Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 16. septembra 2020, v govoru o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, pretežno iskala odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja pandemija covida-19. Spodaj odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja.
Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je deloma izpolnil najina pričakovanja. Glede na aktualno dogajanje je bila pričakovana osredotočenost govora na okrevanje po epidemiji COVID-19. Tu se nama zdi pomembno, da je von der Leynova ponovno poudarila zavezanost aktualne komisije zastavljenim ciljem z začetka mandata k prehodu na podnebno nevtralno, digitalizirano in socialno pravično EU. Pomembno je, da aktualna komisija – več kot očitno veliko bolj kot pa Svet oziroma države članice – v ‘pokriznem okrevanju’ vidi predvsem priložnost, da s predvidenimi sredstvi in finančnimi mehanizmi še bolj odločno pristopimo k spremembi razvojne paradigme in posledično tudi ustroja evropske družbe.
Na področju zdravja pozdravljava poudarke von der Leynove glede močnejše Zdravstvene unije z v prihodnost usmerjenim programom EU4Health, okrepitev EU agencij ter ustanovitev nove agencije za biomedicinske raziskave in razvoj. Ti programi so bili namreč žrtev julijskega zasedanja voditeljev držav članic.
Veseli naju tudi, da se je na socialnem področju krenilo v oblikovanje okvira za evropsko minimalno plačo, s čimer se končno približujemo skupnim rešitvam pri soočanju s socialnim dumpingom tretjih držav, ki s tem ogrožajo razvoj in delovna mesta v EU. Meniva tudi, da je skrajni čas, da EU oblikuje skupne kriterije socialnih pravic. Odličen se nama zdi tudi predlog o novem evropskem kulturnem projektu “bauhaus”, ki naj bi bil prostor za soustvarjanje sistemskih sprememb pri trajnostni paradigmi.
Predsednica je omenila tudi hiter odziv ECB na grožnjo krize, ki jo je povzročil COVID-19. Podpirava nadaljnjo krepitev ter dopolnitev Kapitalske in Bančne unije, a žal je pri tem ostalo neodgovorjeno ključno vprašanje: kako. Sama namreč meniva, da bo to v veliki meri – bolj kot od volje držav članic in komisije – odvisno od uspešnosti pokriznega okrevanja in pa preprečevanja neenakomernega okrevanja po krizi med državami članicami. Je pa pri tem treba pohvaliti odzivnost komisije, ki s tem sporoča, da se tega tveganja zaveda bolje, kot se ga je Junckerjeva komisija ob zadnji krizi. Zato tudi ne preseneča, da je von der Leynova jasno izpostavila pomen okrepitve enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji EU, ki pa jih je ‘covid kriza’ omajala zaradi enostranskih potez držav članic.
Pomembno se nama tudi zdi, da se Komisija zaveda obsega nalog in zahtevnosti izzivov, ki so pred nami na področju podnebnega prehoda, ter bo temu namenila kar 37 odstotkov vseh sredstev sklada NextGen (za potrebe Evropskega zelenega dogovora). Še pomembnejše pa je zavedanje, da bo posledično treba spremeniti in prilagoditi obsežen zakonodajni paket, kjer bo ključnega pomena tako podpora parlamenta kot tudi iskanje ustreznega ravnovesja med interesi držav članic. Ključna sprememba pri spoštovanju zagotovitve deleža sredstev za trajnostne in nizko ogljične investicije je napoved o izdajanju t.i. zelenih obveznic. S tem bo EU postala daleč največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in k temu spodbudila tudi preostale dele sveta. Morda še bolj bistvena pa je ambiciozna postavitev cilja na vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisijskih izpustov do leta 2030 v t.i. podnebnem zakonu, s čimer je postavljen zelo jasen razvojni okvir za EU in države članice. Tu sicer morava opozoriti, da naju skrbi razhajanje med ambicijami aktualne slovenske vlade in zastavljenim ciljem, ki bo zahteval prilagoditev ne le nacionalnih razvojnih programov, pač pa prevetritev vrste predvidenih projektov in pripravo novih projektov (denimo zeleni vodik itd.). Pri tem še posebej bode v oči skepticizem posameznih članov vladne koalicije v Sloveniji do podnebnih sprememb.
Na področju digitalizacije medtem pozdravljava postavitev Evropskega oblaka, sodobne internetne infrastrukture ter sodobne digitalne evropske identitete, kar bo izboljšalo učinkovitost ekonomije, olajšalo birokratske postopke državljanom in dodatno povezalo skupen enotni trg. Za področje digitalizacije bo Komisija, in pri tem jo bo podprl tudi parlament, predlagala vsaj 20 odstotkov sredstev iz novega sklada NextGen ter se zavezala tako za infrastrukturne digitalne investicije v 5G, 6G in optična vlakna kot tudi v tehnologijo, potrebno za tehnološki preboj Evrope, vključno z napovedanimi osmimi milijardami investicije v super računalnike. Cilj vseh teh ukrepov je zagotoviti digitalno evropsko suverenost in za to nujno potreben tehnološko-razvojni preboj. Poleg napovedanega spodbujanja razvoja tehnologij, usmerjenega v gospodarsko rast, bo potrebna tudi premišljena regulacija na področju pravice do zasebnosti, svobode govora, prostega pretoka podatkov in varnosti teh sistemov. Z jasnimi cilji in premišljeno strategijo bi EU morala nadoknaditi zaostanek za drugimi državami in postaviti smernice svetu tako pri razvojnem potencialu kot pri spoštovanju pravic državljanov.
Govor predsednice Komisije jasno postavlja tehnične smernice in omejitve državam članicam pri črpanju evropskih sredstev, da bodo ta dejansko porabljena v skladu s cilji celotne EU ter bodo razvojno naravnana za gospodarsko rast in blaginjo prihajajočih generacij. Von der Leynova je bila nedvoumna glede napovedi, da morajo biti evropska sredstva odporna na korupcijo in konflikte interesov, bi si pa ob tem želela bolj odločno obsodbo trenutnega kršenja vladavine prava v nekaterih državah članicah in bolj jasna opozorila glede vezave teh kršitev na evropska sredstva za v prihodnje. Želiva si tudi konkretnejšo opredelitev komisije do ključnega vprašanja migracij, ki poleg vladavine prava razdvaja države članice, zato pričakujeva konkretne rešitve oziroma predloge prihodnji teden, ko naj bi bil predstavljen nov migracijski pakt. Gre namreč za dve vprašanji, ki bosta – poleg novih lastnih virov EU – pomembno, če ne celo odločilno zaznamovali nadaljnji razvoj same EU.
Prav vprašanje lastnih virov, ki ga je predsednica sicer omenila (razširitev mehanizma trgovanja z emisijskimi kuponi, uvozni ogljični davek in možnost digitalnega davka na velike korporacije), pa ostaja odprto in nedorečeno, čeprav ne bi smelo – glede na pomen, ki ga ima. A za to je oziroma bo vendarle potrebno več (politične) volje, saj gre za zahtevna geopolitična vprašanja, ki pa so hkrati nujna za doseg vzdržnega odplačevanja dolga EU in sredstev za doseg pravične družbe.
Irena Joveva
dr. Klemen Grošelj
Vir fotografije: European Union 2020 – Source : EP/Daina LE LARDIC