Joveva za Odmeve: ”Gre za najslabši letni nagovor Ursule von der Leyen doslej.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 16. septembra 2026, gostovala v oddaji Odmevi na RTV Slovenija, kjer je komentirala letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter ključne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija. V sedmih letih, odkar gospa von der Leyen vodi Evropsko komisijo, je bil to njen najslabši letni nagovor doslej, je poudarila Joveva, ki je predsednici Komisije očitala tudi pomanjkanje vizije ter konkretnih rešitev za številna krizna področja.

Na vprašanje o oceni letnega nagovora je Joveva uvodoma pojasnila, da je bilo v njem sicer mogoče najti tudi nekaj konkretnih in dobrih predlogov, denimo na področju umetne inteligence in podnebnih politik, kljub temu pa je po njeni oceni manjkalo predvsem več vizije in političnega poguma:

“Ko je recimo govorila o neenotnosti v Gazi – ta neenotnost ni padla kar tako z neba, ker pač nekatere države članice koristijo pravico veta za tuje interese, v tem primeru izraelske, in seveda govorim o aktualni slovenski vladi.”

Prav zato je letošnji nagovor predsednice Komisije ocenila kot najslabši doslej, ob tem pa opozorila, da je tudi stanje v Evropski uniji najslabše doslej.

Del nagovora je bil namenjen tudi obvladovanju podnebnih sprememb in umetne inteligence. Joveva je pri slednji izpostavila pomen človeškega nadzora, pri čemer je pojasnila, da je kot ena od parlamentarnih pogajalk sodelovala pri pripravi poročila, v katerem je Evropski parlament od Komisije zahteval konkretno ukrepanje na tem področju. Pri podnebnih spremembah je izpostavila, da se jim Evropa ne more izogniti drugače kot s prilagajanjem, saj so posledice vse bolj očitne. Vročinski valovi, suše in požari po njenem mnenju jasno kažejo, da je na tem področju potrebno storiti še bistveno več. Hkrati je bila kritična do obrambne politike, ki ji je predsednica namenila precej pozornosti, saj po njeni oceni višji obrambni izdatki sami po sebi ne morejo biti odgovor na številne izzive, s katerimi se soočamo.

Glede globalnih partnerstev in zaveznikov je Joveva poudarila, da Evropska unija potrebuje zanesljive partnerje ter da so države, ki jih je tudi sama predsednica Komisije izpostavila, v tem kontekstu vsekakor na mestu. Ob tem je opozorila, da je von der Leyen povsem izpustila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čeprav je bilo za pričakovati, da se do njegove politike opredeli precej bolj jasno.

Ko je beseda nanesla na širitev Evropske unije, je Jovevo razočaralo predvsem to, da države Zahodnega Balkana niso bile bolj konkretno izpostavljene:

“Kar se tiče Zahodnega Balkana, pa moram reči, da sem razočarana. Govorila je o evropskih vrednotah, ampak je zelo jasno, kdo tam spodkopava evropske vrednote, tako da ko sem rekla pogum, ki ji ga manjka, sem mislila točno na to.”

V zaključku oddaje so se dotaknili tudi vprašanja dostopa do družbenih omrežij za mlade:

“Seveda podpiram takšne ukrepe, vendar moramo pri tem hkrati paziti, kaj bomo naredili z vidika varstva osebnih podatkov. Kot drugo pa moramo graditi  hkrati moramo kot prvo paziti pri tem, kaj bomo naredili z vidika zaščite osebnih podatkov. Kot drugo moramo graditi tudi na drugih platformah, ki jih uporabljajo različne generacije, hkrati pa izboljšati digitalno opismenjevanje in krepiti zavedanje o odgovorni uporabi družbenih omrežij, tako med starši kot predvsem v izobraževalnem sistemu.”

V oddaji je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodeloval tudi evropski poslanec iz vrst NSi, Matej Tonin.

O izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, je evropska poslanka Joveva istega dne spregovorila tudi v oddaji Studio ob 17.00 na RTV Slovenija, kjer je z drugimi slovenskimi evropskimi poslanci ponudila oceno stanja v Uniji in njene vloge v svetu.

Glede prihodnosti skupnega evropskega trga je Joveva poudarila, da prav v njem vidi enega ključnih odgovorov na vprašanje evropske konkurenčnosti.

Podprla je tudi prizadevanja Evropske komisije za poenostavitve in debirokratizacijo, ki jih je ta predstavila v okviru številnih omnibusov, vendar ne za vsako ceno:

“Zdi se, da je beseda mandata omnibus. Ogromno jih je že bilo, ogromno jih je še na mizi, verjetno jih ogromno še bo, vendar ne za ceno človekovih pravic. Bila sem del pogajalske ekipe pri dveh omnibusih, med drugim tudi pri tako imenovanem digitalnem omnibusu, kjer smo imeli veliko razprav in precej težav pri zaščiti osebnih podatkov.”

Na vprašanje, ali lahko liberalna Evropa hkrati strožje regulira velike tehnološke družbe in digitalne monopole, je Joveva odgovorila pritrdilno:

“Morali bi jih. So na našem trgu in bi morali precej bolj spoštovati pravila in standarde, ki jih imamo v Evropski uniji. Ta pravila niso namenjena zgolj našim podjetjem, ampak vsem podjetjem, ki delujejo na našem trgu. Tukaj bi morali biti precej bolj ostri, kot smo trenutno.”

V zaključku je spregovorila tudi o odnosu do skrajnih strank, ki svojo politiko gradijo predvsem na ideoloških bojih, pri čemer je Joveva poudarila, da je treba pri tovrstnem političnem sodelovanju postaviti jasne meje. Ob tem je bila kritična predvsem do Evropske ljudske stranke, ki se kot največja politična skupina v Evropskem parlamentu vse pogosteje odloča za sodelovanje s skrajno desnico, kar je trend, ki ga je moč opaziti že dalj časa.