Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 10. julija 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki – strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti (t. i. SLAPP tožbe). Med drugim je pozvala odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi za novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije, ki se soočajo s takšnimi tožbami (zgolj) v svoji državi, saj ta direktiva nanje očitno ne bo vplivala, kot bi v smislu zaščite morala. ”Tisti, ki nam je zares mar, smo storili vse, kar smo lahko,” je dodala.
Uvodoma je Joveva pojasnila, da so novinarji, civilna družba in nevladne organizacije tri skupine, ki so za zdravo in demokratično družbo neprecenljive:
” In to so tri skupine, ki so, zaradi iskanja resnice in opozarjanja vladajočih na nepravilnosti, neprestano pod pritiskom strateških tožb. Najbolj podlim mehanizmom represivnih politikov, mimogrede.”
Kot je nadaljevala, jo veseli, da predlagana direktiva vključuje pravne varovalke za zaščito žrtev, mehanizme za zgodnje zavrnitve takšnih tožb in pozive k zbiranju podatkov. Toda hkrati je poslanka opozorila, da sicer dobra zakonska osnova varuje žrtve zgolj v primeru čezmejnih sodb, ki jih zagotovo ni tako veliko, kot jih je znotraj nekaterih držav.
”Nanje žal ta direktiva očitno ne bo vplivala, čeprav bi prav tam – na začetku omenjene tri skupine – takšno zaščito najbolj potrebovale. Zato pozivam odgovorne in pristojne, naj najdejo rešitev tudi zanje. Mi v tej hiši – tisti, ki nam je zares mar – smo storili vse, kar smo lahko.”
Celotno izjavo si lahko ogledate tukaj.
OZADJE:
Vse od atentata na malteško raziskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, proti kateri je v času njene smrti potekalo vsaj 47 sodnih postopkov, ki so bili posredno ali neposredno povezani z njenim poročanjem, se pojavlja izraz ‘SLAPP’. SLAPP oziroma strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti so očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja. Njihov glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe pri vprašanjih javnega interesa.
V Evropskem parlamentu so poslanke in poslanci večkrat pozvali k ukrepanju Unije proti pravnemu nadlegovanju novinarjev, medijskih hiš in aktivistov. Komisija je predlog predstavila aprila 2022, vključno z mnogimi ukrepi, ki so jih poslanci predlagali v resoluciji iz leta 2021. Po podatkih koalicije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti v Evropi (CASE) ima Malta največje število primerov na 100.000 prebivalcev, Slovenija pa se uvršča med 10 držav z največjim številom tovrstnih tožb tako v absolutnem merilu kot na število prebivalcev.
FOTO: Mathieu CUGNOT
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!