“Vsak naj se sooči s posledicami svojih dejanj”

Evropska poslanca Renew/LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v ponedeljek, 7. septembra 2020, odgovorila na novinarski vprašanji Svet24* v zvezi z nekaterimi navedbami in zapisi glede (ne)spoštovanja vladavine prava v Sloveniji ter posledične (nez)možnosti koriščenja evropskih sredstev.

“Mediji, zvesti največji vladni stranki, nikoli ne razočarajo. Te dni so “ekskluzivno” pisali o sestanku v Bruslju, na katerem naj bi štirje evropski poslanke in poslanci, med njimi menda tudi jaz, Irena Joveva, in Klemen Grošelj, “na dnevni red uvrstili točko glede priprave poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji”. Na podlagi tega se nekateri drugi evropski poslanke in poslanci sprenevedajo, kako se mi, “kolegi z leve”, poslužujemo lažnih obtožb, medtem ko to počnejo sami. Tak sestanek se nikoli ni zgodil, pa se lahko sprenevedajo, kolikor želijo.

V resnici si namreč želijo le čim prej najti grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v Evropski uniji. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade. S temi manevri in manipulacijami iščejo izgovore že vnaprej. Po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav aktualnega predsednika vlade znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki imajo resne pomisleke o  stanju pravne države v Sloveniji.

Gre za širši nabor poslancev iz različnih političnih opcij. Pri tem je treba poudariti, da ne jaz ne Klemen Grošelj nisva člana tega odbora, ob tem, da je še posebej naivno razmišljanje, da se kolegi poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu pri svojem odločanju in ravnanju opirajo izključno na besede kolegic in kolegov iz Slovenije.

Za nameček je tudi vnaprejšnja navedba, da z uvedbo mehanizma spoštovanja vladavine prava Slovenija izgublja evropska sredstva, še ena v nizu laži. Ni namreč predvideno, da država v tem primeru a priori izgubi sredstva. To so nekateri naknadno celo priznali z zapisom, da bi bilo v državi, kjer bi se ugotovilo nespoštovanje vladavine prava, ogroženo koriščenje sredstev. Drži. Pa smo za to res (lahko) odgovorni “kolegi z leve”, kot nam radi rečejo? Ali je za to odgovorna aktualna vlada v Sloveniji? Zelo preprosto je: Aktualna vlada v Sloveniji se sooča s posledicami svojih dejanj, ki jih opažajo tudi v tujini.”

Povezavo do članka Svet24 najdete tukaj.

*Vprašanji Svet24, na kateri sta evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj odgovorila s skupno izjavo, sta bili: (1) Kakšno je vaše stališče do navedb evropske poslanke Romane Tomc, ki pravi, da želijo evropski poslanci z levega političnega pola Slovenijo “umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena? (2) Kakšen je vaš komentar na trditev Tomčeve, da poslanci z levega političnega pola v Bruslju širijo lažne informacije glede vlade Janeza Janše?

/0 Comments/objavil/a

“Ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo”

V petek, 4. septembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Evropskega mladinskega parlamenta (European Youth Parliament) udeležila jutranjega klepeta z mladimi. Ključna tematika dogodka in pogovora je bila »Evropa, združena v krizi: skupno premagovanje stisk«, odgovorila pa je tudi na vprašanja udeležencev. 

Kriza je vsekakor izpostavila precej izzivov, s katerimi bi se Evropa kot taka morala soočiti združeno, so izpostavili mladi udeleženci Evropskega mladinskega parlamenta, s čimer se je strinjala tudi evropska poslanka Joveva. »Covid-19 je marsikatero stvar zaustavil, saj se je celotno življenje ustavilo, a hkrati nam je ponudil priložnost, da stvari pogledamo z drugega zornega kota. Pokazal nam je, da lahko ovire premagujemo skupaj, s sodelovanjem in solidarnostjo. Ne le znotraj meja Unije, temveč tudi z državami v soseščini. Med drugim pa je priložnost tudi za to, da lahko digitalno življenje prenesemo še v dejansko prakso dela v Evropskem parlamentu. Kar naenkrat je naša resničnost postalo delo na daljavo, kakor tudi oddaljeno glasovanje na plenarnem zasedanju. A to je bilo njuno, da je lahko zakonodajno delo potekalo dalje, krizi navkljub,« je dejala poslanka Joveva.

V preteklih mesecih je bilo ključno zagotoviti nove mehanizme pomoči, med njimi Načrt za okrevanje (EU recovery fund). Ob tem je Joveva izpostavila, da se v odboru za kulturo in izobraževanje ravno v teh dneh trudijo zagotoviti čim več sredstev za kulturno ustvarjalni sektor, ki ga je po njem mnenju kriza najbolj prizadela, kar je bilo tudi eno izmed vprašanj mladih, poleg vprašanja o širitvi na Zahodni Balkan, pripravljenosti na drugi val covida-19 ter politične participacije mladih.

Vprašanje: Zahodni Balkan in širitev Evropske unije je ena izmed tematik našega zasedanja. Zanima me, kako pogosto se ta tematika pojavi na vašem dnevnem redu, predvsem v luči aktualnega dogajanja?

»Širitev na Zahodni Blakan je vsekakor ena izmed ključnih točk, ki jih je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen izpostavila. Zagotovo je to večkrat na dnevnem redu, kot je bilo v minulem sklicu Evropskega parlamenta. Med drugim sta lani Severna Makedonija in Albanija dobili rdečo luč za začetek pristopnih pogajanj, a se je tudi na tem področju – s spremembo metodologije za širitev Unije – pokazala zelena luč. V zadnjih mesecih smo se vsi soočali s pandemijo in se ukvarjali predvsem s tematiko covid-19. Naj opozorim, da je Unija za blaženje posledic pandemije tudi regiji Zahodnega Balkana namenila finančno pomoč. Vsekakor je v tem mandatu debata o širitvi Unije večkrat na dnevnem redu, kot tudi pri pogovorih znotraj posameznih delegacij in političnih skupin.«

Vprašanje: Kako zagotoviti, da se bodo muzeji, kinodvorane itd. vrnili v normalo po koncu pandemije, saj so te ustanove utrpele največ posledic? Kaj se dogaja na področju programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe)?

»Strinjam se, kulturno ustvarjalni sektor je pandemija najbolj prizadela in si bo verjetno tudi zadnji opomogel. Hkrati gre za področje, ki ga nekateri potiskajo na rob in je vedno zadnji, na katerega se pomisli, na primer pri razrezu državnih proračunov, konec koncev pa tudi pri evropskem. Ravno v teh dneh poteka razprava znotraj odbora za kulturo in izobraževanje o porazdelitvi sredstev v okviru večletnega finančnega proračuna. Predlog Sveta namreč predvideva manj sredstev, čeprav je bilo v postopku pogajanj obljubljeno drugače. V politiki ne smeš verjeti obljubam, toda sama zagotovo ne morem kar sprejeti znižanja sredstev, na kar sem skupaj z nekaterimi kolegi iz odbora opozorila predstavnike trenutno predsedujoče države Svetu Eu, Nemčije. Naše strinjanje s predlogi bi namreč pomenilo manj denarja za kulturne programe, nenazadnje bi zaradi tega lahko bilo tudi manj študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus+. Žal evropski poslanci ne moremo odločati, kdaj se bodo kulturne ustanove odprle, saj je to področje v pristojnosti držav članic. Mi lahko le protestiramo, opozarjamo na napake in se znotraj odborov trudimo, da se zadeve premaknejo, ne pa ostanejo zgolj črka na papirju.«

Pogovor si lahko ogledate spodaj (razprava je tekla v angleškem jeziku).

/0 Comments/objavil/a

“Ne bi raje nekaj naredili, namesto pozivali, oziroma nekaj dosegli, namesto si prizadevali?”

V torek, 1. septembra 2020, so člani Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu in predstavniki nemškega predsedstva razpravljali o političnih prednostnih nalogah EU na področju kulture, izobraževanja, medijev, športa in mladine. Nemška vladna komisarka za kulturo in medije Monika Grütters je poslancem zagotovila, da je obvladovanje posledic Covid-19 za kulturo v prihodnjih mesecih prednostna naloga EU. Izrazila je podporo zahtevi odbora za kulturo in izobraževanje, naj nameni sredstva EU za oživitev kulture in omogoči, da se 1-2 % izdatkov EU pretaka v ukrepe za kulturo in medije.

Danes nam je vsem jasno, da je kriza zaradi Covid-19 zelo prizadela kulturni in ustvarjalni sektor. Ravno o tem, kako se učinkovito spopasti s posledicami koronakrize na področju kulture, so člani odbora za kulturo razpravljali skupaj s predstavniki Nemčije, ki predseduje Svetu EU.

Evropska poslanka Renew Irena Joveva je ob sklicevanju na Akcijski načrt za demokracijo Evropske komisije in Zakon o digitalnih storitvah, ki naj bi jih Komisija predstavila pred koncem leta 2020, od Grüttersove zahtevala, naj “zaščiti svobodo mnenja in raznolikost medijev, se bori proti kriminalu iz sovraštva in rasizmu, ob ohranjanju nevtralnosti in svobode na spletu“. Med drugim je dejala, da bi moralo nemško predsedstvo iti dlje od zgolj pozivanja k demokratizaciji na internetu, kot ima začrtano v svojem programu; moralo bi izvajati bolj praktične ukrepe pri ravnanju z zlonamernimi, lažnimi in zavajajočimi informacijami.

“Med pandemijo koronavirusa“, je poslanki odgovorila Grütterseva, “je postalo bolj pomembno, da imamo zanesljive informacije, a hkrati smo videli, kako ranljivi so naši medijski sistemi“. Ob spoznanju, kako krhek je evropski medijski sektor, je Grüttersova dejala tudi, da si želijo finančno stabilnost medijske krajine: “Nemško predsedstvo v spletni sferi letos predvideva vzpostavitev ukrepov za nadaljnje zatiranje sovražnega govora, kibernetskega mobinga, dezinformacij in nezakonitih vsebin ter podpira svobodo izražanja/mišljenja in kakovostno novinarstvo.“ Kar zadeva dezinformacije, je po mnenju Grüttersove eden ključnih izzivov v boju proti dezinformacijami manipulativen način širjenja lažnih informacij.

Celotno vprašanje evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Več pa si lahko preberete TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

“Slovenijo čaka priprava ustreznih programov za hitro in učinkovito črpanje sredstev”

Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RRF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RRF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj

/0 Comments/objavil/a

“Nočem relativizirati preteklosti in zgodovine, a treba je delati za prihodnost”

V soboto, 18. 7. 2020, je evropska poslanka Irena Joveva gostovala na Face TV, kjer je spregovorila o delu Evropskega parlamenta, izzivih Zahodnega Balkana ter izjavi premiera Slovenije Janeza Janše ob obletnici genocida v Srebrenici.

“To je nesprejemljivo in zame nerazumljivo,” je uvodoma poslanka Joveva komentirala izjave predsednika vlade Republike Slovenije ob 25. obletnici genocida v Srebrenici. “Sram me je vsakič, ko slišim ali se spomnim, kaj je napisal. Premier Janša živi v preteklosti, ima svoje teorije zarote. Za vse je kriv ali prejšnji premier Marjan Šarec ali komunizem. Zato sva bila s kolegom Grošljem na to primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Nadaljevala je, da Janša zelo premišljeno odpira ideološka vprašanja, da ustvari razdor med ljudmi in na tem gradi svojo notranjepolitično zgodbo za lastne oziroma strankarske interese.

Kot predstavnica mlade generacije politikov se poslanka Joveva ne želi vračati v preteklost. “Nočem relativizirati preteklosti in zgodovine, a te ni mogoče spremeniti, zato je treba delati za prihodnost.” Obenem je izrazila zadovoljstvo, da je na političnem prostoru vse več predstavnikov mlajše generacije, ki vnašajo svežino: “Predstavniki mlajše generacije prinašamo v Evropski parlament ideje, predloge in nekatere še kako potrebne spremembe z vizijo za prihodnost, namesto nenehnega razpravljanja in obujanja, relativiziranja in očitne želje po spreminjanju zgodovine, kot to počnejo določeni“.

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da bila v zadnjem letu regija Zahodnega Balkana kot taka večkrat na agendi, med drugim zaradi Severne Makedonije in Albanije. “EU ni pozabila na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice.” Ena izmed glavnih tem pogovorov v Parlamentu je bila migrantska kriza in spopadanje BiH s tem izzivom. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje.” 

Celoten pogovor, ki je potekal v bosanskem jeziku, si lahko ogledate spodaj:

/0 Comments/objavil/a

“Čakam, kdaj bo komunizem kriv tudi za podnebne spremembe”

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 16. 07. 2020, kot gostja v oddaji Novi dan na kanalu N1 Sarajevo spregovorila o odnosu Evrope do genocida v Srebnenici, krepitvi desnice, pa tudi o tematiki migrantske krize ter prihodnosti Bosne in Hercegovine v EU.

“Sram me je vsakič, ko preberem ali ponovno slišim njegove izjave v zvezi z genocidom v Srebrenici,” je uvodoma dejala poslanka. “Ta dan ni bil namenjen njemu in njegovim teorijam zarote. Ta dan je bil namenjen spominu na vse žrtve in to tragedijo. Vsi svetovni in evropski voditelji so se pietetno poklonili žrtvam, v Sloveniji imamo pa premierja, ki je tvitnil, da se, navajam, ti poboji ne bi zgodili, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod. Ne vem, v katerem letu živi gospod Janša, a to zagotovo ni 2020,” je povedala Joveva in dodala: “Predsednik vlade meni, da je za vse kriv komunizem. Čakam, kdaj bo komunizem kriv tudi za podnebne spremembe.”

Ob tem se je evropska poslanka opravičila vsem žrtvam in ljudem, ki jih je genocid kakorkoli prizadel, premier Janša pa ga je izkoristil in zlorabil. “S kolegom Grošljem sva bila primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Joveva pričakuje odziv predsednika Sassolija, četudi je jasno, da so v tem trenutku v prednosti tematike, povezane s covid pandemijo in sprejemanje večletnega finančnega proračuna.

Vzpon populističnih idej in skrajne desnice je sicer očiten tudi v Evropskem parlamentu, saj tudi ti predstavniki sedijo v instituciji, a k sreči niso v večini, je izpostavila poslanka in nadaljevala, da je za vzpon ideologije skrajne desnice do neke mere kriva tudi EU. Ljudje so bili razočarani, saj Unija ob pojavu večjih kriz ni znala odreagirati na pravi način. Pojavile so se osebe, ki so to izkoristile: “Žal je bila podcenjena moč populističnih izjav, lažnih novic in dezinformacij.”

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da si odnose ustvarja vsaka država sama, z resnimi prizadevanji, delom in reformami. Ti nameni morajo biti usmerjeni k uresničevanju reform, saj je evropska integracija dvosmerni odnos. “Evropska unija ni pozabila na regijo Zahodnega balkana, kot tudi ne na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice. Članstvo BIH v EU bo konec koncev najbolj koristilo državljanom BIH.”

“Stara sem 31 let, pa moram konstantno poslušati o preteklosti. Ne razumejo, da se zgodovine ne da spreminjati in relativizirati. Gledati je treba v prihodnost,” je še razložila Joveva. Izrazila je razočaranje nad določenimi politiki v današnjem času. “V širši regiji določene politične elite pozabljajo na državljane, bolj pomembni so jim lastni politični interesi in uresničevanje ideologij. Mnogi politiki obujajo zgodbe iz preteklosti in jih celo relativizirajo, namesto da bi gledali v prihodnost in ustvarjali priložnosti za mlade ljudi.”

O migrantski krizi in spopadanju BiH s tem izzivom je Joveva poudarila, da si pred tem ne smemo zatiskati oči. Kriza zaradi pandemije je ta problem potisnila na rob, a seveda s tem ni nič rešeno. Unija se zaveda težkih razmer in izzivov, s katerimi se BiH spopada, zato je namenila 60 milijonov evrov za šest sprejemnih centrov, pošiljala je humanitarno pomoč, strokovnjake… Žal so (bile) razmere v teh centrih resnično slabe, je pripomnila Joveva. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje, govorim v smislu oblasti, na vseh ravneh. Ne želimo spet gledati ali dobivati fotografij in posnetkov s shrljivimi prizori iz sprejemnih centrov.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

“Predvidena podreditev medijev v Sloveniji vladajoči politiki je jasen znak za alarm”

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta naslovila pismo na podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, pristojno za vrednote in preglednost, v katerem sta opozorila na sporen predlog medijske zakonodaje v Sloveniji. 

Spoštovana komisarka Vera Jourova,

v Sloveniji zadnje dni z zaskrbljenostjo spremljava poročanja o predlaganih spremembah medijske zakonodaje, ki ga je kulturno ministrstvo aktualne vlade Republike Slovenije pripravilo v naglici in popolni tajnosti ožjega kabineta ministra za kulturo, brez sodelovanja deležnikov in stroke. Dovolite nama, da vas na kratko seznaniva s ključnimi elementi predlaganih sprememb, ki bodo imele po najinem mnenju korenite posledice za medijsko krajino v Sloveniji in predvsem negativen vpliv na demokratični razvoj najine domovine.

Spremembe med drugim predvidevajo korenite posege v financiranje in delovanje javnega medijskega servisa, s čimer bi ta prenehal biti javni servis, ampak le ena izmed medijskih hiš v državi. Zato predlagajo razdelitev RTV-prispevka, ki je temelj politične in finančne neodvisnosti ter s tem podlaga statusa javnega medija, med druge medije na način, ki pod pretvezo uresničevanja javnega interesa jasno favorizira točno določene in natančno izbrane medije v lasti ali pod neposrednim vplivom in nadzorom vodilne koalicijske stranke SDS. Nameravana izločitev organizacijske enote “Oddajniki in zveze” iz zavoda je medtem med drugim povezana tudi z željo predlagateljev zakonodaje po krepitvi televizijske dejavnosti medijev Nova24TV in Planet TV; prvi je že, drugi pa prehaja pod okrilje madžarskega kapitala, povezanega s premierjem Madžarske Viktorjem Orbanom in stranko Fidesz.

RTV Slovenija je edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena opravlja z zakonom določeno javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Njen namen je zadovoljevanje demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb tako državljanov Slovenije kot tudi pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin ter italijanske in madžarske skupnosti.

Slovenska tiskovna agencija (STA) se glede na zakonski predlog ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder že sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del RTV-prispevka. Vzvod za imenovanje vodstva STA (štiri od petih članov nadzornega sveta bi imenovala vlada) pa je velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti agencije.

Na podlagi zapisanega upravičeno domnevava, da je glavni namen sprememb vzpostavljanje vladnega nadzora nad mediji, tako javnimi, regionalnimi kot tudi lokalnimi. To bi uničilo stabilno in neodvisno novinarsko poročanje, stebra vsake demokratične družbe in ureditve. Predvidena podreditev medijev v Sloveniji vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje ter nenazadnje iz številnih javnih izjav stranke SDS, je v Evropi 21. stoletja ter ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm.

Na spornost predlagane zakonodaje so zaradi posegov v neodvisnost slovenskih medijskih servisov opozorile mnoge neodvisne organizacije v Sloveniji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Medijska organizacija Jugovzhodne Evrope (SEEMO) pa so na predsednika vlade Janšo naslovile pismo, v katerem so izrazile veliko zaskrbljenost za prihodnost javnih medijev v Sloveniji.

Spoštovana komisarka, pozivava vas, da ohranjate medijsko neodvisnost v EU, še naprej opozarjate na kršenja medijske svobode in posledično odprete razpravo o konkretnem primeru tudi na evropski ravni.

 

Irena Joveva

Klemen Grošelj

 

Letter to Commissioner Jourova

/0 Comments/objavil/a