Danes, 30. marca 2020, je bil v reviji The Parliament Magazine objavljen članek o poglobljeni zdravstveni krizi. Evropska poslanca Irena Joveva in njen slovaški kolega Martin Hojsik, oba člana odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, sta pripravila članek, v katerem opozarjata na porast bolezni zaradi protimikrobne odpornosti. Po njunem mnenju bi pandemija koronavirusa morala vse zakonodajalce opozoriti tudi na naraščajočo grožnjo zdravstvu zaradi protimikrobne odpornosti. V nadaljevanju si lahko preberete povzetek v slovenskem jeziku.
Kitajski zdravnik je decembra 2019 opozoril na možen izbruh nalezljive bolezni, ki spominja na SARS. Lokalne oblasti v Wuhanu so zanemarile njegovo opozorilo in v naslednjih mesecih so svetovni mediji poročali o ponovnem širjenju koronavirusa in škodi, ki jo je utrpelo kitajsko gospodarstvo. Več azijskih držav je prenehalo uvažati kitajsko blago, turizem je zdaj marginaliziran, uresničevanje gospodarskih pogodb za dostavo dobrin in storitev pa je skoraj nemogoče.
Protimikrobna odpornost je sposobnost mikrobov (kot so bakterije, virusi, glive), da razvijejo odpornost proti učinkovitim protimikrobnim zdravilom, kot so antibiotiki. Njihova odpornost se krepi že pri ustrezni uporabi protimikrobnih zdravil. Ko pa temu dodamo še zlorabe in prekomerno uporabo protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih, skupaj z antimikrobnim onesnaževanjem okolja, se ta še pospešeno razvija.
Kljub resnosti trenutnega izbruha COVID-19 je druga, potencialno nevarnejša zdravstvena plat, deležna veliko manj pozornosti: protimikrobna odpornost (Antimicrobial Resistance – AMR). Že pred tremi leti je Evropski parlament na konferenci o nevarnosti AMR navedel, da je sedaj skrajni čas za ukrepanje. Sočasno je posebna priloga k reviji The Parliament Magazine, Time to act, opozorila na nadaljnjo rast števila smrti, ki jih je povzročila protimikrobna odpornost. Evropska komisija je vrsto let uporabljala zastarele podatke s stopnjo umrljivosti 27.000 ljudi na leto. Čeprav je bil podatek posodobljen, 33.000 žrtev letno, tudi ta ne upošteva vseh okužb. Bolnišnice so pomemben vir podatkov AMR, vendar poročanje o stopnji odpornih okužb prek Evropske mreže za spremljanje protimikrobne odpornosti (EARS-Net) za države članice še vedno ni pravno zavezujoče. Prodaja antibiotikov ostaja visoka, Evropsko računsko sodišče pa je novembra 2019 imelo bore malo dokazov za ugotovitev, da naj bi dejavnosti Komisije zmanjšale zdravstveno breme, ki ga povzroča protimikrobna odpornost.
Protimikrobna odpornost je vztrajna in vse večja grožnja zdravstvenemu sistemu po vsem svetu; Japonska je nedavno poročala, da je več kot pol milijona ljudi okuženih z bolj odpornimi bakterijami. Kitajska je medtem neuradno poročala o ducatu izbruhov bolj ali popolnoma odpornih bakterij na leto. Veliko pomanjkanje higiene v obratih za vzrejo ali pri lovu živali ter v ribogojnicah po vsej Aziji, še posebej na Kitajskem, je pomemben dejavnik patogenih izbruhov, odpornih ali ne. Tak izbruh je na Kitajskem že zmanjšal proizvodnjo svinjine, ki je ena izmed osrednjih živil na Kitajskem; bil je posledica afriške prašičje mrzlice. Ta je državi pustila zgolj 30 odstotkov zalog svinjine, zaradi česar je Kitajska odprla svoje vojne rezerve. Posledično zvišanje cen in povečan uvoz svinjine so Kitajce spodbudili k prehodu na piščanca. Pridelava perutnine, ki bi zadovoljila 1,3 milijarde potrošnikov, je povzročila tako velik pritisk na proizvodnjo, uvoz in cene, da se je pojavil še en patogeni izbruh; tokrat v obliki nove ptičje gripe z izvorom v centralni kitajski provinci Hunan, ki se nahaja tik ob regiji Wuhan, trenutnem epicentru izbruha koronavirusa. Po poročanju kitajskega ministrstva za kmetijstvo in podeželje je bilo takrat okoli 18.000 piščancev okuženih in zato odstranjenih zaradi visoko patogenega podtipa gripe H5N1. Ta obremenitev sistema vzreje v kombinaciji s slabimi higienskimi praksami bo tudi v prihodnosti najverjetneje povzročila nadaljnje povečanje izbruhov bolezni zaradi protimikrobne odpornosti.
Po podatkih Skupine za okoljsko zdravje in pravičnost je med letoma 1999 in 2017 približno 400.000 evropskih družin žalovalo za žrtvami obolenj, povezanih z AMR. Mikroorganizmi (bakterije in virusi), ki so odporni na protimikrobna zdravila, že zdaj zahtevajo vsaj 700.000 življenj na leto, od tega 230.000 zaradi zdravilom odporne tuberkuloze. Do leta 2050 bi lahko okužbe z mikroorganizmi, odpornimi na protimikrobna zdravila, pokončale približno 10 milijonov ljudi letno in povzročile gospodarsko krizo, primerljivo s svetovno finančno krizo leta 2008.
AMR lahko zmanjša naše zmogljivosti za boj proti tovrstnim okužbam, saj antibiotiki, ki rešujejo življenje, postajajo vse manj učinkoviti. Če se ne bo storilo nič, bi se lahko Evropska unija in svet soočila z grozljivim obdobjem brez antibiotikov, kjer bi bili kirurški posegi in tudi najmanjše okužbe smrtne.
To je še toliko bolj pomembno glede na to, da je bila pred kratkim vzpostavljena povezava med globalnim segrevanjem in nastankom AMR.
Članek v originalu si lahko preberete tukaj.
