Načrti za prihodnje leto? Še naprej ostati zvesta sama sebi in s tem posledično tudi vam. In še naprej predvsem delati. Za to seveda potrebujem vašo podporo in vaše zaupanje. Potrebujem pa tudi kaj zdravja in še kaj sreče. In vse, kar želim sebi, želim tudi vam. Predvsem zdravja in uspehov, sreča bo pri tem prišla zraven sama od sebe. Resnično vam želim vse dobro in vse lepo. Naj bo prihodnje leto še boljše in še lepše. Preživite praznične dneve s svojimi najbližnjimi. SREČNO!

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 21. novembra 2019, odzvala na prošnjo dijaka Žana Debeljaka iz 2. g razreda Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, gimnazije, ki jo je tudi sama nekoč obiskovala. V oddelku 2. g dijaki sodelujejo kot ambasadorji Evropskega parlamenta.

Intervju po elektronski pošti: Irena Joveva in Žan Debelak, 2. g

1. Kako danes gledate na EGSŠ Radovljica in kakšni so vaši spomini na šolanje?

Če bi me to vprašali po koncu šolanja in odhodu na študij v Ljubljano, bi najbrž – tako kot vsak tipičen najstnik – odgovorila “končno konec”. Toda z leti ugotoviš, da so spomini na tiste čase resnično čudoviti, vedno lepši. Vsakič, ko se z bivšimi sošolci in sošolkami (z marsikom sem še vedno v stikih) pogovarjamo o srednji šoli, nas večina reče, da bi šli z veseljem skozi vse še enkrat. Zato danes na EGSŠ Radovljica gledam kot na mojo ‘kremšnito’, od katere sem dobila to, kar sem pričakovala, in še več; od predmetov in profesorjev do prijateljev.

2. Kako vas je srednja šola oblikovala?

Leta, ki jih preživimo v srednji šoli, so ključna za naš razvoj, čeprav se takrat seveda tega ne zavedamo. Bom iskrena: Ko smo se v osnovni šoli morali odločiti, kam naprej, nisem imela pojma, kaj naj izberem. Vse, kar sem vedela, je to, da me družboslovje zanima bolj kot naravoslovje, in da si hkrati želim na gimnazijo. Zato je bila smer ekonomska gimnazija zame popolna izbira. Srednja šola me je oblikovala v posameznico, ki načeloma ostaja na realnih tleh, vendar je hkrati močna altruistka. V srednji šoli začneš zares odraščati, počasi postajati samostojen. Začela sem bolj ceniti, kar imam, od družine do prijateljev, konec koncev pa tudi ceniti samo sebe. Edino, česar mi na žalost ni uspelo preoblikovati ne v srednji šoli ne kadarkoli pozneje, pa je to, da sem že takrat in še vedno vse počnem v zadnjem trenutku. Očitno pač najbolje delujem pod pritiskom. 🙂

3. V kolikšni meri vam je ravno ta šola na poti do vloge evroposlanke morda tudi pripomogla? Katere veščine ste morda pridobili ravno na naši šoli?

Vloga, v kateri sem zdaj, je rezultat prepleta vsega. Od šolanja do dela… Vse, kar sem doslej počela in storila, je bil nek korak, neka stopnica na poti do sem, težko izpostavim eno samo stvar ali eno samo življenjsko obdobje. Zagotovo pa je k temu pomembno doprinesla tudi EGSŠ Radovljica. Ne le zaradi vsega znanja, ki sem ga pridobila tam, pač pa tudi zato, ker dvomim, da bi se sicer sploh vpisala na Fakulteto za družbene vede in posledično najbrž ne bi bila, kjer sem.

Kar se veščin tiče, sem jih v srednji šoli pridobila veliko. Bom izpostavila dvoje: zlasti z eseji sem se naučila bolj strukturiranega pisanja, učenje tujih jezikov (v mojem primeru sta bili to angleščina in nemščina) pa mi je že takrat prineslo ogromno znanja, ki mi je pozneje prišlo še kako prav.

4. Kakšno sporočilo imate morda za nas, ki še vedno sedimo v šolskih klopeh?

Bodite iskreni, radovedni in bodite vključeni, aktivni. Če vas kaj zanima, vprašajte. Če česa ne veste, vprašajte. Če vas kaj moti, povejte. Če se s čim ali s kom strinjate, povejte. Tudi, če se ne, povejte. A povejte tako, da ne boste žalili tistih, ki nimajo enakega mnenja. Tudi, če kdo drug ni spoštljiv, se ne spuščajte na njihovo ‘raven’. Bodite boljši in imejte v mislih naslednji stavek, ki je pravzaprav tudi moj moto: Če se boste obnašali tako, kot se oni, kakšna je potem razlika med njimi in vami?

Ne glede na to, kam vas pelje in vas še bo peljalo življenje, pa ostanite zvesti sami sebi. In vedite, da je učenje vseživljenjski proces, zato nikoli ne postanite ‘vsevedni’ ali ‘samozadostni’.

5. Kakšne so vaše prve izkušnje kot evroposlanka? Kaj vas je presenetilo, navdušilo, morda tudi razočaralo?

Veliko je bilo vsega, od navdušenja do (žal) tudi razočaranja. Ko sem prišla prvič v Bruselj v novi vlogi, sta minila komaj dva dneva od volitev, zato sem še vedno imela polno glavo vsega. Prvo, na kar sem pomislila ob vstopu v parlament, je bilo “kako za vraga se bom znašla”. Pa ne vsebinsko, da ne bo nesporazuma, zaskrbela me je namreč stavba kot taka. Labirint, nešteto pisarn, hodnikov, dvigala, ki te v istih nadstropjih pripeljejo vsako nekam drugam… Stavba v Strasbourgu je še bolj zapletena. No, ampak zdaj, po nekaj mesecih tam, že lahko rečem, da se kar znajdem. 🙂 Skupaj s svojo ekipo, seveda.

Pozitivno me je presenetilo to, da se je na evropski ravni veliko lažje pogovarjati (in dogovarjati) s kolegi, ki niso iz tvoje politične skupine. Je pa po drugi strani res, da je ogromno sklepanja raznoraznih kompromisov. To je pač del politike.

Trenutno bi raje kot kakršnokoli navdušenje uporabila besedo pričakovanje. Težko je namreč biti navdušen glede na vse, kar se dogaja v in okoli EU, vendar sem konec koncev kandidirala ravno zaradi potrebnih sprememb. Zato pričakujem, da se bodo tudi zgodile in sama bom za to storila vse, kar je v moji moči. Na žalost se hkrati zavedam, da ni vse v moči enega evropskega poslanca (ne glede na to, iz katere države članice prihaja).

In točno tukaj so tista konkretna razočaranja. Večina evropskih politikov še vedno živi v nekem svojem balončku in ne razume (ali pa noče razumeti) realnih potreb ter želja ‘navadnih smrtnikov’, s katerimi politika nima stika, zato so ljudje tudi sami razočarani. Upravičeno.

6. Kakšna prihodnost čaka EU po vašem mnenju in kaj bi morali storiti, da bi se EU še bolj razvijala v smeri dobrobiti za vse njene prebivalce?

Upam in verjamem, da svetla. Menim, da boljše alternative od EU ni, ne smemo pa je jemati kot samoumevno. Na žalost se te nesamoumevnosti ne zavedajo vsi – ker, če bi se, zakonodajni procesi ne bi tekli tako počasi, ne bi se še vedno ukvarjali ne z brexitom ne z vse bolj realno veliko zamudo pri naslednji finančni perspektivi… In še bi lahko naštevala. Politika, odločevalci smo tisti, ki moramo poskrbeti za to, da bodo ljudje čutili EU in da bodo občutili, da smo tam, kjer smo, zaradi njih in za njih, ne zaradi sebe.

EU mora postati globalni igralec v pravem pomenu te besedne zveze. Kjer so skupne evropske politike potrebne in nujne, je nujen in potreben dogovor o tem, ker je bilo že tako ali tako izgubljenega preveč časa. Govorim zlasti o dogovoru o skupni zunanji, varnostni in migracijski politiki.

Pomemben vidik doseganja zgoraj naštetih politik, kakor tudi nadaljnjega razvoja EU, pa temelji na percepciji EU tako v pogledu politikov kot tudi vseh državljanov. Ponotranjiti zavedanje, da je EU enotna skupnost, znotraj katere živimo, ter doseganje mentalnega preskoka v ponotranjanje evropskega državljanstva kot našega lastnega bo v prihodnosti imelo veliko vlogo. Evropsko državljanstvo ne pomeni zavračanja nacionalnih zavesti ali poizkusa poenotenja kultur, temveč zgolj zavedanje, da delujemo v skupno dobro; brez prevlade interesov posameznih držav članic.

Še bolj ključno pa je to, kar sem že omenila. EU se mora začeti odzivati hitreje in konkretneje na dogajanja. Vsi politiki se morajo približati državljanom, a to mora biti iskreno. Morajo iti na teren, se pogovarjati z ljudmi tako, da jih bodo razumeli, ne pa jim dajati občutka, kot da so pa oni ‘nekaj več’. Ko bomo to dosegli, se bo tudi sama EU zagotovo razvijala v smer boljšega življenja za vse.

7. Katere prednosti EU vidite kot najpomembnejše?

Kot rečeno, EU seveda ni popolna, to je jasno, toda boljše alternative ni. Najpomembnejši so temelji, na katerih je EU nastala, a nanje marsikdo v tej skupnosti pozablja; tudi namenoma. Mir je ta ključni temelj, vrednota, ki ni samoumevna. Evropa je bojevala premnoge krvave vojne – zaradi ideje, da je nekdo boljši, bolj upravičen, bolj pravi. Te ideje vedno znova najdejo svoje glasnike, kar bi po mojem mnenju moralo biti nesprejemljivo.

EU je naša širša domovina, po kateri se lahko gibljemo, selimo, delamo,… To, da gremo lahko študirat v tujino, delat v tujino, je zame ena najpomembnejših prednosti.

Gospa Joveva, najlepša hvala za Vaše izčrpne odgovore! Želimo Vam veliko uspeha in zadovoljstva! Žan Debelak, 2. g

Več lahko preberete na spletni strani EGSŠ Radovljica.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 3. decembra 2019, v Bruslju udeležila dogodka z naslovom Oblikovanje prihodnosti medijske politike Evropske unije. Uvodnemu nagovoru evropske komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove so sledile štiri predstavitve vizij predstavnikov medijskih hiš, nato pa so se zvrstili trije paneli o aktualni problematiki medijske politike. Irena je sodelovala pri prvi razpravi, tako kot Giuseppe Abbamonte (direktor za medijsko politiko pri Evropski komisiji), Mogens Bjerregård (predsednik Evropske zveze novinarjev) in Ravi Vatrapu (profesor na Katedri za raziskovanje na Univerzi Ryerson). Skupaj so razpravljali o spodbujanju in ohranjanju kakovostnega novinarstva.

Sogovorniki so na panelu spregovorili o pomembnih vprašanjih novinarstva v digitalni dobi. Z razvojem spletnih platform oziroma družbenih omrežij se spreminja tudi medijski prostor. Spletne platforme spreminjajo tradicionalne uredniške in novinarske vloge ter njihove odgovornosti in predstavljajo številne izzive tudi na področju etike. Pojavljajo se številna pereča vprašanja o kredibilnosti informacij, manipulacijah z dezinformacijami in prihodnosti profesionalnega novinarstva. Svoboda medijev je še naprej temelj kakovostnega in neodvisnega novinarstva. EU je nedavno sprejela nekatere ukrepe, da bi zaščitila tako imenovano četrto vejo oblasti in svobodo govora, med drugim z direktivo o vseevropskih standardih za zaščito žvižgačev in uvedbo Kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij.

Beseda na panelu je tekla predvsem o potrebnih nadaljnjih ukrepih za zaščito novinarskih virov in svobode izražanja v digitalni dobi. Zdi se, da aktualna samoregulacija spletnih platform ne zadostuje, saj se na spletu še vedno pojavljajo politične manipulacije, nasilje in teroristične vsebine. Evropska unija in države članice potrebujejo zakonska pooblastila za urejanje področja širjenja sovražnega govora, drugih nezakonitih vsebin in tudi spornega političnega oglaševanja. Vsi govorci so se strinjali, da mora nova zakonodaja ustvariti pogoje, da lahko mediji še naprej igrajo svojo ključno vlogo v družbi, pa tudi, da morajo spletne platforme postati bolj odgovorne pri boju proti nezakoniti vsebini, sovražnemu govoru in dezinformacijam.

Več si lahko preberete tukaj.

Ob hitrem tempu, prekratkih dnevih in delovnih obveznostih, je ideja o pobegu na nekaj dnevni izlet, popolna utopija. Pa vendar, povabilo s strani stranke LMŠ in EU poslanke Irene Joveve, je enkratna priložnost, ki je ne gre zamuditi. In ker nam je v družbi LMŠ ekipe vedno lepo, se nismo zmotili.

V petek zvečer smo se zbrali v Ljubljani, nekaj starih in novih obrazov. Start iz Ljubljane je bil v poznih večernih urah. Že po nekaj kilometrih vožnje pa je bilo zaznati, da smo odlično klepetavi, veseli in prava ekipa, da bomo lahko preživeli skupaj teh nekaj dni.

Noč na avtobusu je precej hitro minila, saj smo bili vsi v pričakovanju. Tako se nam je ob svitu že prikazala veduta nemške pokrajine. Kmalu pa so nam pričeli na poti proti Schengenu slediti ogromni vinogradniški griči in vetrnice, ki krasijo to pokrajino.

V dopoldanskih urah smo prispeli v Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan sporazum o odpravi notranjih meja članic EU. V Schengnu nas je med drugimi pozdravila tudi slovenska zastava, ogledali pa smo si  Muzej Evrope.

Pot nas je iz tromeje (Nemčija – Francija – Luksemburg) vodila proti Luksemburgu.  Mesto, katerega zgodovina sega že v rimski čas. Slikovito se razprostira v več nivojih in s svojo skoraj pravljično ohranjeno stavbno arhitekturo pripoveduje o bogati zgodovini, ki se manifestira v današnji čas. Luksemburg je kljub svoji majhnosti ena izmed pomembnih članic Evropske unije. V njem se nahajajo najpomembnejše bančne institucije in s tem glavno finančno in upravno središče Evrope.

V mestu smo si ogledali sedež Evropskega parlamenta, Evropsko investicijsko banko in Evropsko sodišče. Slednje se nahaja v popolnem nasprotju pravljičnega mesteca, saj ga obdaja moderna urbanistična zasnova velikih stolpnic.

Večer smo zaključili ob dobri večerji in veseli družbi naše skupine.

 

                     

Naslednji dan nas je pot vodila proti Bruslju, prestolnici institucij Evropske unije. Že na daleč smo opazovali veličino mesta. Ob vstopu v samo središče pa smo naredili postanek in si ogledali znameniti Atomium. Zgradba, ki jo lahko imenujemo kar velikanska futuristična skulptura atoma železa. Ne samo veličina, ampak dejstvo, da je bila zgrajena leta 1958, je tisto kar fascinira.

V središču mesta smo obiskali Muzej evropske zgodovine, v katerem najdemo tudi delček Slovenije. Prostor muzeja je sodobno in interaktivno zasnovan. S tem pristopom nam je bilo spoznavanje zgodovine zabavno.

 

Zares smo lahko veseli, da smo bili na potovanje povabljeni v adventnem času, ko mesto še bolj zažari in osvetli v spremljavi prazničnih napevov. Nikakor si nismo mogli napasti oči ob pogledu na čudovite izložbe butičnih prodajaln s čokolado. Tudi vonji sladkih in dišečih dobrot nas niso pustili ravnodušne.

Po obilni večerji v mestnem središču smo se vrnili v hotel, kajti bilo je potrebno nabrati moči za prihodnji dan.

Dokaj naspani smo se v ponedeljkovem jutru odpravili na ogled parlamenta, kjer nas je z velikim nasmeškom, kot le ona zna, sprejela naša gostiteljica Irena Joveva. Pridružil se ji je tudi dr. Klemen Grošelj. Irena nam je opisala njeno pot v Bruselj, sestavo evropskega parlamenta in kako osvaja sistem delovanja institucije. Prijazno nas je peljala na ogled glavne parlamentarne dvorane, kjer se sprejemajo pomembne odločitve. Tako Irena kot dr. Grošelj sta si vzela veliko njunega dragocenega časa, da sta nam odgovarjala na naša vprašanja in skupno fotografiranje. Za popotnico nazaj domov smo prejeli darilo gostiteljice in imeli kosilo v jedilnici parlamenta. Okusno in zanimivo je bilo.

Z izjemnimi vtisi vsega videnega in opisanega smo se odpravili na pot proti domu. Pot je bila precej dolga, a hkrati tudi zanimiva, saj v družbi ekipe LMŠ ni nikoli dolgčas. Hvala vsem, ki ste del teh spominov.

Največja zahvala pa gre seveda asistentki Irene Joveve in koordinatorki našega izleta Jasni Ružicki, ki se je prvič spopadla z izzivom turistične vodnice. Jasna je tudi ves čas skrbela, da vse poteka po načrtu in da smo bili skozi potovanje seznanjeni z vsemi dejstvi in zanimivostmi o krajih, ki smo jih obiskali. Draga Jasna v imenu cele ekipe, še enkrat iskrena hvala za tvoj trud in izjemno delo.

Za konec pa pripišimo, da se je naša LMŠ skupina naučila, da ni vedno nujno, da boš postrežen s prav tistim, kar želiš naročiti. V Bruslju te lahko presenetijo z veliko več …

Mateja Kumer

Pravijo, da kdor posluša, dobro sliši in kdor gleda, daleč vidi. Nekaterim je dano, nekateri se tega učimo/jo. Kaj to pomeni? To, da smo različni. In prav je tako. S to in tako različnostjo nastaja veliko idej, ki se udejanjajo s sprejemanjem in povezanostjo. Na pot smo se podali ljudje, ki želimo povezanost, ki znamo prisluhniti. Tako sem modro izbrala in se odzvala povabilu, evropskih poslancev, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja. Ker povabila evropskih poslancev ne izpustiš, se zelo veseliš, so dnevi do odhoda hitro minili in že smo bili na poti v evropske prestolnice na ogledu evropskih institucij.

Na avtobusu smo se znašli ljudje z vseh koncev Slovenije, različnih strarostnih skupin, a smo se kaj hitro začeli pogovarjati in družiti. Ure so minile in skrito v rahli meglici nas je pozdravilo mestece Schengen. Naša spremljevalka Jasna Ružicki nam je osvežila spomin in nam povedala, da je bila v mestu podpisana Schengenska pogodba o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. Mestece pa izbrano zaradi bližine tromeje. Ogledali smo si muzej, potne liste vseh članic Schengenskega območja, spili kavo, se poslikali in kot bi mignil smo bili nazaj na avtobusu. Pravijo, da čas hitreje teče, če si v dobri družbi. To še kako drži.

   

Popoldne smo prispeli v Luxemburg, eno izmed manjših članic hkrati pa finančno najbogatejšo državo Evropske unije. Ogledali smo si zgodovinske zgradbe, utrdbe, ostanke obzidja mesta in še bi lahko naštevala. Praznično okrašeno in obogateno staro mestno jedro je prispevalo k prešerni volji celotne skupine. Seveda smo si privoščili kuhano vino, da smo se malo ogreli, ter v množici ljudi poslušali adventno glasbo. Ogledali smo si tudi sedež Evropskega parlamenta v Luxembourgu ter Evropsko sodišče. Izvedeli smo veliko zanimivosti, od števila zaposlenih do reševanja odprtih težav med državami članicami na sodišču. Na skupni večerji je bilo polno smeha in druženja.

   

Nasledni dan smo pot nadaljevali do Bruslja, t.i. prestolnice Unije. Ob ogledu velikega atoma železa nas je pozdravilo sonce. Zgradba, če jo lahko tako poimenujem, je zares čudovita in velika, sploh če pomislim, da je bila zgrajena že leta 1958.

V mestu nas je čakal ogled Muzeja Evropske zgodovine. Po skrbno varovanem pregledu, smo dobili v roke tablice s slovensko razlago in se izgubili med razstavnimi prostori. Poleg poučnih vsebin je bil čas tudi za prijetno druženje LMŠ-jevcev v čarobnem adventnem času mesta Bruslja in ogledu znamenitosti. Najbolj me je navdušila posebna praznična okrasitev mesta ter večerja v čudovitem ambientu v centru mesta. V topli hotelski sobi, sem komaj čakala naslednji dan – druženje s poslancema v Evropskem parlamentu.

   

Oba evropska poslanca sta nas odlično sprejela. Videla sem ju že na poletnem dogodku stranke, a vseeno je v Evropskem parlamentu drugače. Oba med seboj se odlično dopolnjujeta, predvsem pa sta delovala povsem sproščeno. Sta resnično taka kot mi vsi, prijazna in dostopna. Predstavila sta odbore v katerih delujeta ter izpostavila njuno delovanje v dobro Slovenije.

Velika stavba me je fascinirala, saj smo videli samo en del tega velikega parlamenta, ki je celotno skupino očaral.

   

Hvala Jasni za odlično vodenje, Klemnu Vitkoviču za ogled prazničnega mesta in Žani, za druženje. Hvala evropskima poslancema za povabilo, ter vsem, ki so poskrbeli za organizacijo, za super počutje, namestitev in odlično hrano.

Še enkrat hvala za povabilo in čudovito izkušnjo.

Terezija Vidovič

 

V petek 13. decembra je poslanka Evropskega parlamenta, Irena Joveva, sodelovala v izobraževalnem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola 2019-2020.

Joveva je nastopila v vlogi članice strokovne ocenjevalne komisije. To so poleg poslanke Joveve sestavljale tudi Ada Hočevar in Sandra Radoš Krnel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predstavnica Evropskega parlamenta Slovenije. Strokovna ocenjevalna komisija je ocenjevala debatno tekmovanje dijakov na temo Odnos mladih do alkohola in drog. 10 šol se je pomerilo med seboj v 5. debatah, kjer so razpravljali na podlagi sledečih trditev:

  • Najučinkovitejši ukrep v boju proti njihovi zlorabi bi bila legalizacija vseh vrst mamil.
  • Starostno omejitev za uživanje alkoholnih pijač bi morali dvigniti na 21 let.
  • Vožnja pod vplivom alkohola bi morala biti obravnavana kot kaznivo dejanje s potencialno sankcijo zapora, tudi ko ne povzroči konkretne poškodbe.
  • Zdravljenje poškodb in zdravstvenih zapletov, ki so posledica uživanja mamil ali alkohola, bi morali kriti pacienti sami.
  • Zloraba mamil in alkohola izvira predvsem iz revščine in družbene izključenosti, zato se je proti njej treba boriti predvsem z ukrepi socialne politike.

Čestitke Srednji Zdravstveni in Kozmetični Šoli Maribor, Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana in Škofijski gimnaziji Vipava​ za uspeh na debatnem tekmovanju Evrošola. Debatno tekmovanje je bil zgolj prvi del projekta, saj bodo šole pripravile predlog rešitve določenega problema znotraj omenjene tematike. Rešitve bodo izvedli v praksi na svoji šoli, lokalnem ali celo širšem okolju.

 

 

Odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja na odločitev Evropske komisije:

Obžalujeva, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev, kar je razvidno tudi iz njene današnje obrazložitve, ki ne odseva dejanskega stanja tako znotraj schengenskega prostora kakor tudi ne na njegovih mejah, kjer se Slovenija sooča s povečevanjem števila nezakonitih migracij.

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU.

V prihodnje čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo dejansko brezhibno sposobna zagotoviti učinkovito in trajno upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

Seveda se strinjava s tem, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.