Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede prihodnosti knjižnega sektorja. Kot je dejala, “brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, danes dveh velikih groženj knjižnemu sektorju,” vendar ne zaradi digitalnih knjig temveč dostopnosti video vsebin, ki zatirajo bralno kulturo. 

Uvodoma je poslanka dejala, da brez knjig ne bi poznali zgodovine, ne bi bilo družbenega napredka, revolucij, raziskav in inovacij. Ironično, brez njih prav tako ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, ki knjižnem sektorju danes predstavlja največjo grožnjo.

“Ne zgolj z vidika obstoja novih knjižnih formatov, ki bodo morda v prihodnosti popolnoma zamenjali tiskane knjige – upam sicer, da ne, temveč predvsem z vidika nenehne dostopnosti video vsebin, ki v zadnjem času zatirajo bralno kulturo, zlasti mladih.”

Kot je nadaljevala poslanka, moramo poskrbeti, da bo branje bolj privlačno in preusmeriti pozornost z ekranov (nazaj) na knjige. “Dejstvo je, da je večja nevarnost od ekonomskih in tehnoloških groženj knjižnemu sektorju upad bralk in bralcev,” je razložila poslanka in dodala, da bo brez slednjih vsakršna pomoč in zagotavljanje trajnostnega razvoja sektorja žal brezpredmetna.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 10. julija 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki – strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti (t. i. SLAPP tožbe). Med drugim je pozvala odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi za novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije, ki se soočajo s takšnimi tožbami (zgolj) v svoji državi, saj ta direktiva nanje očitno ne bo vplivala, kot bi v smislu zaščite morala. ”Tisti, ki nam je zares mar, smo storili vse, kar smo lahko,” je dodala. 

Uvodoma je Joveva pojasnila, da so novinarji, civilna družba in nevladne organizacije tri skupine, ki so za zdravo in demokratično družbo neprecenljive:

” In to so tri skupine, ki so, zaradi iskanja resnice in opozarjanja vladajočih na nepravilnosti, neprestano pod pritiskom strateških tožb. Najbolj podlim mehanizmom represivnih politikov, mimogrede.”

Kot je nadaljevala, jo veseli, da predlagana direktiva vključuje pravne varovalke za zaščito žrtev, mehanizme za zgodnje zavrnitve takšnih tožb in pozive k zbiranju podatkov. Toda hkrati je poslanka opozorila, da sicer dobra zakonska osnova varuje žrtve zgolj v primeru čezmejnih sodb, ki jih zagotovo ni tako veliko, kot jih je znotraj nekaterih držav.

”Nanje žal ta direktiva očitno ne bo vplivala, čeprav bi prav tam – na začetku omenjene tri skupine – takšno zaščito najbolj potrebovale. Zato pozivam odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi zanje. Mi v tej hiši – tisti, ki nam je zares mar – smo storili vse, kar smo lahko.”

Celotno izjavo si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse od atentata na malteško raziskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, proti kateri je v času njene smrti potekalo vsaj 47 sodnih postopkov, ki so bili posredno ali neposredno povezani z njenim poročanjem, se pojavlja izraz ‘SLAPP’. SLAPP oziroma strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti so očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja. Njihov glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe pri vprašanjih javnega interesa.

V Evropskem parlamentu so poslanke in poslanci večkrat pozvali k ukrepanju Unije proti pravnemu nadlegovanju novinarjev, medijskih hiš in aktivistov. Komisija je predlog predstavila aprila 2022, vključno z mnogimi ukrepi, ki so jih poslanci predlagali v resoluciji iz leta 2021. Po podatkih koalicije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti v Evropi (CASE) ima Malta največje število primerov na 100.000 prebivalcev, Slovenija pa se uvršča med 10 držav z največjim številom tovrstnih tožb tako v absolutnem merilu kot na število prebivalcev.

FOTO: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. maja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o posodobitvi protikorupcijskega zakonodajnega okvira Evropske unije. Med drugim je poudarila, da so izvoljeni v Evropskem parlamentu tam zato, da delujejo za skupno dobro vseh ljudi, ne pa, da ustvarjajo lažjo pot “posameznikom z globokimi denarnicami” na račun lastnega okoriščanja.

Nagovor je poslanka začela z naštevanjem najodmevnejših korupcijskih afer, ki so pretresle državljanke in državljane, države članice ter evropsko in svetovno javnost. Med njimi je izpostavila tudi najbolj aktualno afero, tako imenovano “Qatargate”, ob tem pa spomnila še na afere “LuxLeaks”, “Galvinovo poročilo”, “denar za vpliv” in najbolj razvpito “Cresson”, po kateri je celo odstopila takratna celotna Evropska komisija.

Gre samo za nekaj izmed odmevnih korupcijskih škandalov na evropski ravni, na ravni držav članic pa jih je še več, je opozorila Joveva in dodala, da gre za izredno veliko problematiko, s katero se spodkopavajo le demokratične vrednote, temveč tudi vsakič znova spodjeda že tako krhko zaupanje v politiko, političarke in politike:

“Tukaj smo zato, da delamo za skupno dobro vseh ljudi in ne zato, da ustvarjamo lažjo pot podjetjem, državam, posameznikom z globokimi denarnicami, na račun lastnega okoriščanja. Resda imamo nekaj protikorupcijskih varovalk in mehanizmov, a več kot očitno ne dovolj.”

Po poslankinem mnenju bi takšno direktivo sicer potrebovali že zdavnaj, a je s predlogom Komisije zdaj ta končno vsaj tukaj:

“Vendarle nam predlog končno prinaša enotno nadnacionalno zakonodajo s sankcijami proti kriminalnim dejanjem korupcije. Tako bodo tisti, ki se bodo želeli okoriščevati, končali skupaj z ostalimi kršitelji – za zapahi.”

OZADJE

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med svojo razpravo o stanju Evropske unije septembra 2022 obljubila, da bo Komisija podala predloge za boj proti korupciji. To področje so dodatno razburkala zadnja razkritja o domnevnih koruptivnih dejanjih v Evropskem parlamentu, Komisija pa je nato 3. maja 2023 razkrila predlog za boj proti korupciji.

Evropski parlament je kot sozakonodajalec udeležen v procesu obravnave predlogov, da se zagotovi optimalno izvajanje pravil, politični nadzor in odgovornost izvoljenih. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta tako na plenarnem zasedanju obravnavajo protikorupcijske predloge Evropske komisije. Z njimi želi Evropska unija razširiti obstoječe okvire, se aktivno soočati s korupcijo v politiki, podpreti države članice pri teh prizadevanjih in podpreti letno poročilo o vladavini prava. Poleg tega predlog predvideva dodatna pravila za kazniva dejanja, uskladitev kazni v državah članicah in poseben režim za boj proti korupciji po vsem svetu.

Poleg zadnje afere Qatargate so bile med odmevnejšimi aferami v Evropski uniji še afera Cresson, afera »denar za vpliv«, LuxLeaks in Galvinovo poročilo.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. aprila 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o varovanju zdravja ljudi, pitne vode in zdravih tal: takojšnja odstranitev obstojnih onesnaževal in okrepitev zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Dejala je, da je dovolj zavlačevanja s prenovo Uredbe o  registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).  Brez takojšnjega predloga bodo prazne obljube Evropske komisije ostale zgolj to – prazne, je poudarila.

Poslanka Joveva je uvodoma povzela bistvo plenarne razprave: dejstvo, da bi morale biti osnovne dobrine, kot so čista voda, varna hrana, neonesnažena prst in čist zrak, samoumevne. Tem področjem Unija upravičeno namenja veliko pozornosti, toda hkrati se pozablja na ureditev področja kemikalij, kjer po opozorilih Joveve ni bilo resnih sprememb že od leta 2006, ko je bila sprejeta še vedno aktualna Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH).

”Prenovo nam (Evropska) komisija navidezno obljublja že tri leta. Kot kaže, bo predlog objavljen šele v zadnji četrtini letošnjega leta, le par mesecev pred volitvami. Torej, te prazne obljube bodo ostale zgolj to. Prazne.”

Kot je povedala v nadaljevanju, smo v tem času ljudje in drugi organizmi še naprej izpostavljeni škodljivim kemikalijam, njihovi negativni učinki pa bodo trajali desetletja.

A ker vsi ukrepi za varovanje okolja in zdravja, ki so jih sprejeli in sprejemajo v Uniji, stojijo in padejo na neurejenih področjih, ki nanje vplivajo, je Joveva nagovor sklenila odločno:

”Dovolj je zavlačevanja. Predlog prenove REACH-a potrebujemo takoj zdaj. Dokler še imamo čas, da ga sprejmemo.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Kemikalije so del našega vsakdana in so prisotne v izdelkih, ki jih uporabljamo, ter v visokotehnoloških materialih, potrebnih za krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Uredba iz leta 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH) je temelj zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. Ciljna revizija uredbe je trenutno načrtovana za četrto četrtletje leta 2023.

Evropska komisija je sicer sprejela strategijo o kemikalijah za trajnost 14. oktobra 2020. Strategija je del ambicij Evropske unije za ničelno onesnaževanje – ključne zaveze Evropskega zelenega dogovora. S strategijo si želi Evropska komisija bolje zaščititi državljanke in državljane ter okolje pred škodljivimi kemikalijami ter spodbuditi inovacije s spodbujanjem uporabe varnejših in trajnostnih kemikalij. Vendar gre zgolj za strategijo, ki ni pravno zavezujoča za države članice.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu imela plenarni nagovor na razpravi o čezmejnih posvojitvah otrok iz tretjih držav. Med drugim je izpostavila, da bodo ceno pomanjkanja enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma glede čezmejnih posvojitev plačali otroci, česar si nihče ne bi smel želeti: “Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo.”

“Otroci so naša prihodnost. Vem, sliši se klišejsko, a tako preprosto je,” je začela Joveva in poudarila, da so hkrati ti otroci, kot najranljivejši del družbe, “prepuščeni našim odločitvam sprejemanja ukrepov za zagotavljanje njihove varnosti.” Po njenih besedah je treba za meddržavne posvojitve ustvariti ustrezne pogoje, sicer se dopuščajo možnosti za nezakonitosti, kratenje številnih človekovih pravic ter huda kazniva dejanja z uničujočimi posledicami v življenjih žrtev.

V nagovoru se je Joveva osredotočila predvsem na pomanjkanje enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma, ki bi naslavljal preprečevanje potencialnega trgovanja z ljudmi pri meddržavnih posvojitvah. Pri tem je opozorila, da se je takih primerov zagotovo zgodilo že veliko, vendar so žal ostali neopaženi:

“Medtem (Evropska) komisija že leta pomanjkanje zakonodajne ureditve prenaša na države članice. Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo. Če ne … ne bomo mi plačali cene. Plačali jo bodo otroci. Naša prihodnost. Se še vedno sliši klišejsko? Tako preprosto je.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse države članice imajo nacionalne določbe, ki urejajo področje posvojitev, vendar se pravni postopki po EU precej razlikujejo, saj je materialno družinsko pravo v nacionalni pristojnosti. Evropski parlament se že od leta 2009, ko je sprejel Resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki je pozvala k razmisleku o usklajenih strategijah na evropski ravni in medsebojnem pravnem priznavanju dokumentov, potrebnih za posvojitev, trudi urediti področje družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

Leta 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem priznavanju posvojitev s posebnimi priporočili Komisiji. Takrat je Direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (EAVA) ocenil, da poleg socialnih in zdravstvenih posledic ter posledic za temeljne pravice posameznic in posameznikov stroški pomanjkanja pravil EU o samodejnem priznavanju odločb o posvojitvi znašajo približno 1,65 milijona EUR na leto. Zakonodaja na ravni EU bi zmanjšala upravne in pravne stroške ter omogočila boljšo zaščito interesov otroka in temeljnih pravic posvojiteljev.