Na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v okviru razprave To je Evropa nagovoril slovenski premier Robert Golob. Med drugim je institucije EU pozval k odločnejšim ukrepom na področju energije, s čimer se je v svojem delu nagovora strinjala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je v razpravi med drugim poudarila nujnost institucionalnih reform z odpiranjem temeljnih pogodb, ukinitvijo soglasnosti, demokratizacijo procesov in vzpostavitvijo resničnega evropskega javnega diskurza.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Dejala je še, da navkljub naporom in dosežkom pogreša več ambicioznosti na ravni Evropske unije:

‘‘Enotnosti bi si želela tudi pri skupnih odzivih pri blaženju te krize in skupnem okviru pri potrebnih investicijah za zeleno, od vseh avtoritarnih držav energetsko neodvisno Evropo.’’

Po mnenju Joveve Evropska unija izgublja prepotrebno kredibilnost tako zaradi držav članic, ki izkoriščajo veto v Svetu, kar da vodi v nedopustne kompromise, kot tudi zaradi očitnih sistemskih korupcij v državah članicah, predvsem pa na ravni posameznikov tudi v Evropskem parlamentu, kar poslanka najostreje obsoja.

Govor je zaključila z mislijo, da so vsebinske razprave z voditelji, kot je bila današnja, resnično pomembne za prihodnost Evropejk in Evropejcev.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

O razpravah To je Evropa:

To je Evropa je serija plenarnih razprav z voditelji držav in vlad članic Evropske unije na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Na njih voditelji držav članic delijo svoje poglede na trenutno stanje v Uniji in rešitve za izzive, s katerimi se spopada Evropa.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva jenagovor začela z mislijo: “Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.”

Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je treba urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a je ob tem opomnila, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odziva Evropske unije na vse hujše zatiranje protestov v Iranu. Z uporabo poziva protestnic in protestnikov “Ženske! Življenje! Svoboda!”  jih je podprla in se pridružila njihovemu boju.

Poslanka Joveva je govor začela s tem, da bi Iran lahko bil idilična država, če ne bi imel trenutnega vodstva pod taktirko aktualne vlade, kot tudi, če svet ne bi videl vsega, kar se trenutno dogaja v Iranu. Pri tem je izpostavila neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, smrtne kazni in arbitrarne aretacije z mučenjem ter umore protestnic in protestnikov.

A prav ta represija in tragične usode Mahse Amini ter mnogih drugih so, kot je poudarila Joveva, tokrat dosegle nasprotni učinek, saj so v revoluciji združile tako Iranke kot Irance. “Združili so vse sloje, stare, mlade, etnične manjšine, zaposlene v naftni industriji, vrhunske športnike,” je povedala poslanka in spomnila, da so iranski nogometaši pred dnevi na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju bojkotirali petje nacionalne himne.

“S tem so pomen te revolucije postavili na svetovni oder in se jasno pridružili boju, ki so ga doslej v Iranu praviloma vodile ženske. Torej boju za pravice žensk, ki dobiva podporo z vseh koncev sveta – tudi iz te hiše. Prekinili smo stike z Iranom in prav je tako.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odnosov med EU in Zahodnim Balkanom v luči novega širitvenega svežnja.

V nagovoru je Evropsko unijo opomnila, da že leta državam Zahodnega Balkana obljublja članstvo v Uniji, a se projekt širitve v praksi ne udejanja.

Poslanka je citirala del besedila ene od pesmi znane glasbene skupine “prazna obečanja su najbolja reklama” (“prazne obljube so najboljša reklama” in pojasnila, da se tako počutijo ljudje z Zahodnega Balkana, ki pa v resnici niso nič manj Evropejke in Evropejci od prebivalk in prebivalcev EU.

“Obljube delajo dolg in moramo jih spoštovati.”

Joveva je izpostavila, da moramo biti znotraj Unije enako strogi glede vladavine prava, svobode medijev, človekovih pravic in ostalih kriterijev, kot to zahtevamo od naših sosedov. Po njenem mnenju imamo namreč tudi znotraj Unije nekaj držav članic, ki so vse prej kot dober zgled.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede protievropske skrajne desnice v EU. V govoru je dejala, da je dovolj zatiskanja oči, saj da je skrajni čas, da Evropo razbremenimo kleptokratskih avtokratskih teženj ter zavarujemo naše vrednote in Unijo.

Pri tem se je navezala na raznovrstna grozljiva dejanja, kot so omejevanje človekovih pravic, napadi na svobodno novinarstvo in člane LGBTQI+, nespoštovanje vladavine prava, koruptivne prakse ter širjenje nestrpnosti – vse te namreč podpira ali celo spodbuja evropska skrajna desnica.

Poslanka Joveva je poudarila, da vse omenjeno prikazuje pojemanje demokratičnih vrednot in porast neliberalnih teženj. Na primeru je ponazorila, da to počne tudi skrajna desnica v Sloveniji prek navideznega boja proti že dolgo neobstoječemu komunizmu.

Svoj govor je sklenila z opozorilom, da pomanjkanje ukrepov in rešitev skrajni desnici omogočata možnost nadaljnjega uspevanja in širjenja. V zaključni misli je dejala, da širjenje skrajne desnice pomeni konstantno rušenje temeljev EU.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede Konference Organizacije združenih narodov (OZN) o podnebnih spremembah 2022 (znano tudi pod kratico COP27) v Šarm el Šejku v Egiptu. Govor je pričela s sloganom ‘Zmanjkuje nam časa‘, pod katerim trenutno poteka klimatska štafeta od škotskega Glasgowa (lanskoletnega gostitelja COP26) vse do Šarm el Šejka v Egiptu, ki bo gostitelj COP27 v novembru.

Poslanka Joveva je dodala, da pri soočanju s podnebnimi spremembami potrebujemo vse posameznice in posamezne, na vseh ravneh. V govoru je opozorila, da kljub Pariškemu sporazumu nismo blizu zavezam, ki smo jih dali, in da morajo države sprejeti nove zaveze za zmanjšanje emisij ter se držati že sprejetih. Povedala je tudi, da smo doživeli že dovolj naravnih katastrof, da bi se že lahko prebudili.

Svoj govor je končala z mislijo, da bi se prav tako že res lahko zavedali, da nam zmanjkuje časa.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v današnjem plenarnem nagovoru glede nadaljnjega nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju v luči nedavne sodbe Sodišča Evropske unije izpostavila, da so mejni nadzori znotraj schengna brez upravičenih razlogov nedopustni. Onemogočajo namreč prost pretok ljudi ter obenem otežujejo dnevno prehajanje ljudi, ki delajo čez mejo. Prost pretok ljudi je eden izmed temeljev Evropske unije in kot tak ključnega pomena za Evropejce. Onemogočanje slednjega lahko pripomore k vse večjemu nezaupanju med državami članicami in razdoru med njimi. Ker so razlogi za trenutne mejne nadzore znotraj schengna za lase privlečeni, bi morala Evropska komisija podati uradno javno mnenje in s tem zaščititi interes Unije, države članice pa bi morale doseči dogovor. Ta je mogoč. Meje glede tega so samo v glavah, je še dejala poslanka.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede predloga Evropske komisije za ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju s pravno državo v primeru Madžarske.

V nagovoru je spomnila, da je Komisija končno predlagala zamrznitev sredstev Madžarski v okviru mehanizma vladavine prava. Opozorila je na tri ključne težave: da to zadeva le del sredstev, da se iz aktualnega proračuna denar na Madžarsko še vedno steka nemoteno – kljub korupciji in rušenju vladavine prava, in da gre očitno za nek politični dogovor. Hkrati je poudarila, da kompromisi z iliberalnimi vladami niso možni.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede diskriminacije slovenskega jezika na digitalnih platformah.

V njem je omenila, da so članice in jeziki Evropske unije enakopravni ter da ima EU skupen trg, katerega pravila v fizičnem svetu morajo veljati tudi v digitalnem. Dejala je, da se nekaterim multinacionalkam, ki so na evropskem trgu, dovoljuje, da tega ne upoštevajo. Poudarila je, da nikakršna diskriminacija ni dopustna in da morajo vsi imeti pravico do izbire, tudi za npr. ogled serije ali filma s podnapisi ali sinhronizacijo v maternem jeziku.

Nagovor je zaključila s tem, da ni jezika, ki bi bil bolj ali manj pomemben in da se mora evropska večjezičnost spoštovati na vseh ravneh, tudi na ravni vseh digitalnih platform. Pri tem je omenila, da bo računala tudi na vse druge kolegice in kolege v Evropskem parlamentu, ki jih pestijo podobne težave.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zdravstvene unije. V njem je omenila, da je zdravje temelj, brez katerega si ne moremo predstavljati ničesar, in da kakovost zdravljenja ter dostopnost do zdravil ne bi smeli biti odvisni od države, iz katere nekdo prihaja. Dodala je, da se mora okrepiti mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in poudarila, da je je pomembno uspešno obvladovanje čezmejnih groženj ter nevarnosti javnemu zdravju.

Okrepitev mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bo omogočila, da bo Evropska unija bolje pripravljena in sposobna uskladiti svoj odziv na morebitne prihodnje zdravstvene krize. Boljše sodelovanje med najrazličnejšimi organi na vseh ravneh, zbiranje pravočasnih in primerljivih podatkov po vsej EU ter natančnejše spremljanje nacionalnih zdravstvenih sistemov bodo olajšale boj proti izbruhom bolezni. Zdravstvena unija bo zagotavljala močnejši odziv EU na izredne razmere na področju javnega zdravja.
Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.