Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. aprila 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o globalni zdravstveni strategiji Evropske unije. Poslanka je poudarila pomen solidarnosti in pomoči vsem, ki jo potrebujejo, še posebej pa tistim v zdravstvu, a hkrati dodala, da pri uresničevanju strategij EU institucije ne smejo pozabiti na urejanje lastnih težav.

Uvodoma je bila Joveva kritična do dejstva, da smo potrebovali pandemijo, da je Komisija po trinajstih letih predstavila prenovljeno strategijo globalnega zdravja.

“Ampak dobro, vsaj dobili smo jo. Zastavljena je dobro in bo, če bo uspešno izpeljana, Unijo v geopolitičnem merilu postavila kot vodilno silo na področju zdravstva.”

Slednje je poslanka odločno podprla, a je pri tem prisotne v dvorani, v prvi vrsti pa Evropsko komisijo vprašala, ali smo v Evropski uniji resnično in ne le v teoriji pripravljeni na Zdravstveno unijo oziroma, konkretno, prenos pristojnosti zdravstva z držav članic na evropsko raven.

​​“Brez tega namreč težko zastavljamo strategije za vzpostavitev učinkovitih zdravstvenih sistemov, medtem ko znotraj Unije ti zelo trpijo, ponekod celo razpadajo. Verjamem v solidarnost in podpiram pomoč vsem pomoči potrebnim, tudi – ali pa predvsem – v zdravstvu. A pri uresničevanju strategij ne smemo pozabiti na urejanje lastnih težav.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

O globalni zdravstveni strategiji Evropske unije:

Evropska komisija je konec novembra 2022 sprejela novo globalno zdravstveno strategijo EU, ki bo skrbela za izboljšanje globalne zdravstvene varnosti in boljšega zdravja vseh v tem hitro spreminjajočem se svetu. S to strategijo bo Unija okrepila svojo vodilno vlogo in odgovornost pri soočanju z glavnimi izzivi in neenakostmi po svetu na področju zdravstva in zdravja.

Ključne medsebojno povezane prednostne naloge pri reševanju globalnih zdravstvenih izzivov v strategiji so: zagotoviti boljše zdravje in počutje v vseh življenjskih obdobjih, opolnomočenje zdravstvenih sistemov in soočanje s pandemijo ter drugimi zdravstvenimi grožnjami.

S strategijo želi Evropska unija uloviti cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, ki se nanašajo na zdravje.

Ta strategija je tudi eden ključnih temeljev zunanje politike Unije, hkrati pa je pomembna za strateško avtonomijo Unije. Njen namen je omogočiti boljšo pripravljenost in hitrejši odziv na grožnje za zdravje, sočasno pa spodbujanje enakopravnih in trajnostnih sodelovanj, katerih temelj je Global Gateway.

Celotno globalno strategijo Evropske unije lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. aprila 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o varovanju zdravja ljudi, pitne vode in zdravih tal: takojšnja odstranitev obstojnih onesnaževal in okrepitev zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Dejala je, da je dovolj zavlačevanja s prenovo Uredbe o  registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).  Brez takojšnjega predloga bodo prazne obljube Evropske komisije ostale zgolj to – prazne, je poudarila.

Poslanka Joveva je uvodoma povzela bistvo plenarne razprave: dejstvo, da bi morale biti osnovne dobrine, kot so čista voda, varna hrana, neonesnažena prst in čist zrak, samoumevne. Tem področjem Unija upravičeno namenja veliko pozornosti, toda hkrati se pozablja na ureditev področja kemikalij, kjer po opozorilih Joveve ni bilo resnih sprememb že od leta 2006, ko je bila sprejeta še vedno aktualna Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH).

”Prenovo nam (Evropska) komisija navidezno obljublja že tri leta. Kot kaže, bo predlog objavljen šele v zadnji četrtini letošnjega leta, le par mesecev pred volitvami. Torej, te prazne obljube bodo ostale zgolj to. Prazne.”

Kot je povedala v nadaljevanju, smo v tem času ljudje in drugi organizmi še naprej izpostavljeni škodljivim kemikalijam, njihovi negativni učinki pa bodo trajali desetletja.

A ker vsi ukrepi za varovanje okolja in zdravja, ki so jih sprejeli in sprejemajo v Uniji, stojijo in padejo na neurejenih področjih, ki nanje vplivajo, je Joveva nagovor sklenila odločno:

 

”Dovolj je zavlačevanja. Predlog prenove REACH-a potrebujemo takoj zdaj. Dokler še imamo čas, da ga sprejmemo.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Kemikalije so del našega vsakdana in so prisotne v izdelkih, ki jih uporabljamo, ter v visokotehnoloških materialih, potrebnih za krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Uredba iz leta 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH) je temelj zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. Ciljna revizija uredbe je trenutno načrtovana za četrto četrtletje leta 2023.

Evropska komisija je sicer sprejela strategijo o kemikalijah za trajnost 14. oktobra 2020. Strategija je del ambicij Evropske unije za ničelno onesnaževanje – ključne zaveze Evropskega zelenega dogovora. S strategijo si želi Evropska komisija bolje zaščititi državljanke in državljane ter okolje pred škodljivimi kemikalijami ter spodbuditi inovacije s spodbujanjem uporabe varnejših in trajnostnih kemikalij. Vendar gre zgolj za strategijo, ki ni pravno zavezujoča za države članice.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 29. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Bruslju nagovorila Evropski parlament glede trenutnega dogajanja na RTV Slovenija. Kot je dejala, aktualno vodstvo RTV Slovenija ne prevzema odgovornosti in ne želi priznati, da so nespodobni ter nedostojni svojim položajem: “Sposobni so zgolj onemogočanja novinarskega dela, pritlehnega mobinga zaposlenih in rušenja javnega servisa.”

Poslanka je uvodoma povedala, da vsak spodoben človek prevzame odgovornost za svoja dejanja, sploh, če so ta nezakonita.

“In kaj počne vodstvo RTV Slovenija? Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je – dokazano na sodišču! – nezakonito na položaju. Odstopil ne bo. Nekdanja direktorica televizije Natalija Gorščak je bila – dokazano na sodišču! – nezakonito odstavljena. Njen naslednik, Uroš Urbanija, odstopil ne bo.”

Joveva je posvarila, da je bilo stavk zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija že ogromno. Tudi naslednjo stavka, ki je napovedana za 4. april 2023, je po njenem mnenju upravičena, ker se razmere na javnem servisu še vedno niso izboljšale, kvečjemu nasprotno, ker vodstvo – kot rečeno – ne želi prevzeti odgovornosti.

“Ker ne želijo končati te agonije, ker si ne želijo priznati, da so nespodobni, nedostojni svojim položajem. Sposobni zgolj onemogočanja novinarskega dela, pritlehnega mobinga zaposlenih in rušenja javnega servisa.”

Ob koncu nagovora je svoje misli povzela z besedami novinarke Vala202 Nataše Štefe, ki je dejala, da ne potrebujejo sočutja, pač pa da naj bo vse zakonito ter po standardih.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je Andreja Graha Whatmougha imenoval za generalnega direktorja RTV SLO na seji 25. januarja 2021, saj je takratnemu direktorju Igorju Kaduncu mandat potekel z aprilom istega leta. Na razpis so se prijavili Grah Whatmough, Igor Kadunc in Nataša Gorščak, takratna direktorica Televizije Slovenija. 17. marca 2022 je programski svet v novi sestavi po pobudi Graha Whatmougha tega ponovno imenoval za generalnega direktorja, pri čemer tokratni ponovljeni razpis od prijavljenih ni zahteval triletnih vodstvenih izkušenj.

Kadunc je izpodbijal imenovanje Graha Whatmougha, saj po njegovem mnenju v postopku ni bil upoštevan pogoj vodstvenih izkušenj. Prvostopenjsko sodišče je Kadunčevo pritožbo ovrglo, nakar se je Kadunc pritožil na višje sodišče. To je odločilo, da je sklep programskega sveta iz januarja 2021 nezakonit in se razveljavi, s tem pa da je je imenovanje Graha Whatmougha nezakonito.

20. avgusta 2021 je takratni generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough razrešil Natalijo Gorščak z mesta direktorice Televizije Slovenija. Senat višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je odločil, da je bila ta razrešitev avgusta 2021 nezakonita, kar je pred tem potrdilo tudi že sodišče prve stopnje, a se je vodstvo RTV na prvostopenjsko sodbo pritožilo.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu imela plenarni nagovor na razpravi o čezmejnih posvojitvah otrok iz tretjih držav. Med drugim je izpostavila, da bodo ceno pomanjkanja enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma glede čezmejnih posvojitev plačali otroci, česar si nihče ne bi smel želeti: “Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo.”

Otroci so naša prihodnost. Vem, sliši se klišejsko, a tako preprosto je,” je začela Joveva in poudarila, da so hkrati ti otroci, kot najranljivejši del družbe, “prepuščeni našim odločitvam sprejemanja ukrepov za zagotavljanje njihove varnosti.” Po njenih besedah je treba za meddržavne posvojitve ustvariti ustrezne pogoje, sicer se dopuščajo možnosti za nezakonitosti, kratenje številnih človekovih pravic ter huda kazniva dejanja z uničujočimi posledicami v življenjih žrtev.

V nagovoru se je Joveva osredotočila predvsem na pomanjkanje enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma, ki bi naslavljal preprečevanje potencialnega trgovanja z ljudmi pri meddržavnih posvojitvah. Pri tem je opozorila, da se je takih primerov zagotovo zgodilo že veliko, vendar so žal ostali neopaženi:

“Medtem (Evropska) komisija že leta pomanjkanje zakonodajne ureditve prenaša na države članice. Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo. Če ne … ne bomo mi plačali cene. Plačali jo bodo otroci. Naša prihodnost. Se še vedno sliši klišejsko? Tako preprosto je.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse države članice imajo nacionalne določbe, ki urejajo področje posvojitev, vendar se pravni postopki po EU precej razlikujejo, saj je materialno družinsko pravo v nacionalni pristojnosti. Evropski parlament se že od leta 2009, ko je sprejel Resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki je pozvala k razmisleku o usklajenih strategijah na evropski ravni in medsebojnem pravnem priznavanju dokumentov, potrebnih za posvojitev, trudi urediti področje družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

Leta 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem priznavanju posvojitev s posebnimi priporočili Komisiji. Takrat je Direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (EAVA) ocenil, da poleg socialnih in zdravstvenih posledic ter posledic za temeljne pravice posameznic in posameznikov stroški pomanjkanja pravil EU o samodejnem priznavanju odločb o posvojitvi znašajo približno 1,65 milijona EUR na leto. Zakonodaja na ravni EU bi zmanjšala upravne in pravne stroške ter omogočila boljšo zaščito interesov otroka in temeljnih pravic posvojiteljev.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z nagovorom sodelovala pri tematski razpravi ”Več Evrope, več delovnih mest”. Poslanka je izpostavila, da je za opravljanje novih poklicev potrebno usklajevanje spretnosti, pri čemer je ključno dodatno in učinkovito izobraževanje.

Uvodoma je Joveva dejala, da se zavzema za hitrejši razvoj gospodarstva, ki bo še bolj konkurenčno, ter za ustvarjanje novih poklicev, ki bodo opolnomečeni z ustreznim izobraževanjem. Pri tem je poudarila, da gre vse omenjeno z roko v roki, a da za to potrebujemo ustrezno šolanje in usposabljanje, ker brez tega Unija ne bo kos nalogi in nadaljnjim izzivom.

Poslanka se je dotaknila tudi letošnjega leta, Evropskega leta spretnosti, ki sledi lanskemu Evropskemu letu mladih. Po njenem mnenju je treba pri oblikovanju gospodarskih strategij in ustvarjanju novih delovnih mest upoštevati potrebo po dodatnem in učinkovitem izobraževanju posameznic in posameznikov z namenom usklajevanja prepotrebnih spretnosti, ki bodo omogočile opravljanje novih poklicev.

‘‘Unija lahko s strategijami ciljnega gospodarskega razvoja spodbudi podjetja k nadaljnjemu razvoju ter jih sočasno pozove k upoštevanju potrebe po ustrezni kvalifikaciji in prekvalifikaciji delovne sile. To je za našo prihodnost ključno.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

”Več Evrope, več delovnih mest – gradimo konkurenčno gospodarstvo za prihodnost v korist vsem” je ena izmed tematskih razprav na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Tematske razprave so razpišejo  na zahtevo politične skupine po 162. členu poslovnika Evropskega parlamenta. Tokratno tematiko je predlagala politična skupina Renew Europe in je še posebej pomembna ob vrsti kriz ter izzivov, s katerimi se je Evropska unija že soočala in se še sooča. Namen razprave je poudariti pomen zagotavljanja delovnih mest v Evropi, potreb po prekvalifikacijah dela delovne sile in skrbi za vseživljenjsko učenje.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o spodkopavanju pravne države v Grčiji v povezavi s prisluškovanjem in svobodo medijev. Poudarila je, da je treba tiste, ki izsiljujejo in vohunijo, razkriti in jih ustaviti, preden umre še kdo. S tem je ciljala na skrajne primere umorov novinark in novinarjev, v debati pa je govorila predvsem o dogajanju v Grčiji.

Poslanka je svoj del razprave začela z besedami, da so na žalost grožnje, poskusi nadzora, utišanja in podrejanja v novinarstvu stalnica, ki pa se v zadnjih letih z razmahom novih tehnologij za nadzorovanje in sledenje samo še stopnjujejo.

“Metod je veliko, obravnavati pa jih moramo celovito. Tudi v Evropi se dogaja. Ne dogajajo se “samo” grožnje, “samo” poskusi, “samo” nadzor. Dogajajo se umori.”

Ob tem je Joveva spomnila na umor grškega preiskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza in dodala, da po dveh letih preiskava sploh še ni končana. Omenjeni novinar je s smrtjo plačal preiskovanje povezav policije, politike in organiziranega kriminala v Grčiji. Poslanka je omenila še, da se je ločeno razkrilo tudi vohunjenje (Pegasus), ki se je vodilo neposredno iz kabineta grškega predsednika vlade, poleg vohunjenja za opozicijo pa je šlo tudi za vohunjenje za novinarji.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Evropsko javnost je pretresel t. i. grški Watergate, škandal s prisluškovanjem, po katerem so grške tajne službe prisluškovale telefonom več grških politikov, poslovnežev in novinarjev. Izkušenega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki se je osredotočal na grški kriminal in policijo, sta sredi belega dne pred njegovim domom 9. aprila 2021 ustrelila in umorila dva moška na motornem vozilu. Po umoru je grška policija dejala, da “profesionalni” slog zadetka kaže na vpletenost organiziranih kriminalnih združb, ki so v zadnjih letih izvedle številne ciljane umore in za katere je znano, da jih je preiskoval Karaivaz.

Med zadnjimi žrtvami škandala s prisluškovanjem sta tudi grški poslanec Evropskega parlamenta Giorgos Kyrtsos (Renew Europe) in preiskovalni novinar Tasos Teloglou.

Novinarji brez meja (Reporters Without Borders) so v svojem poročilu indeksa svobode tiska ocenili države sveta, na njem pa je Grčija s 70. mesta iz leta 2021 v letu 2022 nazadovala na 108. mesto, kar državo uvršča na najslabši položaj med vsemi državami članicami EU in postavlja položaj pravne države v Grčiji pod vprašaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o nujnosti vzpostavitve neodvisnega organa EU za etiko. “Zdaj pa je menda ja vsem jasno, da drugače ne bo šlo,” je med drugim dejala in poudarila, da brez integritete, transparentnosti, odgovornosti in ničelne tolerance do korupcije zaupanja v delo poslank in poslancev ne bo. 

Ob tem je poslanka povedala, da določena pravila resda že obstajajo, a so zaradi različnih kodeksov ravnanja, ki jih imajo evropske institucije, standardi neenotni, preiskovalna pooblastila nezadostna, sankcije pa pomanjkljive in mnogokrat neprepričljive.

‘‘Resda na koncu vse stoji in pade na integriteti človeka samega, a vseeno je prav, da dobimo evropski etični organ, s poenotenimi, jasnimi pravili ravnanja znotraj vseh institucij. Strogimi pravili, upam, seveda, najstrožjimi možnimi.’’

Nadaljevala je z navedbo dejstva, da je večina v Evropskem parlamentu že pred dvema letoma pozvala k vzpostavitvi omenjenega organa, a na žalost neuspešno. Hkrati je Joveva izrazila upanje, da bo, sploh po vseh zadnjih korupcijskih aferah in škandalih, Evropska komisija svojo takratno zavezo in zdajšnjo ponovno zahtevo Evropskega parlamenta končno tudi uresničila.

‘‘Zdaj pa je menda vsem jasno, da drugače ne bo šlo. Tistim, ki s pravili in etiko tako ali tako nimamo težav, to zagotovo je.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

            Ozadje 

Evropski parlament je 15. decembra 2022 sprejel resolucijo o sumu korupcije z izvorom iz Katarja ter o širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so Komisijo že 16. septembra 2021 pozvali, naj pripravi predlog za izboljšanje preglednosti in integritete pri odločanju na ravni EU. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v današnji razpravi s Svetom EU in Evropsko komisijo ponovili svojo zahtevo po ustanovitvi neodvisnega organa za etiko za institucije EU.

Namen tega organa bi bil zagotoviti, da se javne odločitve sprejemajo zaradi skupnega dobrega in zaupanja državljanov v institucije EU. Vzpostavljen bi bil z medinstitucionalnim sporazumom med Parlamentom in Komisijo, odprt pa bi bil za vse institucije, agencije in organe EU s pristojnostmi za preiskovanje ali svetovanje, odvisno od obravnavane zadeve. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred izvolitvijo obljubila ustanovitev tovrstnega organa in to nalogo zaupala podpredsednici Komisije Veri Jourovi.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Gibanje Svoboda) je v sredo, 18. januarja  2023, med plenarno razpravo o položaju novinarjev v Maroku nagovorila Evropski parlament. Izpostavila je razmere na področju novinarstva v Maroku, kjer maroška vlada krni poročanje novinarjem in tiša glasove, ki poročajo o vladni korupciji. “Če nihče ne poroča o vladni korupciji, ta zagotovo ne obstaja, kajne,” je bila ostra.

Po besedah evropske poslanke vlada v Maroku zgolj navidezno prikazuje pluralizem medijev, medtem ko je stanje na področju novinarstva v državi precej drugačno. Poudarila je, da se kljub dejstvu, da sta pravici do informacij in svobode izražanja zapisani v ustavi, ne spoštujeta.

Novinarke in novinarji so v svojem delovanju izjemno omejeni, prisiljeni v samocenzuro, pravica do poročanja o korupciji, statusu monarhije in statusu Zahodne Sahare je – milo rečeno – izredno okrnjena.”

Kot je dodala Joveva, v Maroku obstaja samo še en neodvisni medij, novinarji slednjega pa so redno tarče nadlegovanj, preganjanj, neupravičenih aretacij ali celo zapornih kazni na podlagi lažnih obtožb o nezakoniti prekinitvi nosečnosti in spolnih napadih.

Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih, in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.

 

OZADJE

Na razpravi na plenarnem zasedanju je bil izpostavljen predvsem primer Omarja Radija, maroškega preiskovalnega novinarja in borca za človekove pravice, ki je poročal o korupciji v vladi. Vse od 29. julija 2020 je priprt, obsojen je na šest let zapora. Kazen je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Po mnenju Organizacije za človekove pravice (Human Rights Organisations) je postopek proti Omarju Radiju vključeval resne kršitve mednarodnih standardov poštenega sojenja.

Celoten plenarni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. januarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede korupcijskega škandala, ki je nedavno pretresel evropske institucije. V govoru je dejala, da ne bodo pravila tista, ki bodo kos korupciji, temveč integriteta kolegic in kolegov v Evropskem parlamentu.

Šok, zgroženost in sram so samo tri izmed nešteto besed, ki bi se še našle za opis nepojmljivega korupcijskega škandala, ki se je zgodil Evropskemu parlamentu, je govor začela poslanka.

Poudarila je, da so vmešavanja tretjih držav v odločitvene procese institucij Evropske unije nedopustna in jih je seveda treba zaustaviti, a da to ne bo dovolj.

‘‘Poostriti je treba pravila na vseh področjih, na vseh ravneh, v vseh institucijah. A imamo lahko še tako ostra in jasna pravila, na koncu se vse konča … ne pri denarju. Zame ne. Vse se konča pri nas, kot ljudeh,’’ je bila jasna Joveva.

Pri tem je dodala, da so politiki tisti, ki državljankam in državljanom, konec koncev pa tudi dostojanstvu Evropskega parlamenta dolgujejo, da vse, o čemer pridigajo, tudi dejansko izvajajo.

​​“In če že nekdo tretji potem poskuša s podkupovanji, niso pravila tista, ki bodo to zaustavila. To lahko uspešno zaustavi zgolj in samo naša integriteta, kolegice in kolegi” je skenila poslanka.

Celoten nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. decembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila kolegice, kolege in javnost o položaju novinarjev in posledicah za stanje pravne države. Prepričana je, da je skrajni čas, da postavimo tudi standarde določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica.

Joveva je v svojem nagovoru poudarila, da ne more biti kar vsakdo novinar samo zato, ker, na primer, želi nastopati na televiziji, kaj šele zaradi tega, da bi s tem izpolnjeval cilje in želje dela neke politike. Zato je kot ključno izpostavila, da se morajo postaviti tudi standardi določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica. Po njenem mnenju bi bil primerna priložnost za to lahko prihajajoči Akt o svobodi medijev.

Poslanka je govorila tudi o področju zagotavljanja varnosti novinark in novinarjev:

Zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev je predpogoj učinkovite medijske svobode, ki je eden od temeljev vladavine prava.”

Ob tem se je Joveva dotaknila še kakovosti poročanja novinark in novinarjev:

Pogosto omenjamo tudi kakovost poročanja, ki vpliva na verodostojnost posredovanih informacij. Kakovost, ki pa se s porastom dezinformacij, poseganjem v uredniško politiko in (samo)cenzuro vztrajno niža.”

Nagovor evropske poslanke Joveve v celoti najdete TUKAJ.