Evropska poslanka Irena Joveva je ob letošnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni kot govornica sodelovala na nacionalni konferenci o stanju in izzivih na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. Srečanje letos poteka pod geslom ozaveščanja javnosti, destigmatizaciji, zgodnejšemu prepoznavanju težav in zdravljenju demence. Na vse to je v svojem nagovoru opozorila tudi Joveva.
“V naslednjih približno osmih minutah mojega nagovora bo po svetu približno 160 ljudi zbolelo za demenco. To je podatek Svetovne zdravstvene organizacije, namreč: da se v svetu povprečno na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence. Tri sekunde,” je na začetku ponazorila poslanka.
Alzheimerjeva bolezen je sicer zelo razširjena, saj v Sloveniji za njo trpi več kot 32.000 ljudi, na svetu pa več kot 49 milijonov. Alzheimer Europe je zato v svojem programu za leto 2021-2025 izpostavil področje ozaveščanja celotne družbe o tej ‘tihi epidemiji’. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki lahko prizadene vsakogar, a približno dve tretjini vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen.
Kampanja Svetovne Alzheimer organizacije (ADI) je za letos izbrala slogan ”diagnoza”, kajti več kot tri četrtine ljudi z demenco po vsem svetu, tudi v Sloveniji, še vedno živi brez postavljene diagnoze. Zgodnje odkrivanje težav in postavitev pravilne diagnoze je ključno, saj lahko prav v tem obdobju z ustrezno terapijo ublažimo simptome ter zajezimo napredovanje bolezni, hkrati pa se vsaj malo pripravimo na prihodnost.
Joveva je hkrati opozorila na dejstvo, da se je zaradi izolacije in zmanjšanih socialnih stikov med svetovno covid krizo stanje bolnikov z demenco poslabšalo: “Alzheimer Evrope je v začetku letošnjega leta pozval vse države članice, da bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo in njihovim svojcem zagotovijo prioriteto pri cepljenju. Smrtnost zaradi okužbe z virusom covid-19 je bila pri njih zelo velika, saj so zaradi bolezni še bolj občutljivi in bolj dovzetni za virus.”
Pomembne pa se ji zdijo tudi posledice, ki jih okužba s covid virusom pušča pri ostalih starejših: “Raziskave so pokazale, da bodo po okužbi utrpeli poslabšanje kognitivnih funkcij.” Ob tem je zdravstvena kriza povzročila tudi številne nepopravljive posledice zaradi ukrepov, ki so močno vplivali na bolne ljudi in njihove svojce.
“Ljudje s hujšo obliko bolezni se niti niso zavedali razmer, veliko bolj pa so bili obremenjeni njihovi svojci, saj so bili obiski skoraj nemogoči. Korona kriza še vedno razkriva vse razsežnosti oskrbe, ki jo potrebujejo bolniki z demenco in njihove družine. V domovih starejših so se razgalile potrebe po dodatnih kadrih za zdravstveno oskrbo in nego, v lokalni skupnosti pa se je izkazalo, da je veliko oseb z neprepoznano ali zgodnjo obliko demence, ki so doslej v skupnosti nekako zmogli, v času ukrepov in socialne izolacije pa številni potrebujejo pomoč, a je mnogi ne znajo ali niti ne zmorejo sami poiskati.”
Pandemije žal še ni konec, zato bo v prihodnje pomembno predvsem to, da zdravstveni sistem ostane delujoč tudi na vseh ostalih področjih – ne le za zdravljenje virusa covid-19. “Ključno bo, da primarna raven zdravstva deluje normalno, da ljudje pridejo do svojih osebnih zdravnikov, da se pravočasno zaznajo težave, opravijo preiskave, da se obišče specialiste in da se postavijo ustrezne diagnoze,” je dodala Joveva in nagovor sklenila z zahvalo vsem, ki si prizadevajo za priznanje demence kot prioritete v javnem zdravstvu in raziskovalnih dejavnostih Evropske unije.
Sodelujem v štirih parlamentarnih odborih in štirih delegacijah, sem članica delovne skupine za reformo delovanja Evropskega parlamenta, ki jo je vzpostavil predsednik Sassoli, (bila) sem poročevalka v senci za več kot 15 poročil oziroma mnenj k poročilom, tudi že glavna poročevalka enega, sem (so)podpisnica ogromno amandmajev, ki so tako ali drugače izboljšali besedila dokumentov, ki smo jih sprejeli, napisali smo ogromno pisem, pobud in pozivov, odgovorili na veliko vprašanj, komentarjev in idej, upoštevam in poslušam ljudi, držim obljube, ne odstopam od svojih načel, sodelovala sem na mnogo dogodkih, organizirala več okroglih miz … Imam krasno ekipo, brez katere si uspešnega dela sploh ne predstavljam. Ni ga namreč malo, ne glede na epidemiološke razmere, a prav je tako. Na tem mestu se zahvaljujem vsakemu od njih, pa tudi vsakemu od vas! Srčno upam, da vidite in zaznavate naš trud, da upravičujem vaše zaupanje in vašo podporo.
, prav tako pa ne pomeni, da grem za leto dni na porodniško in me kar nikjer ne bo. Sproti vas bom obveščala o dogajanju, o vsem pomembnem, zlasti o vseh večjih vsebinskih novostih, kolikor bom lahko, danes pa bom (z brezalkoholnim pivom!) nazdravila na še tri leta tega mandata. Volje je (tudi zaradi te ‘žverce’, ki jo nosim) samo še več, načrtov tudi, cilji so, razlogi so – vi ste. Hvala!
Evropsko poslanko Ireno Jovevo je zmotilo, da svoje poglede o prihodnosti razlagajo 75-in-več-letniki, saj da se je – z vsem dolžnim spoštovanjem do starejših – v tem primeru najprej treba ozreti na položaj mladih danes in potem pogledati naprej, skupaj z njimi: »Projekt Konference o prihodnosti Evrope, ki se je začel pred kratkim, je odlična priložnost za pregled stanja, iskanje rešitev in seveda njihovo implementacijo.« Delovanje in vzvode Konference o prihodnosti Evrope je predstavil tudi Guy Verhofstadt, ki je opozoril na hitro spreminjajoč se svet. Te spremembe Evropo v naslednjih desetletjih peljejo v povsem novo družbo: »Evropa ne bo preživela tega stoletja, če se ne spremeni in reformira.« 
Marjan Šarec je menil, da je participacija mladih v politiki pomembna, prav tako pa tudi zavedanje, da lahko samo s politiko kaj spremenijo: »Politične stranke morajo mlade uvrstiti na kandidatne liste na izvoljiva mesta in jim ponuditi možnost, da se izkažejo. Če te priložnosti ne dobijo, ne morejo pokazati, kaj vse zmorejo. Vprašanja o mladih se lahko uspešno naslavljajo le v stranki, ki ima pregled nad vsemi tematikami. ‘One issue parties’ pri tem niso uspešne, zato mora vsaka stranka v svojih vrstah imeti mlade.«
Ronja Gorenc Didanovič pa je izpostavila, da je poznavanje delovanja Evrope in institucij med mladimi še vedno precej slabo, čemur botruje tudi občutek oddaljenosti mladih od odločevalskih procesov. »Vse se začne v izobraževalnem sistemu – če mlade od malega izobražuješ o zavedanju pomena politike, so dovzetnejši za njena sporočila. V nasprotnem jo enačijo s strankarstvom, bojem za oblast in zdrahami, namesto da bi o njej razmišljali kot o nekem širšem sistemu in nečemu, kar vpliva na naš vsakdan.« Moti jo, da se mlade zgolj sprašuje o mladinskih problematikah, namesto da bi se jih kot deležnike aktivno vključilo v odločevalske procese. 
Tea Jarc je medtem opozorila, da so mladi družbeno aktivni in odgovorni tudi na nepolitične načine, zato je v politiko treba vključiti civilno družbo: »Imamo nadpovprečen delež mladih, ki so prostovoljci in želijo pomagati na tak način. Bolj so odprti za različnost, sprejemanje in solidarnost. Včasih si mladi prostor izborimo tudi z ulico in protesti kot odgovor na to, v kaj se država spreminja.« Zaskrbljujoče se ji zdi, da so mladi vedno poraženci kriz, saj zaradi nerednih oblik zaposlitve prvi ostanejo brez služb in s tem tudi možnosti za reševanje stanovanjskega problema ali ustvarjanje družine: »Spodbujati bi bilo treba zaposlovanje mladih za nedoločen čas, usposabljanje na delovnem mestu, mentorske programe in krepiti zaupanje v to, da mladi niso strošek, ampak investicija.« S tem se polni državna blagajna, ustvarja dodana vrednost, okrevanje in gospodarska rast, je še dodala Jarčeva.
Tadej Jezernik v evropskih programih in politikah za mlade vidi dobre in dostopne priložnosti, ki pa jih je treba mladim bolje predstaviti in približati. Veliko težavo predstavlja stanovanjska problematika: »Imamo ogromno praznih stanovanj in hkrati stanovanja, katerih najemnina gre v nebo in so mladim povsem nedostopna, saj se vse začne pri tem, koliko denarja lahko mladi namenijo za stanovanja. V času pandemije smo bili s strani finančnih vladnih ukrepov zatirani in prepuščeni na milost in nemilost. Namenilo se nam je nekaj sto evrov in se nas odmaknilo na stran.« Tudi Gorenc Didanovičeva je opozorila na dejstvo, da so se številni mladi, ki so pred pandemijo živeli samostojno življenje, bili primorani vrniti v svoje otroške sobe pri starših. Način, kako je aktualna vlada reagirala na stiske mladih, se ji zdi žaljiv.
Nik Prebil je kot predstavnik mlajše generacije politikov opozoril na dejstvo, da vsi politiki niso enaki, kar pa lahko najlažje dokažejo z delom: »Odločevalci moramo pripraviti ustrezne politike, ki bodo učinkovite na dolgi rok. Slovenija potrebuje kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Kmalu bomo prešli skozi zeleni preboj in digitalno preobrazbo in nekatera delovna mesta bodo izgubljena ali jih bo treba transformirati.« Po njegovem mnenju je dobro, da se mladi izobražujejo in nabirajo izkušnje v tujini, a ključno je, da politika ustvari pogoje, ki bodo mladim tako zanimivi in privlačni, da se bodo želeli vrniti.
