Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 8. decembra 2022, gostila interaktivno razpravo s študentkami in študenti z naslovomMedijska svoboda? Bo, da!”, na kateri so govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA). Joveva je med drugim dejala, da mora biti ta regulacija postavljena čim ambiciozneje.

Poleg evropske poslanke so v razpravi sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijeLenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević.

V svojem nagovoru se je poslanka Joveva osredotočila na evropsko raven, kjer je dejala, da gre za resnično revolucionarno zakonodajo z vidika pristojnosti Evropske unije na področju medijev, zato bo morala Unija najti rešitve, ki bodo primerne za vse države članice.

Pri tem je poudarila, da ne smemo odstopati od določenih standardov, in sicer predvsem tistih v okviru dodatne, evropske zaščite medijev in novinarjev ter njihove neodvisnosti. Dodala je še, da marsikdaj evropskim poslankam in poslancem očitajo, da se v zakonodaji upošteva le lobiste in da je prav zaradi tega želela to spremeniti ter slišati glas mladih, ki bodo sooblikovali to področje v prihodnje.

Nadaljevala je ministrica Vrečko, ki je izpostavila pomen prihajajočega akta tudi za slovensko medijsko krajino. Po njenem prepričanju bo omenjeni akt prispeval k večji demokratičnosti Unije, Slovenija pa bo tvorno prispevala tako k oblikovanju regulacije kot njeni implementaciji.

Kučić je nadaljeval ministričine besede, da akt ne bo nujno rešil glavnih zadreg v našem medijskem prostoru, bo pa nedvomno spodbujal intenzivnejše reševanje težav na tem področju. Dodal je, da je politično sporočilo jasno, saj da v evropskem medijskem prostoru ne želimo netransparentnega javnega oglaševanja v medijih, zlorab javnih sredstev za utišanje in nadzorovanja novinarjev.

Uvodno razpravo je zaključil Milosavljević, ki je spomnil, da je bila tudi Slovenija med državami, zaradi katerih je do tega akta sploh prišloPoudaril je, da ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v času prejšnje vlade (vlade Janeza Janše, op. p.) in da ni vse, kar se tiče svoboščin, samoumevno.

Sogovorci so se strinjali, da bo akt treba še dodelati.

V drugem delu je sledila interaktivna delavnica za študentke in študente, ki so po tematskih skupinah področij, ki jih pokriva akt, proučili zakonodajni predlog ter prediskutirali o možnih spremembah in rešitvah. Pri tem so tekle debate tako o trenutnem kot o preteklem stanju in kaj bi lahko popravili ter kako. Ob koncu temeljite proučitve vsebinskega dela so študentje po skupinah predstavili svoje zanimive in uporabne predloge govorcem. Podrobnosti v zvezi s tem bomo objavili v prihajajočem tednu.

Celoten posnetek nagovorov govorcev si lahko ogledate tukaj.  

Evropski parlament je na prvem marčevskem plenarnem zasedanju kot odziv na kratenje pravic LGBTIQ skupnostim v nekaterih državah Unije, zlasti na Poljskem in Madžarskem, razglasil Evropsko unijo za „LGBTIQ območje svobode“. Od marca 2019 je več kot 100 poljskih regij, okrožij in občin sprejelo resolucije, s katerimi so se razglasili za območja brez LGBTIQ “ideologije”. V skladu s temi resolucijami so lokalne oblasti umaknile finančno pomoč organizacijam, ki spodbujajo nediskriminacijo in enakost.

Evropski poslanci so z veliko večino izglasovali resolucijo, s katero so Evropsko unijo razglasili za LGBTIQ svobodno cono, saj bi morale LGBTIQ osebe po vsej EU uživati ​​svobodo življenja in javno pokazati svojo spolno usmerjenost in spolno identiteto brez strahu pred nestrpnostjo, diskriminacijo ali preganjanjem. Oblasti na vseh ravneh pa bi morale varovati in spodbujati enakost in temeljne pravice vseh, tudi LGBTIQ oseb.

Poslanka Irena Joveva je v svojem video nagovoru in zapisu na Facebooku izrazila podporo LGBTIQ osebam (spodaj objavljamo njen zapis):

»Zakaj to podpiram? Zato. Ker smo vsi rojeni svobodni in enaki; v pogledu dostojanstva in pravic. Teh pravic nam ne podari nobena vlada, nobena država, nobena Unija. To so naše rojstne pravice. Ne glede na kraj in čas rojstva, ne glede na barvo naše kože, ne glede na to, koga imamo radi in ne glede na to, kako se spolno identificiramo. To je to. O tem ni debate. Oziroma je ne bi smelo biti. Ker bi to moralo biti globoko zakoreninjeno. Pri vseh. Pa ni.

Še en odstavek bom dodala tukaj vmes. Sicer ga v spodnjem videoposnetku ni, a se mi zdi še kako pomemben in pravzaprav pove veliko. To je odstavek, ki sem ga izrekla novembra 2019 na strokovnem posvetu Legebitre o mladih LGBTIQ+: “Sem tista, ki je baje mlada, lepa, toda neumna, ker naj bi na dan izvolitve rekla, da se veseli Bruslja, ker še nikoli ni bila na Nizozemskem. Če to napiše nekdo, ki piše za “prve v službi resnice”, potem je to ‘valda’ res. Tako, kot je ‘valda’ res, da naj bi bili pripadniki LGBTIQ+ bolani. Namensko nisem rekla bolni. Češ, za štirimi stenami naj počnejo, kar so se namenili počet, samo ne pred nami in ne pred našimi otroki, ker so ti ljudje neprimerni za starše in se zagotovo niso kar rodili taki.”

Priča smo kratenju temeljnih pravic. Svoboščin. Vrednot. Priča smo ustrahovanju. Diskriminaciji. Lovu na čarovnice. Skrajni čas je, da tak sovražni diskurz ustavimo in pošljemo močno sporočilo! S to resolucijo ga pošiljamo.«