Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. aprila 2022, udeležila spletne razprave z dijaki ambasadorji Evropskega parlamenta z naslovom Če bi jaz odločal(a) o preprečevanju odvisnosti med mladimi.  Odvisnost žal ni redek pojav, zato so mladi v razpravi predstavili svoje poglede nanjo in s poslanko Jovevo iskali rešitve, ki jih lahko ponudi politika. Strinjali so se, da je najpomembneje, da do zasvojenosti niti ne pride. Mladi namreč droge največkrat poskusijo iz radovednosti in medvrstniškega dokazovanja, a zavedati se morajo, da bodo res “kul” samo, če bodo dobri ljudje, je poudarila poslanka.

Joveva je uvodoma nanizala nekaj dejstev o zasvojenosti, ki so jih pokazale evropske raziskave. Mladi pogosto in že v rosnih letih posegajo po cigaretah in alkoholu, ker jim je oboje relativno lahko dostopno. Tudi uporaba mehkih in trdih drog je razmeroma visoka. Poslanka sicer zagovarja legalizacijo marihuane tako v medicinske kot osebne namene po vzoru nekaterih ostalih evropskih držav. Pri tem pa se ji zdi pomembna regulacija dovoljenih količin pridelovanja in posedovanja, starostne omejitve ter omejevanje zlorabe. Do trdih drog ima radikalnejše stališče, saj si želi njihovega popolnega izkoreninjenja. Zaskrbljujoče so tudi nekemične odvisnosti, pri tem so še posebej v porastu odvisnosti od elektronskih naprav. Pandemija je težave na vseh področjih odvisnosti samo še poglobila.

Sledile so predstavitve, ki so jih srednješolci pripravili na osnovi delavnic, organiziranih na šolah. Glavna ugotovitev je bila, da se vse začne v domačem okolju. To mora zagotavljati zdrav razvoj mladostnikov s pozitivno samopodobo. Zelo pomembni se jim zdijo tudi medvrstniški odnosi ter ostalo podporno okolje – od sorodnikov, znancev, sosedov, do učiteljev. Povedali so, da pogrešajo več ozaveščanja in izobraževanja, tako za mlade kot tudi za starejše. Evropska poslanka je izpostavila tudi vse večje pritiske okolice:

“Zakaj se toliko mladih bori z odvisnostjo? Mladi iščejo nekaj, da lahko pozabijo na težave, ki jih imajo in te težave so ponavadi vzrok odvisnosti. Epidemija je vse še poslabšala in podali ste odličen predlog, da bi se mladi morali učiti, kako se tem skušnjavam zoperstaviti. Predvsem v obdobju mladostništva, ko so skušnjave, da se dokažejo, še večje. Kot družba mladim ustvarjamo ogromen pritisk. Živimo v svetu tekmovanj in potrošništva, ker mislimo, da nas bo to osrečilo.”

Po mnenju poslanke mladi droge poskusijo iz radovednosti, pri tistih, ki se jim zgodi zasvojenost, pa so vedno tudi globlji vzroki. Pridobivanje občutka lastne vrednosti je projekt skupnosti, zato moramo kot družba prevetriti vrednote, je dejala. V različnih skladih, ki so na voljo v okviru Evropske unije, so na voljo zajetna sredstva za izvajanje programov preventive na področju zasvojenosti. Ob tem je pomemben tudi poostren nadzor nad razpečevalci drog ter preiskave, ki morajo pripeljati do epilogov, to je do razkritij kriminalnih mrež, ki obvladujejo trg s prepovedanimi substancami.

Eden od predlogov je bil tudi višanje starostne meje za nakup alkohola in tobačnih izdelkov. Poslanka je bila kritična do slovenskega odnosa do alkohola:

“Vsak večji dogodek je priložnost za zdravico, zato je ključno toliko bolj odgovorno obnašanje starejših, da bi mlade izključili iz popivanja in jim onemogočili stik z alkoholom. Višanje starostne meje verjetno ne bo pomagalo.”

Govora je bilo tudi o nevladnih organizacijah in centrih za pomoč. Joveva je povedala, da ti že obstajajo, potrebno pa je boljše obveščanje in ozaveščanje, na koga se lahko mladostniki in njihovi starši obrnejo. Sodelovanje med odgovornimi institucijami na državni, regijski in lokalni ravni namreč ni dovolj učinkovito. Poseben poudarek razprave pa je bil, v duhu časa, namenjen nekemični zasvojenosti. Ta je vse pogostejša, z njo se soočajo mladi in starejši. “Danes živimo v svetu, kjer se ogromno stvari odvija digitalno in je pomembno, da se dovolj zgodaj naučimo digitalne pismenosti. Ampak ključno je, da znamo tehnologijo pravilno uporabljati,” je menila poslanka. Tehnološka abstinenca se ji ne zdi realna, saj je ogromno funkcij vezanih prav na tehnologijo: “Bi pa morali zmanjšati njeno uporabo, uporabljati bolj mehke prijeme ali ponuditi alternative, se pa ne strinjam z načinom palice in kaznovanja. Mladostniki se morajo sami zavedati, da je problem, da so tako veliko na internetu. Na dolgi rok je to edino efektivno.” Ob tem je še enkrat opozorila na nujno spremembo vrednostnega sistema pri mladih : “Nisi kul, če kadiš in piješ, kul si, če si dober človek!”

Posnetek celotne razprave:

V popolnosti si podrediš medije. Pravosodje. Tožilstvo. Vse podsisteme države. Hkrati si zgradiš močen aparat, podkrepljen z državnim in/ali evropskim denarjem. Denarjem davkoplačevalk in davkoplačevalcev, torej, ki se prek projektov steka k tvojim prijateljem, da lahko svojemu očetu gradiš palačo nedaleč stran od glavnega mesta države, ki jo vodiš, “presežke” denarja pa mimogrede usmerjaš še v “medije” svojega političnega zaveznika v sosednji državi.

Ker so ti “mediji” nujni za trenutno vlado v tej sosednji državi. Za širjenje sovraštva, dezinformacij, za manipulacije, laži, diskreditacije nasprotnikov in ohranjanje paralelne realnosti za informacijski mehurček, v katerem se bodri “desnica”.

Avtoritarna režima v državah, ki sem ju opisala v prvem odstavku, si bosta – po zmagi na volitvah 3. oziroma 4. aprila – v prihodnjih letih zelo verjetno samo še utrdila oblast. Očitno za večno. Opozicija nikoli ni imela niti možnosti. In to bi res morala biti budnica za nas v Sloveniji (zgoraj opisani kot sosednji državi). Iz takšnega stanja se je namreč skoraj nemogoče pobrati. Ko demokracije ni več in ostane le še koruptivna klika pod vodstvom ene stranke. Partije. Ko se pretvarjajo, da je to ena izmed vizij prihodnosti Evrope, pa bolj spominja na avtoritarne režime na vzhodu.

Vsako dodatno leto, ma kaj leto, vsak dodaten mesec z Janezom Janšo na oblasti bi lahko pomenil podobno za Slovenijo. Volitve 24. aprila bodo res zgodovinske in morda najpomembnejše doslej. Izbire je dovolj in nasprotno od prikaza “desnice” je pluralizem na “levici”. Nalašč sem dala v narekovaje, ker je to dosežek Janše. Da se delimo na leve in desne. Vse, kar ni SDS ali njihov satelit, je levo. Preprosta binarnost jim ustreza, saj morajo ustvarjati neke sovražnike, podobno kot je treba “uravnotežiti medije”, ker “uravnoteženi mediji”, kot so recimo na Madžarskem, poskrbijo, da zmaga prava Stranka. Ampak … a veste, kaj je pri vsem tem žalostno? To, da so Orban, Vučić in Janša v svojih državah uničili desnico. Ves ta čas in z vsem tem denarjem niso bili zmožni ustvariti neke evropske desne stranke, pač pa res klavrn populizem s podporniki, ki mislijo, da so popili vso pamet tega sveta, imeli bi svoj javni medij, svoje paralelne univerze. Res je tako slabo, da izpade komično, toda hkrati žalostno. Žalostno je to, da jih določen odstotek ljudi voli ne glede na to, koliko dolgoročne škode naredijo, čeprav jih je v resnici – če (malo scenzurirano) parafraziram Marcela – je**** malo in točno vemo, kdo so.

To, kar spremljamo pri podrejanju medijev, pravosodju, pri agencijah, kulturnih institucijah, kaznovanju civilne družbe … to so poskusi, korak za korakom, utišanja kritičnih glasov in delovanja pregona korupcije, v temelju pa poskusi z nastavljanjem spolitiziranega vodstva, krčenjem proračunov, diskreditacijami in prizadevanji vsem ostalim ljudem v teh sektorjih odvzeti voljo do dela, da bi se podredili ali odšli stran.

V Evropskem parlamentu je ta politika, ta “ideologija” odrinjena na rob. SDS kljub članstvu v Evropski ljudski stranki (EPP) spada na skrajni rob populistične desnice v EU, pri nas pa je to žal mainstream in ne uničuje samo institucij, ampak tudi splošno klimo in javno debato. Določeni politiki – točno vemo, kdo so! – pa so vse to omogočili in še vedno omogočajo. Zaradi svojih interesov.

Ironično je, da ravno grajenje na zgodovinskem resentimentu nekega antikomunizma (“samo levih ne!”) desnico vodi v avtoritaren enopartijski sistem, podrejen Vodji s stalinističnimi metodami, ki jih (pri nas) v socializmu niso nikoli imeli. Vem, čeprav sem se rodila leta 1989.

Demokratična stran mora po volitvah dokazati, da zna bolje poskrbeti za ljudi, čeprav je aktualna vlada dodobra razrušila podsisteme in pustila državno blagajno prazno. To je bil seveda plan. Desnica pa medtem nujno potrebuje prenovo, saj takšna “pomlad” pomeni zimo, kjer so na toplem zgolj tisti, ki so blizu kaminu gorečih forintov.

Nisem dolgo v politiki, ampak če kaj vem, pa vem to, da bo šlo tokrat za sámo demokratično ureditev Slovenije.

Pejte vol’t! Je**** več nas je!

– Irena

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje Evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu?  Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh in se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve omogoča pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del dinamične ekipe in pridobiti znanja iz delovanja Evropskega parlamenta. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj Evropskega parlamenta, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov iz različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo, pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

• neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu;
• praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
  • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
  • pridobivanje znanja iz administrativnih in vsebinskih področij;
  • priložnost uveljavljanja svojega znanja in s tem prispevate k dejavnostim EP;
  • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

• administrativna in vsebinska pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
• raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
• spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
• opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

• zanimanje za delovanje Evropskega parlamenta in Evropske unije kot celote;
• kreativen in odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
• motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
• polnoletnost;
• tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika je prednost.

Kako se prijavim?

Vsi zainteresirani za opravljanje plačanega pripravništva v ekipi evropske poslanke Irene Joveve ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 15. maja 2022. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora kandidatov: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidate in kandidatke, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najkasneje 15. junija 2022. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati mlajši od 29 let.

Začetek pripravništva: september 2022.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

Razpis plačanega pripravništva v PDF obliki

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 31. marca 2022, gostja na nacionalnem televizijskem kanalu BIH, BHT1. Skupina evropskih parlamentarcev, med njimi tudi Joveva, je na bosanske politike naslovila pismo, v katerem so opozorili na problem financiranja nacionalne radio televizije Bosne in Hercegovine BHRT.

Zaradi blokade računov s strani davčne uprave je javnemu medijskemu servisu onemogočeno normalno delo. Pismo je predvsem apel na oblast, da razreši vprašanje financiranja BHRT in s tem pokaže, da razume pomen neodvisnih javnih medijev in jim omogoči, da so v službi informiranja javnosti Bosne in Hercegovine. Ena izmed štirinajstih prioritet, ki jih je Evropska unija navedla kot pogoj za kandidatski status Bosne in Hercegovine, so namreč tudi neodvisni in funkcionalni javni mediji. Joveva je poudarila, da bi izpolnjevanje teh pogojev državi omogočilo dostop do številnih fondov za infrastrukturo, izobraževanje, zaposlitev in podporo kmetijstvu. Dokler te prioritete niso izpolnjene, so državljani oddaljeni od projektov, ki bi jim omogočili boljše življenje. Dodala je še, da gre za enega izmed preizkusov politične zrelosti države. Gre za težavo, ki je nastala znotraj države, zato pri njej ne morejo pričakovati intervencij od zunaj, pač pa morajo politiki sami zrelo in demokratično prevzeti odgovornost ter najti rešitev. Javni mediji so namreč osnova vsake zdrave in funkcionalne družbe. Državljani morajo imeti dostop do neodvisnih informacij, saj lahko le tako spremljajo delo politikov, ki so jih izvolili in hkrati od njih zahtevajo tudi odgovornost. “Javni mediji ne smejo biti talci političnih iger,” je zaključila.

Celoten intervju si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sredo, 30. marca 2022, gostja spletne okrogle mize na temo mladih in  izobraževanja v organizaciji Žige Papeža, kandidata na listi LMŠ za volitve v državni zbor. Pridružila se jima je tudi Lana Klemenčič iz Društva novomeških študentov. Na obravnavano tematiko so pogledali iz različnih zornih kotov ter poskušali najti odgovore in rešitve.

Uvodoma so spregovorili o lastnih izkušnjah v šolskih klopeh in ugotovili, da imajo vsi trije obdobje šolanja v lepem spominu. Zaskrbljujoč pa se jim zdi velik delež brezposelnosti med mladimi, kar je mogoče pripisati različnim dejavnikom. “Vzrokov je več, od prekarstva, zaposlitev za določen čas in pomanjkanja delovnih izkušenj,” je povedala Joveva. Meni, da so bili mladi med pandemijo še posebej na udaru, zato je EU hitro reagirala s povišanjem sredstev za lajšanje razmer in z vzpostavitvijo dodatnega zaposlovanja mladih ter s sredstvi, ki so mladim namenjena v okviru sklada za okrevanje in razvoj. Kljub temu pa so vse pristojnosti glede učinkovite porabe denarja v rokah posameznih držav članic.  “Najprej je treba vzpostaviti evropski izobraževalni prostor. Osredotočen bo na učitelje, digitalno izobraževanje, zeleni vidik, predvsem pa na dostopnost izobraževanja. Izzivi pandemije so še dodatno poglobili psihosocialne težave mladih z vidika enakopravnosti. Šola mora biti dostopna vsem in nesprejemljivo je, da leta 2020 toliko otrok doma nima računalnika ali telefona,” je bila ogorčena poslanka. Ob vse večji digitalizaciji se ji zdijo pomembni tudi občutek za pravo mero in vzdrževanje človeških stikov.

Komentirali so tudi vse večji pomen neformalnega izobraževanja. Po mnenju Joveve se tako formalno kot neformalno izobraževanje dopolnjujeta, a so kurikulumi v vseh državah in na vseh nivojih izobraževanja potrebni prenove. Šola omogoča določen nabor znanja, pridobivanje bolj praktičnih znanj in izkušenj pa je domena vsakega posameznika. Program vseživljenjskega učenja je zelo pomemben, prav tako programi študijske izmenjave Erasmus, za katero ji je še vedno žal, da je sama ni izkoristila: “Čeprav gre načeloma za formalni način izobraževanja, je tudi tukaj veliko neformalnih znanj. Več znaš, več veljaš. Veliko da vzgoja, pa tudi karakter posameznika – čim več radovednosti in vedoželjnosti.”

 Sogovorniki so se strinjali, da je programov in sredstev za mlade in za izobraževanja na nivoju Evropske unije resnično veliko. Je pa treba mlade o tem učinkoviteje informirati, jih motivirati in vzpodbujati k sodelovanju in projektom. Zavedati se je treba, da pride vsaka izkušnja nekoč v življenju prav in v izobraževalnem procesu pričeti vzpodbujati tudi radovednost, vedoželjnost, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost.