Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. maja 2022, sodelovala na dogodku “Mental health in Europe: where do we stand? – Youth in the Spotlight” v organizaciji politične skupine Renew Europe, kjer so sodelujoči naslovili akutno problematiko duševnih stisk med mladimi ter predstavili nekatere ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja. Poslanka je med drugim poudarila, da je treba normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.

Duševne bolezni, anksioznost in stiske so tako v Evropi kot po svetu že desetletja v porastu. Že pred epidemijo COVID-19 je bilo samo v EU 84 milijonov ljudi (to je kar eden od šestih) diagnosticiranih s težavami v duševnem zdravju. Po podatkih OECD bo vsaka druga oseba v svojem življenju doživela težave v duševnem zdravjem in mnogi med njimi ne bodo prejeli oskrbe, ki jo potrebujejo. Joveva je v svojem govoru izpostavila skrb glede naraščajočih negativnih trendov in pozvala k bolj odločnim korakom na tem področju:

“Čeprav je epidemija stanje na področju duševnega zdravja še dodatno poslabšala, je problem v naši sredini opazen že desetletja. Nadaljuje pa se prav zaradi ohranjanja stigme v zvezi s težavami v duševnem zdravju. Sprejeti moramo potrebne ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja ter normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.”

Pojavnost težav z duševnim zdravjem pri ljudeh, starih od 15 do 24 let, se je med epidemijo v večini držav podvojila. Resnost situacije ponazarja tudi dejstvo, da je samomor drugi vzrok smrti mladih v Evropi.

Poslanka je dejala, da dokler bo področje duševnega zdravja tako stigmatizirano, si mladi ne bodo upali  poiskati pomoči, kar bo posledično vodilo k še večjemu porastu duševnih stisk. Joveva verjame, da sta za premagovanje stigme potrebna izobraževanje in zagotavljanje pravih informacij ljudem, začenši z vključevanjem pomena duševnega zdravja v šolske sisteme. Iskren pogovor o duševnem zdravju pa je treba nadaljevati z vsemi člani naše družbe (vrstniki, starši, zdravniki, učitelji, vplivneži …).

Sama bo kot poročevalka v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri poročilu o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, kjer bo po njenih besedah glavna prioriteta strmenje k dostopni, brezplačni in pravočasni pomoči za vse mlade z duševnimi stiskami, da bi se slednji lahko uspešno spopadli s svojimi težavami ter jih odpravili.

“Poročilo se bo osredotočilo na posledice epidemije in zaprtja družbe, zaradi katerega so mlajše generacije zamudile pomeben čas socializacije, navezovanja stikov in druženja z vrstniki. Težave bomo obravnavali z vidika dejstva, da je mladostništvo edinstven čas oblikovanja posameznika ter z vidika, da svet okoli nas močno vpliva na naše duševno zdravje.”

Joveva je v nadaljevanju pojasnila še, da na duševno zdravje otrok in mladostnikov močno vplivajo okoliščine njihovega življenja – njihove izkušnje s starši in skrbniki, njihovi odnosi s prijatelji ter njihove možnosti za igro, učenje in rast.

Ob koncu je poslanka pozvala k sklenitvi vseevropskega načrta za boj proti težavam z duševnim zdravjem v vsej EU. “Omogočiti moramo dialog in dobro sodelovanje med vsemi državami članicami, lokalnimi predstavniki, mladinskimi organizacijami, izobraževalnim sistemom in zasebnim sektorjem, da ustvarimo celovito strategijo, ki bo prinesla želene rezultate.”

Danes, 27. januarja 2022, je na Odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta potekala razprava o poročilu, ki ga člani odbora pripravljajo na temo vpliva zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU. Evropska poslanka Irena Joveva, ki bo v imenu Renew Europe sodelovala pri pripravi poročila, je zaskrbljena zaradi naraščanja duševnih stisk med mladimi ter povečanja socialnih razlik, ki se odražajo tudi pri neenakih možnostih dostopa do izobraževanja na daljavo. Po njenih besedah smo med prebijanjem skozi zdravstveni vidiik pandemije ogrožali duševno zdravje in o tem, kako ironično, molčali.

Poslanka je uvodoma poudarila, da se bo odstotek otrok, ki imajo težave z duševnimi boleznimi, zaradi pandemije zvišal iz sedanjih 10 do 20 % na 20 do 25 %. Izolacija, negotovost in pomanjkanje varnosti so doprinesli k višji ravni stresa, tesnobe in depresije. Zapiranje izobraževalnih ustanov, športnih in kulturnih centrov pa je za nekatere mlade pomenilo tudi izgubo dostopa do vsakodnevnih toplih obrokov, neželeno vrnitev v prenatrpane domove in tudi večjo izpostavljenost nasilju v družini. »Mladi s podeželja ali tisti iz ranljivih skupin velikokrat niso imeli dostopa do spletnega izobraževanja, kar je še dodatno obremenilo njihove že tako preobremenjene družine. Pandemija je enostavno še poslabšala položaj tistih, ki so bili v družbi že prej zapostavljeni ali marginalizirani, to je bistvo, ki ga želim povedati« je dejala in izpostavila številna bremena mladih, ki jih je pandemija dodatno obtežila: »Zaskrbljenost je naraščala, medtem ko so se šport, izobraževanje in kultura, torej stebri moderne družbe, počasi rušili. Mladi so se počutili zapuščene in pozabljene. In v času, ko smo se poskušali prebiti skozi zdravstveni vidik pandemije, smo, kako ironično, ogrožali duševno zdravje in o tem molčali!«

Joveva je povedala, da mora poročilo v evropskem letu mladih jasno pokazati, da nam je resnično mar za vse mlade in da ne puščamo niti enega mladega človeka za sabo: »Pogovarjati se moramo o duševnem zdravju in delati na odporni vključujoči družbi, ki bo zagotavljala oporo in varnost za vse. Odpornosti se je mogoče naučiti in ravno to bi morale naše izobraževalne, kulturne in športne ustanove učiti, preden mladi naletijo na neke resne težave,« je dodala in zaključila: »Upam, da v prihodnjih mesecih nobena ustanova ne bo več prisiljena zapirati svojih vrat in da bomo našli način, kako mladim zagotoviti funkcionalne in dostopne ustanove, ki so odporne, dobro financirane, mladim pa nudijo možnost za razvoj fizičnega in duševnega zdravja.«

Posnetek celotne razprave:

V Evropskem parlamentu je danes, 10. marca 2021, tekla razprava o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem ter v Sloveniji. V njej je sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki je med drugim izpostavila potrebo po odločnejšem odzivu Evropske komisije.

V svoji razpravi se je Joveva distancirala od retorike nekaterih kolegov. »Ne gre za nacionalno politiko. Gre za to, da se pravkar pogovarjamo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev v treh državah. Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja. Žal. Unija si ne sme privoščiti še tretjega v klubu iliberalcev, ki vse vzvode oblasti brezsramno izkoriščajo za grajenje avtokracije. Počasno, a vztrajno utišanje kritičnih medijev vodi v družbo enoumja alternativne realnosti, prilagojene seveda ‘enemu in edinemu’. Unija si tega ne zasluži. Še manj si to zasluži Slovenija,« je dejala poslanka, ki je prepričana, da je glavni razlog, da je Slovenija del predmetne razprave Evropskega parlamenta, predvsem v politikih, ki ta hip vodijo državo. Pri tem je kot najbolj škodljivega izpostavila premierja: »Zaradi njegovih dejanj, poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti Slovenske tiskovne agencije, smo tu, kjer smo. In zaradi ‘nojevske politike’ njegovih partnerjev v vladi smo tu, kjer smo.« Ob koncu razprave je izzvala tudi komisarko Jourovo: »So dosedanje izkušnje dovolj, spoštovana komisarka? Za odločnejše naslavljanje teh težav? Samo besede namreč niso dovolj.«

Fotografija: EP/ Alain Rolland