Žal so ljudje ujeti v raznorazne interese in politično izkoriščanje situacije

V petek, 6. marca 2020, so se v Hiši Evropske unije (EU) evropske poslanke in poslanec srečali z novinarkami in novinarji pred marčevskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki bo tokrat izjemoma v Bruslju. Ključne teme pogovora so bile predstavitev Evropskega podnebnega zakona, razmere na meji med Grčijo in Turčijo, razmere ob izbruhu novega koronavirusa ter madžarsko financiranje medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji.

Pogovor so začeli s predstavitvijo Evropskega podnebnega zakona, kjer je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da se sicer po eni strani lahko strinja s kritiki glede preohlapnosti zakona. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da gre za prioriteto številka ena in kot tako jo je treba obravnavati, saj smo v ključnem desetletju, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost našega planeta.

Po drugi strani pa razumem, da se teh izzivov ne da reševati čez noč. Konec koncev se jih je treba lotiti ambiciozno, a ne na škodo gospodarstva, predvsem pa ne na škodo ljudi.

Glede migracij oziroma razmer na grško-turški meji je poslanka Joveva dejala, da je po njenem mnenju EU tokrat bolj pripravljena. Hitreje se je odzvala kot v času migrantske krize leta 2015/16: “Verjamem, da so se marsikaj naučili iz tistega, prvega vala. Žal tega vmesnega časa niso znali izkoristiti, da bi pripravili ustrezno migracijsko in azilno politiko, upam pa, da jo bomo zdaj vendarle pripravili čimprej, ker je resnično skrajni čas.” Strinjala se je tudi s tem, da turški predsednik Erdogan izsiljuje EU, saj je bilo vse skupaj samo vprašanje časa.

Žal mi je, da so ljudje tisti, ki so ujeti v politične interese določenih voditeljev, v geopolitiko in ‘nevarne’ populizme, ki strah ob nastalih razmerah na meji med Grčijo in Turčijo izkoriščajo v svoj prid.

”Seveda ne moreš kar odpreti meja in sprejeti vseh ljudi. Popolnoma je jasno, da je veliko takih oseb, ki nezakonito prehajajo državne meje, a vseeno morajo pristojni organi ob ravnanju z migranti imeti v mislih tudi človekove pravice, ki so univerzalne,” je dodala Joveva.

V sredo, 11. marca 2020, evropske poslance čaka zagotovo pestra razprava o madžarskem financiranju medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji. S pomočjo evropskih liberalcev je bilo doseženo, da bo na plenarnem zasedanju Evropska komisija podala izjavo o omenjeni temi.

Prav tako bo naslednji teden (v torek, 10. marca 2020) na pobudo interne skupine poslancev Young Europeans (Mladi Evropejci), katere ožji del ekipe je tudi poslanka Joveva, srečanje s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Govorili bodo o dvigu kulture razprav v Evropskem parlamentu, spodbujanju poslancev k bolj dinamičnim razpravam in posledično večji prisotnosti na njih; med drugim bo govor o možnosti daljših nagovorov ter večji uporabi modrih kartonov (oziroma postavljanja vprašanj ostalim poslankam in poslancem).

/0 Comments/objavil/a

Ne smeš se ustavit pri vsakem ‘ne (da se)’.

“Ne smeš se ustavit pri vsakem ‘ne (da se)’.” Stavek, ki sem si ga najbolj zapomnila z minulega tedna.

Glede katerega sem vam še dolžna zapis, pred tem pa opravičilo, ker tega nisem storila že med vikendom.

Minuli teden nam, skratka, ni bilo treba v Bruselj. Ali Strasbourg. Ali kamorkoli. Lahko smo ostali doma. Če se slučajno zdaj kdo sprašuje, če je bilo tako zaradi virusa, je odgovor ne. Imeli smo teden, ki se mu reče ‘zeleni teden’. Meni bi bil sicer ljubši izraz ‘terenski teden’, ker naj bi bil to smisel vsega, ampak… Tudi prav. Dopuščam možnost, da sem, kot se za Jeseničanko spodobi, pristranska glede zelene. 

Šalo na stran. Že na začetku mandata sem se odločila, da bom – kadarkoli in kolikor bo to seveda mogoče – čas izkoristila za konkreten teren. Stran od pisarn, dvoran in soban, po možnosti v domovini. In ta ‘zeleni teden’, ki ga bomo imeli vsak drugi mesec, je v bistvu popoln za to.

Z lokalno asistenko Jasno sva šli v en socialno-varstveni zavod (Dom na Krasu) in tri domove za upokojence (v Novi Gorici, Celju (ob Savinji) in Radovljici).

Toda, žal… Ker ni dovolj dni v tednu, ker Slovenija včasih niti ni tako majhna, ker sem si želela za vsak obisk zares vzeti čas in ker sem imela vmes še sestanke, pa tudi srečanja z iniciativnimi in lokalnimi odbori LMŠ (ker je, seveda, tudi ta del terena pomemben in tega se v stranki zavedamo)… Ni šlo več od tega. Bom pa s temi tereni absolutno nadaljevala.

Nisem šla v to zato, da mečem slabo luč na druge, pač pa zgolj in samo zato, ker spoštujemo povedano in ker želimo dvigniti ugled politike. Vsaj malo. Seveda ne morem spremeniti sveta (na žalost), lahko pa naredim marsikaj. Če želim. In želim. V prvi vrsti sem šla v tej fazi poslušat ljudi. Vodstva, stanovalce… Jim pokazat, da sem tu. Da sem lahko – če nič drugega – njihov vezni člen, kjerkoli se bo to dalo. Da se!

Ključne ugotovitve? Vsak dom oziroma zavod je zgodba zase. Eni so uspešni bolj, drugi manj, eni so iznajdljivi bolj, drugi manj… Je pa res, da sta vsem skupni kadrovska in prostorska stiska.

Ne bom šla v podrobnosti vsakega doma posebej ali v ocenjevanja in presoje, ker se mi ne zdi pravično, dokler ne obiščem še kakšnega, če ne celo večine. Moram pa vseeno dodati, da so ti, ki sem jih obiskala, po mojem prepričanju med boljšimi.

Nauki? Včasih je potrebno zelo malo. En obrnjen stavek v prijavi na razpis za evropska sredstva. En “ne smeš se ustavit pri vsakem ne”. En “da se”. En “kako ste kaj”… En “niste sami”.

/0 Comments/objavil/a
,

“Če bo treba, bom šla osebno na teren”

“Tko k nas ne morte metat vseh v isti koš, tko tud teh ljudi ne morte! Pridte na teren. Med njih. Pa da vas vidim.”

To je (nelektoriran😬) del ene moje Facebook objave. Bil je oktober 2015. Čas hude humanitarne, begunske, migrantske krize.

V prejšnjem življenju, kot običajno rečem, je bil teren moja ljubezen. Med številnimi so izstopali točno ti, zlasti čustveno daleč najbolj naporni, a tudi najbolj vredni. Naučili so me daleč največ.

Štiri leta in štiri mesece po tej moji objavi, včeraj, smo na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu razpravljali o (ne)humanitarnih razmerah na zunanjih mejah EU.

V spodnjem videoposnetku je moj del razprave, na kateri sem si ‘prislužila’ prvi karton. Pa ne rumenega, ampak modrega. Namenjenega postavitvi vprašanja, na katerega potem lahko odgovoriš – če ne zavrneš kartona. Jaz sem ga sprejela. Najbrž mi ni treba posebej pojasnjevati, da mi ga je dal hrvaški kolega. Kakopak. Ker sem govorila o tem, kako nekateri vztrajno ponavljajo, da ni dokazov za nikakršno kratenje človekovih pravic komurkoli na meji Hrvaška-BiH. Da tisti, ki na to glasno opozarjamo, ne govorimo resnice. In ker bo zato očitno treba spet na teren. Šla sem kot novinarka, kot političarka bom šla še raje, če bo treba. Ker, ko mi bodo naslednjič spet rekli, da ni dokazov, jim bom pač lahko pokazala SVOJE.

P. S.: Poslanca, ki mi je dal karton, sem v odzivu povabila na kavo, da si skupaj pogledava tiste slike, posnetke in poročila o dogajanju na meji, ki že obstajajo. Menda greva naslednji teden. 

/0 Comments/objavil/a

Prenovljena metodologija širitve EU – konec izgovorov?

V začetku februarja 2020 so postale (še javno) znane podrobnosti predlagane nove metodologije glede širitvenega procesa EU. Po predstavitvi nove metodologije se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize svoje politične skupine Renew Europe, na kateri so o novi metodologiji razpravljali evropski poslanci, predstavniki držav Zahodnega Balkana, komisar za širitev Olivér Várhelyi, svetovalec francoskega predsednika Clément Beaune, predstavniki Evropske komisije in drugi. Drugi dan okrogle mize sta tako poslanka Joveva kot evropski poslanec dr. Klemen Grošelj izrazila zadovoljstvo, da se bo proces širitve nadaljeval, hkrati pa upanje, da EU ne bo “prišla v položaj, ko bodo kandidatke zapisane kriterije izpolnjevale bolje od nekaterih članic EU”.

Ne glede na vse je namreč tudi ta vidik pomemben, saj poleg drugih razlogov francoskemu ‘non’ oktobra 2019 botruje tudi nazadovanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v nekaterih mlajših državah članicah po vstopu v EU. Zdi se, da od držav Zahodnega Balkana zahtevamo veliko, kar je sicer prav, a kaj, ko medtem očitno nimamo (dovolj) učinkovitih mehanizmov za utrjevanje ali sankcioniranje kršitev temeljnih vrednot Unije med državami članicami.

Po drugi strani bi bilo treba izboljšati tudi vidnost in transparentnost sredstev prek instrumenta IPA. V programu IPA II, torej med letoma 2014-2020, je za strukturne reforme, ki pomagajo preoblikovati določene sektorje v državah in jih približujejo standardom EU, namenjenih 11,7 milijard evrov. Pogajanja za IPA III še potekajo. Predlog EK iz leta 2018 sicer predvideva povečanje sredstev na 14,5 milijard evrov, vendar je ta znesek še vedno stvar pogajanj in je – tako kot preostale zadeve – vezan na prihodnji večletni finančni okvir EU.

Nova metodologija za pristopna pogajanja torej prinaša določene novosti. Nekatere med njimi so pozitivne, spet druge bi lahko imele tudi negativne posledice za države na Zahodnem Balkanu. Poslanka Joveva je v oddaji za makedonsko televizijo TV TELMA pozdravila predvsem razvrstitev poglavij v šest svežnjev, kar naj bi zagotovilo morebitno pospešitev pristopnih procesov. Po njenem mnenju sta dobra tudi predlog o povečanju investicij in finančne pomoči na podlagi napredkov držav na Balkanu ter del, ki govori o pospešeni integraciji pri individualnih politikah, programih oziroma mehanizmih EU, do katerih bi bile države v procesu približevanja EU po novem vključene tudi pred formalnim sprejetjem v EU. Pod črto: Ti predlogi ponujajo nekatere prednosti, vendar po drugi strani spreminjajo dosedanji proces, saj je možno tudi nazadovanje pri pristopnemu procesu ter odtegnitev nekaterih programov in sredstev EU.

EK sedaj upa, da bodo države članice ta predlog podprle sočasno z začetkom pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo čim prej, še pred majskim skupnim vrhom v Zagrebu, na katerem bo EK pripravila (tudi) ekonomski in investicijski razvojni načrt za Zahodni Balkan. Če bo Svet odobril novo metodologijo, bo EK predstavila okvir za osnutek pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo.

*V Evropskem parlamentu so o prenovljeni metodologiji razpravljali v ponedeljek, 10. februarja, nagovor poslanke Joveve pa najdete v zavihku Novice – Nagovori v EP.

/0 Comments/objavil/a

Razpis za plačano pripravništvo v Evropskem parlamentu pri poslanki Ireni Jovevi (LMŠ/Renew Europe)

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu (EP)? Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh ter se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve vzpostavlja pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del ekipe in pridobiti znanja iz delovanja EP. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznice in posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj EP, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov z različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • Neposredne izkušnje z delom v EP;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
  • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
  • pridobivanje znanja z administrativnih in vsebinskih področij;
  • priložnost uveljavljanja svojega znanja, s čimer prispevate k dejavnostim EP;
  • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • Administrativno in vsebinsko pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • Zanimanje za delovanje EP in Unije kot celote;
  • kreativen ter odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika (ali več njih) je prednost.

Kako se prijavite? Vsi zainteresirani ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 29. februarja 2020. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidatke in kandidate, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najpozneje 10. marca 2020. Prednost pri izboru bodo imeli mlajše in mlajši od 29 let.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Irena Joveva

poslanka Evropskega parlamenta

članica skupine Renew Europe

 

Ljubljana / Bruselj, 3. februar 2020

/0 Comments/objavil/a

Dialog z mentorji projekta Evrošola in EPAS

Zadnji januarski petek 2020 je bil za evropsko poslanko Ireno Jovevo še posebej pester. V Hiši EU se je sestala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in razpravljala o izzivih, s katerimi se srečujejo starostniki, nato pa je v sproščenem okolju izmenjala mnenja z mentorji združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. 

Na povabilo predstavnikov ZDUS so evropski poslanci razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo upokojenci tako na evropski kot na nacionalni ravni. Predstavniki ZDUS so poslancem predstavili projekt Starejši za starejše in Medgeneracijske dneve sožitja, ki jih organizirajo skupaj s predstavniki mladih. Ključno pozornost so med pogovorom namenili dolgotrajni oskrbi, primerom dobrih praks in evropskim sredstvom ter razpisom za starejše.

V Hiši EU je medtem potekal drugi seminar za mentorje združenega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola. V projektu je letos sodelovalo 60 šol in več kot 150 mentorjev. Mentorji so imeli priložnost izmenjati ideje in mnenja o evropskih in aktualnih tematikah s slovenskimi evropskimi poslankami in poslanci. Pogovor je potekal v sklopu petih omizij, kjer je Irena Joveva odgovarjala na vprašanja, povezana z varovanjem okolja. Mentorje so zanimala različna vprašanja glede prihodnje evropske okoljske politike; od zakonodaje, ki nas čaka na področju okolja, mehanizmov za uresničitev zelo ambiciozno zastavljenih ciljev Evropskega zelenega dogovora, ureditev trajnostnih deponij, boja z onesnaženo zemljo/zrakom … pa vse do stališča Evropskega parlamenta in politične skupine Renew Europe do jedrske energije kot prehodnega vira energije do popolne oskrbe z obnovljivimi viri energije. Seveda pa je – tako kot vsakega posameznika – tudi mentorje zanimalo, kako se je poslanki spremenilo življenje, kakšen je način dela v Evropskem parlamentu, če je že imela čas za ogled Bruslja in podobno. 

Po končanem dogodku je Joveva izpostavila, da pozdravlja dogodke, kot je bil ta pogovor z mentorji. Meni, da bi morali imeti vsi državljani možnost – s pomočjo takšnih dogodkov – za izmenjavo stališč z evropskimi poslankami in poslanci, s tem pa evropske teme dejansko približati ljudem. Prav tako komaj čaka, da se z mentorji in dijaki sreča v prihodnjih mesecih, ko bodo na svojih šolah v praksi poskusili uresničiti zastavljene predloge v okviru projekta Evrošola in EPAS.

/0 Comments/objavil/a

Renew Europe goes local: Slovenija je del evropske zgodbe

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta bila gosta v oddaji Slovenija je del evropske zgodbe na Televiziji Vaš kanal.

V pogovoru so se predvsem osredotočili na aktualne teme, kot so brexit, širitev EU, Zeleni dogovor … Predstavila sta ključne programske prioritete svojega dela ter med drugim razložila, kako tečeta življenje in delo tako na ‘evropskem parketu’ kot tudi znotraj njune evropske družine, evropske politične skupine Renew Europe.

/0 Comments/objavil/a

Dialog z mladimi – projekt Vsi smo EU: Nič o mladih brez mladih

V petek, 17. januarja 2020, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je v prvi polovici leta 2019 temeljil predvsem na spodbujanju dialoga z mladimi ter njihovi čim višji udeležbi na volitvah. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogov mladih, ki bi pomagali pri njihovem življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se v okviru projekta udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita, sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljene, so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladinski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici, ki so (bili) na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnostni sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da – ko govorimo o e-volitvah – mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo z izstopom Združenega kraljestva utegnejo občutiti tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali (nujno) pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.«

Resnično si želi, da bodo pogajalci vendarle uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe, namenjene mladim.« Joveva pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal tudi proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabljala bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko mesečno naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov, s katerimi se mladi soočajo.

/0 Comments/objavil/a

Hrvaško predsedovanje Svetu EU: od besed k dejanju?

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta se v petek, 17. januarja 2020, udeležila skupne seje parlamentarnih odborov – za zadeve Evropske unije (EU) in za zunanje zadeve. Oba sta tudi nagovorila poslance državnega zbora, osrednja tema pa je bila predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije.

Zakaj je pomembno, da se evropski poslanke in poslanci, če jim to dopušča čas, udeležujejo teh sej v slovenskem hramu demokracije? Ker je po mnenju Joveve in Grošlja prav, da se poslanke in poslance v državnem zboru seznanja z aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, posledično pa tudi slovensko javnost.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Hrvaški politiki in diplomati namreč te dni jasno in glasno poudarjajo, da bodo »varovali vladavino prava kot temeljno vrednoto«. Upravičeno se torej lahko pričakuje, da bodo to udejanjali tudi v praksi, je ob tem – tako na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kot tudi na tokratni skupni seji pristojnih odborov DZ – pripomnila Joveva. Kot je dodala, od Hrvaške pričakuje ne le dejansko spoštovanje vladavine prava, pač pa tudi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi: »Hrvaški premier se je v Evropskem parlamentu moral precej braniti pred očitki glede ravnanja Hrvaške z migranti. Čeprav jih sam zanika, mu večina mojih kolegov – z mano vred – upravičeno ne verjame. Medtem je popolnoma jasno, da se določenih težav zaveda tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v odgovoru na moje vprašanje v zvezi s tem napovedala nadzorne mehanizme, a so podrobnosti še stvar pogovorov z državami članicami.«

Joveva je izpostavila tudi pričakovanje, da bodo države članice sedaj, ko je bil Zeleni dogovor potrjen v Evropskem parlamentu, uresničile tudi svoje besede in zaveze glede okoljske politike. Izrazila je upanje, da to ni vagon, na katerega so države skočile zgolj zato, ker je »zeleno moderno«: »Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom leta 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.«

V nadaljevanju je ključne izzive, ki bodo zaznamovali letošnje leto in s tem tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, nanizal tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj. »Velika Britanija s svojim odhodom iz EU odnaša 16 % sredstev, kar pomeni, da bo potrebno bodisi delno kompenzirati bodisi zmanjšati sredstva v proračunu oziroma prilive v proračun«, je povedal in poudaril, da je eden od vzvodov za reševanje te problematike zagotovo tudi tako imenovani mehanizem za pravični prehod (v brezogljično družbo).

»Vsekakor je to tudi sistem, ki bi preprečeval, da bi iz tretjih držav evropski trg preplavili ogljični izdelki v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih že imamo. Strateško vprašanje, ki se odpira v okviru proračuna, pa je vprašanje razmerja med tradicionalnimi postavkami, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter sodobnimi postavkami, med katere sodi tudi Zeleni dogovor,« je še dejal Grošelj. Po njegovih besedah se namreč moramo zavedati, da bo politika svojo kredibilnost okrepila samo na način, ko bo razlika med zapisanimi usmeritvami, zastavljenimi cilji ali željami in implementacijo čim manjša.

Glede položaja EU na globalnem parketu pa je evropski poslanec opozoril, da bomo morali prenehati razmišljati o industrijah posameznih držav članic, pač o skupni, evropski industriji.

Joveva in Grošelj sta spomnila tudi na predvideno ustanovitev Konference o prihodnosti Evrope. Gre za platformo, v kateri naj bi sodelovale evropske institucije, predvsem pa državljanke in državljani, kar je tudi najbolj pomembno: »Da jim ne le govorimo in obljubljamo v nedogled, ampak tudi dejansko dokažemo, da jih slišimo, poslušamo in še zlasti upoštevamo.«

/0 Comments/objavil/a

Podnebje se spreminja, spremeniti se moramo tudi ljudje

Evropska poslanka Irena Joveva je za Ekologe brez meja zapisala svoje razmišljanje v kolumno o evropskem prizadevanju za doseganje podnebnih ciljev ter Zelenem dogovoru. 

Končno. Čeprav bi morali začeti že veliko prej, je v zadnjih letih vendarle končno zaznati nekaj več aktivnosti in pobud Evropske unije (EU) v skrbi za naše okolje. Veliko je bilo že storjenega pri ozaveščanju, a veliko je še za postoriti. Po raziskavi Eurostata se večina Evropejcev (84 %) strinja, da bi morale države narediti več na področju okolja in zagotoviti ustrezna sredstva za prehod na zelene energije. EU se je predstavila kot gonilna svetovna sila varovanja okolja in soočanja s podnebnimi spremembami. V Evropskem parlamentu smo sprejeli resolucijo, ki je razglasila izredne razmere zaradi podnebnih sprememb, Komisija pa si je – tudi zaradi izrazitega pritiska Parlamenta – zadala ambiciozni Zeleni dogovor.

Za doseganje zastavljenih ciljev bo oblikovanih veliko zakonodajnih aktov in direktiv. Tekoče leto bo pokazalo, kako si bo EU v naslednjih desetletjih prizadevala za ublažitev podnebnih sprememb in posledic ter za vzpostavitev okvira trajnostnega načina življenja. Evropski proračun medtem že skrbi za soočanje s podnebnimi spremembami na številnih področjih, kot so kmetijstvo, kohezija, energetika, razvoj in transport, ki imajo na podnebje največji vpliv. Sprejetih je bilo več ukrepov, ki bodo pričeli delovati v naslednjih letih, denimo direktiva o prepovedi plastike za enkratno uporabo.

Za namen spopadanja s podnebnimi spremembami se predvideva povečanje sredstev na 25 % proračuna (320 milijard evrov). Izrednega pomena so Sklad oziroma Mehanizem za pravičen prehod, Naložbeni načrt za trajnostno Evropo in reforma Skupne kmetijske politike. Marca naj bi bil predstavljen t. i. Podnebni zakon za podnebno nevtralno družbo do leta 2050, veliko pa pričakujem tudi od t. i. ‘Farm to fork’ prehranske strategije glede zmanjševanja uporabe pesticidov in antibiotikov.

Končno. Končno smo prišli do točke, ko je problematika okolja v evropski politiki postala prioriteta in  resnično si želim, da bomo uspešni ter rešili tisto, kar je še mogoče rešiti. Poročila znanstvenikov nas ne morejo navdajati z optimizmom. Onesnaženost oceanov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, taljenje ledenih plošč in neizprosni požari… Čisto vsi moramo začeti ravnati odgovorno, se zavzeti za naravo ter poskrbeti za prihodnost nas in našega planeta. V enem izmed svojih plenarnih govorov sem povedala, da se podnebje spreminja, a da je skrajni čas, da se začnemo spreminjati tudi ljudje.

Več si lahko preberete na Ekologi brez meja.

Ekologi brez meja se zavzemajo za svet brez odpadkov, ki ga skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Nihovo poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivajo na spremembe politik in navad. So mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjajo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov.

/0 Comments/objavil/a