Žrtve se sistema ne bi smele bati bolj kot storilca

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. maja 2026, udeležila plenarne razprave o pravicah, podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj. “Evropska unija ne sme biti prostor, kjer se žrtve bojijo sistema bolj kot storilca,” je opozorila v svojem nagovoru.

Uvodoma je Joveva poudarila, da predstavlja obravnavana direktiva pomemben napredek na področju zaščite žrtev kaznivih dejanj, saj krepi njihove pravice, olajšuje dostop do psihološke pomoči, varuje njihovo zasebnost ter prispeva k preprečevanju sekundarne viktimizacije.

A v nadaljevanju je opomnila na razkorak med načelnim zagovarjanjem pravic žrtev in njihovo dejansko avtonomijo v praksi:

“Nekateri v tej dvorani zelo radi govorijo o zaščiti žrtev – dokler žrtev ne zahteva tudi avtonomije. Lastne pravice. Lastne odločitve. Lastnega življenja po nasilju. Po posilstvu.”

Kot je še dodala, je zanjo nesprejemljivo, da se vprašanje pravic žrtev v takšnih primerih prepleta z ideološkimi interpretacijami, saj po njenem prepričanju to spodkopava njihovo dostojanstvo in ponovno odpira prostor za sekundarno viktimizacijo.

“Ker se sekundarna viktimizacija ne dogaja samo na policijskih postajah ali sodiščih. Včasih se dogaja tudi tukaj. Ko se travme žrtev spreminja v ideološko bojišče.”

V zaključku je poslanke in poslance opomnila, da se civilizacija ne meri po moči institucij:

“Evropska unija ne sme biti prostor, kjer se žrtve bojijo sistema bolj kot storilca. Žrtve ne zaščitimo z moraliziranjem. Žrtve zaščitimo tako, da jim verjamemo.”

Ozadje

Vsako leto postane žrtev kaznivega dejanja približno 15 % Evropejk in Evropejcev ali 75 milijonov ljudi v Evropski uniji. Iz tega razloga je Unija leta 2012 sprejela Direktivo o pravicah žrtev, ki je določila minimalne standarde glede pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Evalvacijsko poročilo, ki je sicer ugotovilo, da je direktiva v splošnem dosegla pričakovane učinke in s tem izboljšala položaj žrtev, je hkrati razkrilo tudi več pomanjkljivosti v njeni implementaciji. V odgovor na te pomanjkljivosti je Evropska komisija leta 2023 predlagala njeno revizijo z namenom izboljšanja dostopa informacij za žrtve, okrepitve podpornih storitev ter prilagoditve varnostnih ukrepov posebej ranljivim skupinam žrtev. Po doseženem dogovoru Sveta EU in Evropskega parlamenta o posodobitvi zakonodaje bo nova ureditev, v kolikor bo potrjena, žrtvam med drugim olajšala prijavo kaznivih dejanj, dostop do pomoči prek klicnih centrov in podpornih služb ter pridobivanje informacij o njihovih pravicah.