Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa 10. maja 2021 pripravila razpravo po socialnem vrhu EU v Portu, kjer so med drugim razpravljali o prihodnosti mladih. Mladi po vsej EU so že nekaj časa v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Leto spopadanja s pandemijo je njihov položaj še poslabšalo. O tem, kako mladim zagotoviti varn(ejš)o prihodnost, so spregovorili v okviru razprave z naslovom Mladi in izzivi Evropske unije, na kateri je sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je uvodoma izpostavila, da so na odboru za kulturo in izobraževanje ravno danes glasovali o treh ključnih programih za mlade: Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in Ustvarjalna Evropa. Kot poročevalka v senci je posebej izpostavila Evropsko solidarnostno enoto, kjer je poudarek zlasti na večji vključenosti. »Mislim, da se po tej krizi gotovo vsi zavedamo pomena prostovoljstva. Brez prostovoljstva ne gre, zlasti zaradi naraščajočih razlik v socialni neenakosti. Potrudili smo se, da program prilagodimo aktualnim trendom.« Ni želela govoriti o t. i. izgubljeni generaciji mladih, saj gre po njenem mnenju za posebno generacijo, upa pa, da v pozitivnem smislu.

Po besedah Joveve so ambicije na področju socialne politike visoke, vendar nekatere države članice ne želijo prepustiti nadzora evropski ravni. »V okviru pristojnosti, ki jih imamo, vendarle naredimo precej tudi na področju mladih.« Kot je dodala poslanka, je temu botrovala tudi ‘pomladitev’ Evropskega parlamenta v tem mandatu, kjer mladi in mlajši evropski poslanci izpostavljajo izzive, s katerimi se soočajo mladi, kot sta stanovanjska politika in zaposlovanje.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi področja zaposlovanja in trga dela. Po prepričanju Joveve bo trg dela v prihodnje zahteval veščine in znanja, ki se pridobijo kot dodana vrednost in ne strogo iz izobraževalnega sistema. Dejala je, da je zaskrbljena, ker marsikateri sistem v Evropi, tudi slovenski, na ta prehod še ni pripravljen, saj so administrativno in normativno preveč rigidni.  Prav tako je povedala, da so na ravni EU ključne tehnološke inovacije, predrugačena uporaba informacijskih tehnologij in digitalna pismenost vseh državljanov. »Spretnosti, ki so jih delodajalci iskali že pred pandemijo in trend, ki se bo nadaljeval tudi po njej, so čustvena inteligenca, analitično razmišljanje, inovativnost in drznost, prav tako se povečuje potreba po odpornosti proti stresu. Podjetja danes zaposlujejo povsem drugačne profile. Tehnologija nas žal prehiteva in nujno bo stopiti v korak s časom, predvsem pri prilagoditvi izobraževalnih sistemov,« je opozorila.

V sklepni misli je evroposlanka Joveva omenila tudi začetek Konference o prihodnosti Evrope in mlade pozvala, naj sodelujejo v njej, saj gre za projekt, kjer bodo lahko konkretno sodelovali. Bila je tudi kritična do pokroviteljskega odnosa starejših do mladih, češ »mladi ne vedo ničesar, starejši pa vedo vse«, zato mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi del politike, je sklenila.

V razpravi so poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi +, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, prof. dr. Rudi Klanjšek z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter evropski poslanec Franc Bogovič. Dogodek je potekal v dveh delih, celotni videoposnetek pa si lahko ogledate tukaj.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.