenosti, ki lahko edina zameji pandemijo. Žal je velika ovira počasna dobava cepiv, pri čemer je Afrika v še posebej slabem položaju. Neenakosti med državami in gospodarstvi se s tem vse bolj povečujejo. Afrika ima težave tudi z lastno proizvodnjo cepiv – pri poskusih vzpostavitve trajnostne industrije cepiv v Afriki je še vedno veliko izzivov. “Proizvodnja cepiv je zapletena, zahteva velike finančne naložbe in dolgoročno vizijo. Osredotočiti se je treba na vprašanja, kot je inovativno financiranje, ki bi omogočalo zagotavljanje kakovosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na stotine tisoč ljudi na afriški celini umrlo zaradi nalezljivih bolezni, kot so rumena mrzlica, ebola, kolera, tuberkuloza in malarija. Očitno je torej treba okrepiti afriške zdravstvene sisteme ter vzpostaviti nacionalne in skupnostne zdravstvene sisteme, ki so dostopni, trajni, odporni in visokokakovostni,” je še dodala.

Poudarila je tudi, da je bila Evropska unija ena največjih darovalk cepiva proti Covidu-19, prav tako večina cepiv in zaščitne opreme v Afriko prihaja iz Evrope. Ob tem je poslanka izrazila zaskrbljenost glede tega, ali bo Serum inštitutu iz Indije dejansko uspelo v Afriko dostaviti obljubljene doze cepiva, saj bi Indija te odmerke utegnila prednostno uporabiti za svoje prebivalstvo. Prav “cepilni nacionalizem” ali bolje rečeno protekcionizem pa najbolj škodi prizadevanjem, da bi svet izšel iz krize.

“Pred nekaj tedni je bilo v tisku precej insinuacij, da tudi Evropska unija zagovarja takšno stališče, kar pa ne drži.  V nasprotju z nekaterimi ostalimi deli razvitega sveta je EU še vedno ena največjih izvoznic cepiv in je zavezana shemi Covax. Je tudi močan zagovornik odprte trgovine in svetovnih prizadevanj,” je dejala Joveva in ob tem naštela še nekatere uspešne humanitarne projekte: “Zdravje je postavljeno v središče nove strategije EU-Afrika.”

Poslanka je spregovorila tudi o izzivih na drugih področjih, kot so boj proti podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter potencial zelene rasti. Evropske razvojne cilje v Afriki morata spremljati angažiranost in dialog ter resnično partnerstvo. Po mnenju Joveve bi lahko Evropska unija v partnerstvu z Afriko storila veliko več. Povečati bi bilo treba izmenjavo dobrih praks in informacij ter afriškim državam omogočiti pogoje, da bi lahko v celoti izkoristile svoj potencial. “Ne samo zato, ker je to pravilno, ampak tudi zato, ker to pomaga nam vsem. Vedno bolj smo odvisni drug od drugega, zato bi morali globalne probleme reševati skupaj. Kajti po koncu zdravstvene krize bo treba rešiti še zahtevnejšo in dolgoročnejšo krizo globalnega segrevanja,” je zaključila.

Celoten drugi sklop dogodka si lahko ogledate tukaj.

Izjava evropskih poslancev Renew Europe/LMŠ, Irene Joveve in Klemna Grošlja, v povezavi z navedbami glede tako imenovanega non-paperja o Zahodnem Balkanu.

V sklopu predsedovanja Svetu EU bi Slovenija morala zagovarjati v prvi vrsti nadaljnji proces integracije držav Zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo. To bi morali početi tudi v skladu z evropskimi vrednotami, načeli, pogodbami in dogovori, predvsem pa brez kakršnegakoli evroskepticizma ali – še huje – želja po spreminjanju meja med državami v omenjeni regiji. A Janez Janša nas s svojo destruktivno politiko očitno tudi v zunanjih odnosih pelje v povsem drugo smer.

Kaj v diplomatskih krogih do regije zagovarja aktualna vlada, žal ne vemo, je pa res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije Zahodnega Balkana. V vsakem primeru bi moralo vsem biti jasno, da bi spreminjanje meja med državami v regiji oziroma spreminjanje teritorialne ureditve v BiH vodilo kvečjemu v prelivanje krvi. V prihodnosti si želiva BiH, ki ne bo temeljila na ideologiji etničnih delitev, temveč na evropskih vrednotah preseganja etničnih delitev in sektaštva. A vendar naj ponovno poudariva, da je želja po preoblikovanju meja po etnični pripadnosti neutemeljena in v nasprotju z evropskimi vrednotami, ki zagovarjajo krepitev regionalnega sodelovanja z zagotavljanjem enakih pravic vseh državljank in državljanov Zahodnega Balkana, ne glede na to, kje živijo. Zato so kakršnekoli ideje v zvezi s tem nesprejemljive, neupravičene in škodljive tudi za Slovenijo ter njene vitalne interese v regiji in v Evropi. Mir in stabilnost Zahodnega Balkana sta namreč strateškega pomena za Slovenijo, tako varnostno kot tudi gospodarsko.

V sredo, 7. aprila 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila  spletne razprave “Pandemija, mladi in Evropa: kako preprečiti izgubljeno generacijo?” v organizaciji Evropskega parlamentarnega združenja (European Parliamentary Association). V pogovoru so mladi Evropejci največ pozornosti namenili preprečevanju dolgotrajne množične brezposelnosti mladih ter zapolnjevanju vrzeli v zanju, ki bo posledica prekinitve tradicionalnega učnega procesa.

Pandemija mladim zmanjšuje možnosti za izobraževanje in zaposlitev. Vse pogosteje slišimo, da je ‘lock down’ generacija izgubljena generacija. Evroposlanka Joveva se je strinjala z mladimi, da je v tem času resnično težko biti star 20 let. »Biti zaprt, brez pristnih socialnih stikov in se za nameček še izobraževati na daljavo je zagotovo velik zalogaj.« Uvodoma je poudarila, da je področje izobraževanja v pristojnosti držav članic, kar pomeni, da so se države različno soočile z izzivi pandemije. A to ne pomeni, da se na evropski ravni na tem področju ne počne nič.

»Na začetku epidemije, v t. i. prvem valu, ko nismo vedeli veliko o virusu, je bilo edino pravilno, da so se izobraževalne ustanove zaprle. Nihče ni vedel, kako dolgo bo vse to trajalo, kako dolgo bo potrebno šolanje na daljavo ali kakšni bodo učinki tovrstnega poučevanja. Danes vidimo, da imajo evropski izobraževalni sistemi veliko pomanjkljivosti.« Joveva se je strinjala z ugotovitvami, da je pandemija povzročila tudi pomanjkanje razvoja socialnih veščin in povečala psihološke posledice ter neenakosti. »V Parlamentu smo si že pred pandemijo prizadevali za promocijo IT veščin, izobraževanja bolj naravoslovnih ved (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), prostovoljstva, pripravništva, programov izmenjave … Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota sta odlična primera, ko skušamo premostiti vrzel tradicionalnega šolanja, saj učita o mednarodnih kompetencah, spodbujata praktično delo in odpirata nova obzorja

V razpravi je Joveva izpostavila, da je digitalno izobraževanje ključno, saj predstavlja naložbo v prihodnost in razvoj posameznika in družbe. Komisija, ki je še pred pandemijo pripravljala reformo šolstva in priprave smernic na ravni Unije, je oktobra predstavila Akcijski načrt za digitalno izobraževanje. V skupnem interesu vseh držav članic EU je, da v celoti izkoristijo potencial izobraževanja kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in prehod v digitalno gospodarstvo ter za večjo socialno kohezijo, predvsem v luči krize, s katero se še spopadamo.

Sodelujoči so soglašali, da smo se v času pandemije vsi začeli (še bolj) zavedati pomembnosti prostovoljstva. Joveva, ki je bila poročevalka v senci za Evropsko solidarnostno enoto, je dejala, da si v Parlamentu prizadevajo za nadaljnje izboljšanje prostovoljnih možnosti. Novi program Evropske solidarnostne enote bo bolj dostopen, bolj vključujoč, udeležencem bo zagotavljal več varnosti in zaščite, izpostavljeno pa je tudi t. i. spletno prostovoljstvo.

»Nacionalne agencije se lahko sklicujejo na klavzule o višji sili. To jim bo omogočilo, da ocenijo možnost sprejetja dodatnih stroškov do najvišjega zneska nepovratnih sredstev. Omogoča jim tudi preložitev načrtovanih dejavnosti za največ 12 mesecev na projekt. Komisija je zagotovila tudi 100 milijonov evrov za Razpis za digitalno izobraževanje, ki bo podpiral projekte v šolskem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in visokem šolstvu. Cilj tega razpisa bo izboljšati spletno učenje, učenje na daljavo in kombinirano učenje – vključno s podporo učiteljem in mentorjem.«

Kljub zahtevnosti obravnavanih tem so mladi razpravo sklenili v optimističnem duhu, predvsem pa so bili veseli možnosti, da so lahko svoje izkušnje in razmišljanja delili z evropskima poslancema. Pogovora se je namreč udeležil tudi mladi evropski poslanec Alexander Bernhuber (EPP) iz Avstrije.

Dijakinje in dijaki Gimnazije Nova Gorica, ki sodelujejo v programu EPAS, so v torek, 6. aprila 2021, organizirali spletni pogovor “ODKRITO z Ireno Jovevo”. Z evropsko poslanko Ireno Jovevo so razpravljali o aktualnem dogajanju na evropskem parketu, povezanem s pandemijo, podnebnimi spremembami in z drugimi perečimi tematikami. 

V otvoritvi pogovora so vsi izpostavili, da je pandemija spremenila prioritete in hkrati tudi izpostavila nekatere pomanjkljivosti EU. Že več kot eno leto trajajoča situacija je prinesla hude ekonomske in socialne stiske, ki bodo dodatno razslojile družbo. Učinki pandemije na trg dela kažejo osupljive neenakosti med delovnimi mesti. Dijake je zanimalo, če se bo razslojenost tako slovenske kot evropske družbe povečala ali pa bo to priložnost za reforme in vzpon solidarnosti. Poslanka Joveva je glede tega izrazila zaskrbljenost, da se bo zgodilo prvo.

Določene panoge so že predolgo zaprte. Določena mikro in mala podjetja so podvržena izgubi prihodkov. Dolgoročno to pomeni erozijo delovnih mest in podjetniškega kapitala. Potreben je močan poudarek na odpravljanju neenakosti in v EU smo v zadnjem letu sprejeli veliko ukrepov za blažitev posledic covida-19. Sklad za okrevanje in odpornost, denimo, je resnično zgodovinski in v tem okviru verjetno tudi daleč najpomembnejši.

Poslanka je dala jasno vedeti, da to ni le znak solidarnosti in enotnosti med državami članicami, ker se s tem skladom spreminja sam ustroj Unije. “Tiste države, ki bodo bolj izkoristile te možnosti in sredstva s pripravo dobih nacionalnih načrtov, bodo v bistveno boljšem položaju.  ‘Fiskalna spodbuda’, kot jo imamo sedaj na voljo, je največja in najbolj pomembna za naslednje desetletje in namenjena ravno preprečevanju nastajanja večjih socialnih razlik.

Joveva je na pobudo dijakov podala tudi nekaj informacij glede področja okolja. “Danes marsikje – tudi zaradi covida-19 – resnično dihamo bolj svež in čist zrak, a tega žal, vsaj po mojem mnenju, ne bomo obdržali, ko se bo pandemija končala. Zgodovina kaže, da je imel nenaden upad emisij vsakič kratkotrajen vpliv in se je s ponovnim zagonom gospodarstva raven povrnila ali celo povečala.” Ob tem pa je poslanka vendarle izrazila tudi upanje, da bo “korona kriza” predstavljala dodaten pospešek zelenemu, trajnostnemu gospodarstvu. Komisija je ob nastopu mandata izpostavila okolje kot ključno prioriteto in predstavila Zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. “Tudi z namenom nadaljevanja doseganja ciljev tega dogovora smo v Skladu za okrevanje in obnovo jasno določili, da mora biti 37 % sredstev v nacionalnem načrtu namenjenih za podnebje. To je varovalka, ki jo bodo države preprosto morale upoštevati.

Evropska poslanka je pogovor sklenila s pozivom mladim, naj bodo iskreni, radovedni in aktivni: Sprašujte! In za razliko od premnogih slovenskih politikov uporabljajte kulturni dialog. Uporabljajte svojo glavo in ostanite zvesti sami sebi.

V torek, 6. aprila 2021, so v okviru projekta Šole ambasadorke Evropskega parlamenta dijakinje in dijaki Gimnazije Novo mesto organizirali Zoom pogovor z evropsko poslanko Ireno Jovevo. Govorili so predvsem o soočanju Evropske unije z aktualnimi izzivi. 

Poslanka Joveva jim je najprej predstavila svoj običajni delovnik v Bruslju (pred in med korono) ter uporabo tehnologije pri delu na daljavo v obdobju pandemije. Dijake je predvsem zanimalo poslankino dosedanje življenje, vse od multikulturnega odraščanja in prve zaposlitve do poklicne poti v novinarskih vodah in odločitve za aktivno vključitev v politiko.

V enourni razpravi vsekakor niso mogli mimo najbolj aktualne tematike o cepivih in cepljenju, pomanjkanju komunikacije ter pojava t. i. infodemije. Poslanka je dejala, da je bila priprava cepilne strategije Evropske unije dobra in precej ambiciozna, a da papir prenese marsikaj. Žal je namreč uresničevanje te v praksi daleč od optimalnega, začenši s pomanjkanjem iskrene komunikacije – tako stroke kot zlasti politike – z državljani. Različne informacije o cepivih, številu dobavljenih cepiv, spremembah v nacionalnih cepilnih strategijah, starostni meji in stranskih učinkih, ki so se spreminjale iz dneva v dan, so povzročile nelagodje in nezaupanje.

»Za zaupanje državljank in državljanov v cepiva in postopek cepljenja mora obstajati iskrena dvosmerna komunikacija, tega na žalost ni; ne le v Sloveniji, tudi sicer na evropski ravni. Ker odločevalci povečini niso znali artikulirano razložiti dogajanja, so ljudje raje pričeli verjeti vsem mogočim lažnim informacijam in teorijam zarot, ki se širijo po družbenih omrežjih. Zato se v Evropskem parlamentu še dodatno trudimo ljudi  transparentno obveščati o aktualnih dogodkih, da bi povrnili zaupanje v cepljenje, ker je to naša edina rešilna bilka za vrnitev v, če se lahko tako izrazim, normalno življenje.«

V nadaljevanju so mladi pogovor o pandemiji navezali na področje digitalizacije in poslanko vprašali za komentar tako hitrega prehoda na izobraževanje na daljavo ter uporabe tehnologij pri delu. Poslanka Joveva je priznala, da je imela tudi sama kar precej težav zaradi uporabe različnih aplikacij, čeprav je predstavnica mlade generacije.

»Tehnologija tako hitro napreduje, da ji je včasih resnično težko slediti. Nenaden porast uporabe tehnologije pri delu in izobraževanju je v marsikateri državi izpostavil dejstvo, da imamo v 21. stoletju še vedno neustrezne digitalne pogoje – od pomanjkanja dostopa do računalnikov ali interneta do pomanjkanja digitalnih kompetenc. V okviru Evropskega parlamenta smo od pojava pandemije sprejeli več resolucij, posvečenih odpravljanju odkritih neenakosti in prihodnosti razvoja evropskih izobraževalnih sistemov v kontekstu covida-19. Vrzeli v digitalnem izobraževanju je treba premostiti, česar smo se v Uniji zavedali že pred pandemijo. Komisija je namreč s stroko pripravljala reformo šolstva na ravni EU. Rezultat tega sodelovanja je Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki bo v prihodnosti, skladno z digitalizacijo EU, imel zelo velik učinek na delovanje uveljavljenih izobraževalnih sistemov,« je pojasnila Joveva in nadaljevala, da je epidemija koronavirusa res povzročila velik preskok pri prenosu učnih dejavnosti na spletna orodja. »V nadaljevanju bo ključno, da mlade še naprej ozaveščamo tudi o varni uporabi interneta. To področje smo naslovili v Aktu o digitalnih storitvah, s katerim občutno izboljšujemo mehanizme za umik nezakonitih vsebin, varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, označevanje zavajajočih in lažnih informacij ter transparentnost algoritmov.«

Za konec je Joveva dijakinjam in dijakom še položila na srce, naj bodo radovedni, naj sprašujejo, predvsem pa naj bodo tudi po koncu projekta Šole ambasadorke aktivno vključeni v politiko. »Nenazadnje ste vi prihodnost boljše Evrope za vse nas!«

Svoje vtise o okrogli mizi sta strnili dve dijakinji:

Pogovor z Ireno Jovevo je bil zelo poučen in zanimiv. Zajeli smo številne teme, od delovanja Evropskega parlamenta, tehnologije in sedanjih okoliščin pa vse do problemov zaradi epidemije. Zelo sem bila navdušena nad njeno iskrenostjo in odnosom do nas dijakov. (Anteja Ratajec)

 Pogovor s poslanko gospo Ireno Jovevo nam je odprl vrata v Evropski parlament. Seznanila nas je tako z delovanjem EP kot tudi s svojim delom. Med pogovorom smo se dotaknili nekaterih aktualnih tematik, kot so boj za zajezitev širjenja epidemije, delo poslancev “od doma”, položaj žensk v primerjavi s položajem moških v politiki ter svobode medijev. Odkrito nam je predstavila tudi svoja stališča o teh vsebinah in nas spodbudila k radovednosti, vedoželjnosti in kritičnosti. (Ajda – Lea Jakše)

Več si lahko preberete TUKAJ.

V četrtek, 25.  2021, je potekalo 18. zasedanje medparlamentarnega odbora EU – Severna Makedonija, kjer so evropski poslanci skupaj s kolegi iz Sobranja razpravljali o trenutnem stanju odnosov med EU in Severno Makedonijo, s poudarkom na izvajanju pravnega reda (acquis) EU v pristopnih pogajanjih. 

Evropska poslanka Irena Joveva, ki je tudi prva podpredsednica odbora v imenu Evropskega parlamenta, opaža, da se Severna Makedonija nahaja v izrednem času tako zaradi pandemije kot zaradi veta Bolgarije. »Ne bom govorila veliko o reformah, za katere vsi vemo, da jih je treba izvesti – predvsem v povezavi z vladavino prava in prizadevanji za boj proti korupciji. Reforme v Severni Makedoniji so namenjene boljšemu življenju državljanov, ne Evropski uniji. Slednja pa je tista, ki mora držati svoje obljube. Pristopni proces se ne sme zlorabljati za reševanje bilateralnih vprašanj,« je dejala poslanka in dodala, da zaradi odprtih bilateralnih težav, neizpolnjenih obljub in neskončnih pogovorov brez rešitev najbolj trpijo državljani. Žalosti jo, da že toliko let gleda, koliko napora in truda je Severna Makedonija vložila v sam proces, a je kljub njenemu vidnemu napredku pot do Unije še dolga. Nagovor je zaključila s spodbudnimi besedami, da bodo s skupnim sodelovanjem in pogumom premagali še to zadnjo oviro.

Podpredsednik vlade in minister za evropske zadeve Nikola Dimitrov je uvodoma pozdravil sprejetje resolucije o Severni Makedoniji v Evropskem parlamentu, vendar je izrazil obžalovanje zaradi nesprejema amandmajev, ki bi obsodili provokativna dejanja Bolgarije proti Severni Makedoniji, s čimer se je sicer strinjala tudi poslanka Joveva. »Čeprav so se pojavili nekateri izzivi, kot sta pandemija in odnosi z Bolgarijo, se Severna Makedonija ne bo ustavila. V prihodnjih mesecih bo ključno, da država nadaljuje z reformami, vključno z bojem proti korupciji, organiziranemu kriminalu in zagotavljanju svobode govora. Nadaljeval se bokonstruktiven dialog o dvostranskih vprašanjih z Bolgarijo,« je poslancem zagotovil Dimitrov.

Tudi direktorica za Zahodni Balkan z Generalnega direktorata za sosedstvo in pogajanja o širitvi v imenu Evropske komisije Genoveva Ruiz Calavera in predstavnik Službe za zunanje delovanje Marko Makovec sta ugotavljala, da je država dosegla napredek in pokazala predano zavezanost poti do Unije. »Severna Makedonija je prehodila dolg proces gradnje kompromisov z uradno spremembo svojega imena do pridružitve Natu,« je še izpostavila Ruiz Calavera.

Digitalno zeleno potrdilo, torej. Že sam naziv se mi zdi precej neposrečen, a to je na koncu dneva še najmanj pomembna stvar v celotni zgodbi.

Včeraj smo v Evropskem parlamentu glasovali o tem, ali naj predlog uredbe o teh “covidnih potrdilih” obravnavamo po nujnem postopku. Glasovala sem v nasprotju z večino, tudi večino v lastni politični skupini. Glasovala sem proti takšni obravnavi. V nadaljevanju vam bom pojasnila, zakaj.

Prvo, kar morate vedeti, je to, da je predlog uvedbe teh potrdil pripravila Evropska komisija. Drugo, kar morate vedeti, je to, da bo sama hitrost sprejema uredbe na koncu odvisna od Sveta oziroma držav članic.

Vmes pa – Evropski parlament. Edina institucija od omenjenih treh z neposredno, na volitvah izvoljenimi predstavniki državljank in državljanov Evropske unije. To pomeni, da nisem evropska poslanka zato, da glasujem izključno tako, kot mi reče Evropska komisija, kot mi reče politična skupina, ki ji pripadam, ali kot mi reče predsednik vlade države, iz katere prihajam. Vsakič se odločam na podlagi vseh (!) informacij in na podlagi svoje vesti.

Imeli smo dolge pogovore, sestanke in izmenjave mnenj o teh potrdilih, tako na posameznih odborih kot na zasedanju političnih skupin. Večina – z Evropsko komisijo na čelu, seveda – je vztrajala pri nujnosti nujnega postopka, češ, vse ostalo bi bilo zavlačevanje, nam se pa tako zelo mudi s temi potrdili.

V redu, recimo, da se nam res mudi. Kakšna bi bila dejanska razlika med nujnim postopkom (orig. urgent procedure) in pospešenim oziroma skrajšanim postopkom (orig. accelerated procedure)? Zagovorniki nujnega postopka namreč vseskozi poudarjajo, da bi zgolj in samo s tem postopkom lahko vse sprejeli do poletja.

Toda glede rokov pri obeh omenjenih postopkih ni nobene časovne razlike. Tudi z “accelerated procedure” bi lahko uredbo odobrili do poletja – enako, kot je v načrtu z nujnim postopkom. Obstaja pa ena druga razlika med obema postopkoma. Ključna. “Accelerated procedure” je temeljitejši. Omogočil bi primerno razpravo in vključil bi člane parlamentarnega odbora (ali odborov).

S to možnostjo bi torej lahko izboljšali uredbo, jo uredili na način, da smo res prepričani, da NE BO diskriminirala ter NE BO v nasprotju s temeljnimi svoboščinami in pravicami ljudi. Zdaj? Zdaj se lahko zanašamo le na to, da bo(sta) vse to upoštevala Evropska komisija (in Svet) … mi smo si pa svoj del pristojnosti – z včerajšnjim glasovanjem – odvzeli sami. Žal.

Zakaj se je to zgodilo? Težava je nastala zaradi strahu pred notranjimi bitkami v Evropskem parlamentu, in sicer glede tega, kateri odbor bi moral imeti pristojnosti pri odločanju o uredbi. Odbor za promet in turizem ter odbor za okolje in javno zdravje naj bi namreč izpodbijala pristojnosti odbora za državljanske svoboščine in pravosodje, kar bi na koncu res lahko vodilo v zastoj. Povedano drugače: Zaradi morebitnih notranjih prepirov, otročjih prepirov, je Evropski parlament samovoljno (!) prikrajšan možnosti celovite obravnave uredbe o digitalnih zelenih potrdilih. Uredbe, ki – mimogrede – ni le tehnične, pač pa tudi politične narave. Ne zdi se mi ravno najbolj pametna poteza, da smo v teh kriznih časih oslabili parlamentarno vpletenost v to zgodbo.

Že zato, ker je Evropska komisija na začetku poskusila zaobiti Evropski parlament in sprejeti le “smernice” glede te uredbe. Z drugimi besedami: sprva ni želela zakonodajnega predloga, a so potem ugotovili, da to ni mogoče, zato so šli v branjenje nujnega postopka. In zdaj smo, kjer smo. Tam, kjer sprejetje nujnega postopka v praksi ne bo nič spremenilo glede časovnice, utegne pa spremeniti vse ostalo.

Vsi že vemo, da bodo ta potrdila slej ko prej realnost. Ne bom jih uvedla jaz, ne boste jih uvedli vi, vem. Ampak nima smisla, da tiščimo glavo v pesek. Nima niti smisla, da vas zavajam in govorim, da kako se lahko še vse obrne. Ne bo se. Potrdila bodo dejstvo. In če že vemo, da bodo dejstvo, potem bi jih vsaj oblikovali tako, da ne bodo nikomur kratila nobenih pravic.

Odgovorov na mali milijon odprtih vprašanj pa še vedno ni. Ogromno jih je na področju etike, prava, tehnologije, konec koncev tudi zdravstva. Še največ jih je na področju cepljenja samega. Kolikšno precepljenost sploh lahko pričakujemo do poletja? Kaj bo s tistimi, ki se nikoli ne bodo mogli cepiti, ker se ne bodo smeli? Se bodo testirali vsakič znova? Bo tudi to vsakič zastonj? Kaj bo s tistimi, ki se pač ne želijo cepiti, kar je njihova pravica? Kako se bo preprečil pojav ponaredkov teh potrdil? Kako se bo preprečila diskriminacija tistih ljudi, ki, na primer, niso vešči uporabe sodobne tehnologije? Kaj bo z veljavnostjo teh potrdil? Katera vrata bodo ta potrdila sploh odpirala? Potovanja? Restavracije? Koncerte? Kaj bo s tistimi ljudmi, ki so se cepili s cepivi, ki jih (še) ni odobrila Evropska agencija za zdravila?

Čeprav se strinjam s hitrim postopkom med sozakonodajalcema, preprosto ne morem mimo naslednjega stališča: če je kaj nujnega v tem postopku, je nujno to, da se predlog uredbe natančno preuči, da se zagotovi celovita obravnava in da se zagotovi upoštevanje vseh pomislekov. Namen tega sistema namreč po mojem prepričanju ne sme presegati namena olajševanja potovanj. Pravzaprav to mora biti njihov edini namen.

V vsej tej zgodbi pa se medtem pozablja na nekaj drugega. Daleč najpomembnejšega. Na pomen zaupanja. Učinkovitost teh potrdil bo namreč odvisna od zaupanja državljank in državljanov vanj. In manj kot bo zaupanja, manj bo tudi občutka odgovornosti. Ter zavedanja, brez katerega preprosto ne bo šlo: kakorkoli bomo že potovali, bo na koncu vsak od nas tisti, ki se bo odločal, kako bo ravnal. Pametno ali nespametno. S potrdili ali brez.

Irena Joveva

Fotografija: EP/ENGEL

Španski časopis in spletni portal El Confidencial, specializiran za ekonomske, finančne in politične novice, je objavil intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo. V nadaljevanju objavljamo prevod:

Irena Joveva je bila osem let novinarka, zato zelo dobro pozna in razume kampanjo proti svobodi tiska, ki jo v njeni domovini vodi vlada Janeza Janše. “Ne moremo si privoščiti, da bi imeli tri iliberalne države v Evropski uniji,” pravi v pogovoru za El Confidencial v okviru projekta “Dekodiranje Evropskega parlamenta”. Mlada evropska poslanka skupine Renew Europe v intervjuju govori o vladavini prava v Evropski uniji in v Sloveniji, državi, ki sledi iliberalnemu trendu Madžarske in Poljske. Kljub vsemu pa Joveva zaupa v dobro vodenje slovenskega predsedstva Svetu EU, ki se bo pričelo 1. julija letos.

Slovenija je bila v zadnjih mesecih pod lupo zaradi vprašanj  glede vladavine prava. Kako bi povzeli položaj temeljnih pravic in svoboščin v državi?

Ne bi rekla, da je Slovenija v tem trenutku že kot Madžarska ali Poljska. Ni vse tako črno, kot se sliši, je pa temnejše, kot bi moralo biti. Zato je pomembno govoriti o Sloveniji. Položaj temeljnih pravic se poslabšuje in če tega ne ustavimo, je Slovenija lahko v enem letu nova Madžarska ali Poljska. Tu ne gre za izključno nacionalno politiko, v kateri se soočata koalicija in opozicija. Splošno stanje v državi je zelo slabo – številne organizacije civilne družbe so po prihodu Janeza Janše na oblast v resnih težavah. V Bruslju so zdaj nekoliko bolj pozorni na dogajanje, saj bo Slovenija julija prevzela predsedovanje Svetu EU. Če povzamem, slovenska vlada se zgleduje po Madžarski in Poljski. Za odpravo svobodnega in kritičnega mišljenja uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva. Ne samo proti novinarjem, tudi proti nevladnim organizacijam, univerzam in vsem ostalim, ki se z njimi ne strinjajo. Vlada jih žali, diskreditira in uporablja mehanizme, kot sta prenehanje financiranja ali pa zakonodajni ukrepi proti njim.

Omenili ste predsedovanje Svetu EU, ki ga bo Slovenija prevzela 1. julija. Ali to vidite kot priložnost za izboljšanje stanja v državi ali pa kot slabe čase za EU?

Menim, da bo na koncu vse v redu. Upam pa, da v teh mesecih do predsedovanja evropske institucije ne bodo pasivne, češ da ne morejo storiti ničesar. To ni res. Mislim, da so se naučili iz preteklih napak, ki so jih storili pri Madžarski in Poljski. Verjamem pa, da samo predsedovanje ne bo izvedeno slabo.

Evropski parlament je imel razpravo o poskusih vlad Poljske, Madžarske in Slovenije, da utišajo medije. Ali menite, da je svoboda tiska v teh državah ogrožena?

Da. Slovenija sicer še ni Madžarska ali Poljska, a če ne bomo ničesar storili, je na poti tja. Preden sem vstopila v politiko, sem bila osem let novinarka. Zato vem, kako stvari delujejo tudi na drugi strani. Stanje se brez dvoma poslabšuje. Ne morem sicer trditi, da se pritiski ali napadi niso nikoli zgodili tudi v preteklosti, a dejstvo je, da se z novo vlado razmere postopoma slabšajo. Janša je poskušal suspendirati Slovensko tiskovno agencijo in javno televizijo, ker je zgradil svoj lasten medijski sistem. Težave ima tudi s kulturo, saj poskušajo ustvariti nekakšen vzporeden družbeni trend. Z ljudmi manipulira s pomočjo zgodovinskih travm in trenutne pandemije. Cilj je zelo jasen: želi si podrediti celotno družbo in imeti moč za vedno. Janez Janša želi imeti in ohraniti moč, za to gre. Namerno deli in polarizira družbo, da bi dosegel svoje politične cilje. In njegov politični cilj je avtokracija.

Pravzaprav smo v zadnjih nekaj tednih videli, da premier neposredno napada novinarje tukaj v Bruslju, kjer je znan kot “evropski Trump”. Se vam zdi ta nalepka pravična?

Nisem tista, ki bi lahko presojala, ali je to pošteno ali ne. A realnost je taka, da Janša idealizira Trumpa in Orbana. Veliko uporablja družabna omrežja, na Twitterju napada vsakogar, torej uporablja enake metode, kot jih je uporabljal Trump. Stvari uhajajo čez rob, ker tu ne govorimo več zgolj o retoriki.

Tudi sami ste bili tarča napadov zaradi svojega makedonska porekla. Kaj se je dogajalo?

To je za Janšo, njegove volivce in zagovornike povsem normalno obnašanje. Na žalost nisem edina in seveda tudi ne bom zadnja, ki je tarča tovrstnih napadov. Žalostno je, ker mi še nihče izmed njih ni povedal, kaj točno sem naredila narobe ali kaj bi morala po njihovem mnenju narediti bolje. Moti jih le, od kod prihajajo moji starši, čeprav sem sama, mimogrede, rojena v Sloveniji. Sploh se ne ukvarjajo s tem, kaj govorim, in to me najbolj žalosti. Politika je privedla do zelo žaljivega trenda. Še posebej sovražni govor postaja normalen, najbolj na Twitterju.

Ali menite, da Evropska komisija naredi dovolj za zamejitev teh trendov in za obrambo vladavine prava?

Mislim, da bi morala Komisija narediti več, ker ima za to na voljo dovolj orodij. Upam, da bodo storili korake v pravo smer, ker si ne moremo privoščiti, da bi v EU imeli tri iliberalne države, ki ne verjamejo v svobodo tiska. Upam, da bo Evropska komisija naredila več in jim pri tem tudi zaupam.

Katere ukrepe ali orodja bi po vašem mnenju lahko uporabil Bruselj?

Za začetek moramo nehati ves čas govoriti, kako slabi smo, in raje ukrepati. Komisija ima letna poročila držav o vladavini prava in tudi mehanizem, ki pogojuje evropska sredstva glede na spoštovanje teh temeljnih vrednot. Gre za zelo pomemben instrument, zato ga moramo začeti uporabljati za kaznovanje tistih, ki načenjajo naše vrednote.

Ali zaupate v mehanizem vladavine prava? Videli smo že, da so se nekateri, kot je na primer člen 7, izkazali za neučinkovite …

Nikoli se ne ve, vendar ostajam optimistična ravno zato, ker je mehanizem vladavine prava nujen prav zaradi očitne neučinkovitosti drugih mehanizmov. Evropska unija je bila ustanovljena ravno na podlagi temeljnih vrednot in to se jasno odraža tudi v pogodbah. Tu ne gre za nikakršne ideologije, ampak za vrednote, o katerih se ni mogoče pogajati. Vladi Poljske ali Madžarske nenehno izgubljata sodne bitke pred Sodiščem EU. Menim, da lahko s temi orodji zagotovimo, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo šel vnemar.

Omenili ste Janševo občudovanje Viktorja Orbana. Mislite, da bo šel po Orbanovih stopinjah in bo na koncu njegova stranka SDS zapustila Evropsko ljudsko stranko?

Mislim, da si tega ne bo upal, ker bi imela njegova stranka potem manj moči, kot jo ima zdaj kot članica EPP. Moja kolegica iz Janševe stranke je pred kamero že povedala, da bo še naprej sodelovala s stranko Fidesz, ne glede na to, kateri politični skupini pripada. Orban in Janša zdaj nimata več toliko politične moči, ne v Parlamentu, ampak v Svetu, kar je še pomembneje. Ne bosta del politike „mainstreama“. Janševa stranka je enostavno premajhna (na evropski ravni), da bi lahko kaj storila, še posebej zdaj, ko Fidesza ni več v EPP. Zato mislim, da skupine ne bodo zapustili, bodo pa še naprej sodelovali z Orbanovo stranko.

In še zadnje vprašanje. Ali te iliberalne demokracije ogrožajo prihodnost EU?

Da. Ne potrebujemo treh iliberalnih demokracij, čeprav so vseeno manjšina. Zdaj je najbolj pomembno to, da se širjenje takšnih iliberalnih demokracij ustavi.

 

Novinarka: Maria Zornoza
Objavljeno: El Confidencial, 23. marca 2021
Članek je dostopen TUKAJ.