S povezovanjem lokalnega in evropskega utrjujemo prihodnost liberalne Evrope

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 30. maja 2026, v Naklem gostila zdaj že tradicionalno izobraževalno srečanje ‘Evropa lokalno – Renew Europe goes local’ na katerem je s člani in podporniki stranke Gibanja Svobode spregovorila o aktualnih političnih razmerah v Evropski uniji in svetu. Dogodek je bil priložnost tudi za krepitev povezovanja med evropsko in lokalno ravnjo politike, saj je poudaril pomen evropskih tematik za lokalno okolje. “Vmešavanje v volitve, ki smo mu bili priča nedavno tudi v Sloveniji, se ne dogaja le pri nas. Tovrstne vzorce delovanja smo lahko opazovali v Romuniji. Pred podobnimi preizkušnjami je tudi Francija, kjer bodo prihodnje leto potekale predsedniške volitve, ki bodo izjemnega pomena tudi za prihodnjo usmeritev same Unije. Vemo pa, da si na vrhu Evrope ne želimo tistih političnih sil, ki jim trenutno kaže zelo dobro. Govorim seveda o Nemčiji,” je na srečanju med drugim izpostavila Joveva.

V uvodnem delu srečanja so se udeleženci seznanili s političnimi usmeritvami politične skupine Renew Europe, ključnimi izzivi evropskih politik v letu 2026 ter možnostmi njihovega prenosa v lokalno okolje. Joveva je pri tem poudarila pomen jasne in razumljive komunikacije evropskih poslancev z državljankami in državljani ter izpostavila, da je ključno, da lokalni odbori političnih strank na Evropsko unijo ne gledajo zgolj kot na oddaljen birokratski aparat, temveč predvsem kot priložnost, ki lahko pomembno prispeva k razvoju lokalnnih skupnosti na različnih področjih in prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi vzpostavljanju lokalne in regionalne politične razpoznavnosti v sodelovanju z evropskimi poslanci in komunikaciji političnega programa Renew Europe na regionalno in lokalno raven:

“Prav na lokalni ravni in predvsem skozi reševanje vsakodnevnih izzivov ljudi, evropske usmeritve dobijo konkretno vsebino.”

V nadaljevanju je spregovorila tudi o nedoslednosti v evropski zunanji politiki, zlasti pri odzivih na različne regionalne konflikte, ter pri tem izpostavila pomen zaščite vladavine prava in demokracije:

“Smo del politične skupine, ki združuje liberalne in sredinske sile v Evropskem parlamentu. V prejšnjem mandatu smo bili tretja največja politična skupina, danes smo sicer peti, saj so del političnega prostora zasedle populistične sile. Kljub temu menim, da smo vsebinsko in politično še močnejši kot prej. Še naprej smo eden najglasnejših zagovornikov demokracije, vladavine prava in evropskega povezovanja, zato smo pogosto prepoznani tudi kot najbolj proevropski in prodemokratični glas v samem Parlamentu.”

Tudi sam politični prostor se po oceni Joveve manj deli po klasični ločnici levica-desnica in vse bolj po razmejitvi med demokratičnimi silami na eni strani ter populističnimi silami na drugi. Pogovor se je nato razširil tudi na razmere v širši regiji, pri čemer je največ zanimanja med udeleženci vzbudilo dogajanje na Madžarskem po parlamentarnih volitvah, kjer se je po 16 letih vodenja države poslovil dolgoletni premier Viktor Orbán:

“Ob Orbanovem porazu je bilo čutiti precejšnje olajšanje v Bruslju, predvsem zaradi številnih blokad, ki jih je Viktor Orbán v preteklosti uporabljal, pogosto pod pretvezo državnih interesov, v resnici pa za uresničevanje lastnih političnih ciljev in interesov ozkega kroga njegovih somišljenikov. Njegova politična pot se ni začela v Bruslju, temveč na lokalni ravni, od koder je postopoma gradil svoj vpliv, kar je proces, ki ga lahko razumemo tudi v širšem evropskem kontekstu. V več kot desetletju in pol mu je uspelo utrditi položaj do te mere, da je v Bruslju pogosto prihajalo do situacij, ko je en posameznik dejansko lahko držal za talce vseh ostalih 26 držav in še koga drugega.”

V zaključku pogovora je beseda tekla tudi o aktualnih prioritetah evropske poslanke. Joveva je pojasnila, da pomemben del svojega dela trenutno posveča digitalnim politikam in varstvu osebnih podatkov. Ob tem je opozorila na tveganja pretiranega nadzora ter na različne poskuse poseganja v zasebnost državljanov, ki se pogosto upravičujejo z argumentom večje spletne varnosti.

Tudi letošnje srečanje je tako pokazalo, da je sodelovanje med evropskimi institucijami in lokalnim okoljem dvosmerna ulica.