Dijakinje in dijaki, člani Dijaške skupnosti Ljubljana, so v petek, 21. maja, organizirali spletni pogovor “Dijaki Evropske unije”. Na razpravi sta poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovala še Nastja Orel, članica odbora Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija, ter Petar Mrdović, mladinski delegat Republike Slovenije pri Svetu Evrope. Spregovorili so o Evropski uniji, priložnostih za pripravništva in osveščanju mladih. 

Uvodoma so se v pogovoru dotaknili najbolj aktualnih zadev, in sicer prihajajočega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Poslanka Joveva je dijakinjam in dijakom pojasnila, kaj sploh pomeni predsedovanje svetu EU: “Šestmesečno predsedovanje državi, ki predseduje, prinaša nekaj prednosti in priložnosti, prinaša pa tudi neke vrste privilegiran dostop do informacij. Čeprav mora biti država seveda nevtralna in nepristranska pri pogajanjih, lahko to predsedovanje vendarle izkoristi za izpostavljanje nekih določenih prioritet. Slovenija bo v tem času postala središče, kjer se bodo odvijali sestanki na vseh ravneh.” Izrazila je pričakovanje, da aktualna slovenska vlada predsedovanja ne bo izkoristila za uresničevanje ideoloških oziroma strankarskih interesov. Želi si, da bo Slovenija to predsedovanje uspešno izpeljala, da se po koncu “ne bomo za glavo držali še bolj, kot se sedaj“.

Joveva je dejala, da prednosti članstva v Uniji vidimo, če Slovenijo primerjamo z na primer katerokoli državo Zahodnega Balkana: “Če pustim ekonomske prednosti ob strani, imamo boljše okoljske in živilske standarde, ker smo del Unije. Prost pretok delovne sile, blaga, storitev, kapitala. Večja socialna zaščita, zaščita čovekovih pravic ter zaščita manjšin in ranljivih skupin. Če pogledamo s povsem praktičnega področja je tu še uporaba mobilnih naprav in mobilnih podatkov. Uporaba teh v drugi državi članici je za nas povsem samoumevna in se ne oziramo na to, če potujemo, ker je cena povsod enaka kot doma.

Prav tako je Joveva izpostavila, da imajo sovrstniki mladih v državah Zahodnega Balkana težji dostop do programov za mlade, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, ter do pripravništev v evropskih organih. “Možnosti za različna pripravništva je res ogromno, a hkrati je tudi konkurenca velika. Mladi iz EU, pa tudi širše, se prijavljajo na razpisna mesta za pripravništva v vseh institucijah in agencijah EU. Sicer so vsa pripravništva objavljena na portalu epso.europa.eu. Lahko so krajša ali daljša, trajajo pa največ pol leta, a žal v tem trenutku zaradi epidemioloških ukrepov mladi ne dobijo povsem pristne izkušnje.

Poslanka je mladim svetovala, da te ponujene priložnosti izkoristijo, se udeležijo izmenjave v okviru programa Erasmus+, saj bodo pridobili številna znanja in vpogled v delo na evropski ravni. Tudi sama ima odprta mesta za opravljanje pripravništva, ampak je žal zaradi trenutne situacije zaenkrat v njeni pisarni delala zgoljena pripravnica, pa še to v epidemiji primernih razmerah, ko je bil Evropski parlament skoraj mesto duhov. “Takoj, ko se vzpostavi normalen način dela, bomo s pripravništvom nadaljevali in prijavil se bo lahko kdorkoli. Prednost bodo imeli mladi, ki podobnih izkušenj še niso imeli.

V nadaljevanju je beseda tekla o osveščanju mladih o EU in delu njenih organov. “Tisti, ki ste organizirali ta pogovor, in tisti, ki poslušate, ste vključeni in se pomembnosti informiranja že zavedate. Nagovarjati in vključevati moramo tiste, ki jih danes ni.” Joveva vidi najboljši način osveščanja v družbenih omrežjih, saj mladi te platforme vsakodnevno uporabljajo. Ključen se ji zdi tudi način komunikacije. “Tematike je treba razlagati na čim bolj enostaven način. Če bi pod neko objavo napisala “danes sem bila na trialogu o ESC-ju”, s tem ne povem veliko. Treba je poljudno pojasniti, kaj je trialog (pogajanja) in kaj je Evropska solidarnostna enota (ESC). Tudi prek projektov, kot je Poslančev dnevnik, se trudim evropske tematike razložiti na preprost način, v razumljivem jeziku. Vztrajam pri tem, da če ne znaš v eni minuti ali na eni strani povedati bistva neke najbolj zapletene tematike, se nisi dovolj pripravil ali je pač ne poznaš dovolj dobro.”  Evroposlanka je dijakinjam in dijakom zaupala, da se raje sama potrudi pri svojih zapisih na družbenih omrežjih in so to dejansko njena besedila, pa čeprav jih zaradi tega ne objavlja vsak dan. Ključno se ji zdi, da so politiki v osveščanju iskreni in nepokroviteljski.

Za konec je Joveva dijakinjam in dijakom še položila na srce, naj bodo radovedni. “Sprašujte in ostanite aktivni še naprej. Osveščajte se s kritičnim prebiranjem različnih portalov in uporabite tehten premislek. Če nekaj, kar preberete, deluje preveč dobro ali preveč enostavno, da bi bilo realno, potem gre zagotovo za lažno novico. Prihodnost je v vaših rokah!

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.