V ponedeljek, 6. decembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila spletne razprave z naslovom Kaj prinaša zelena in digitalna prihodnost mladim?, ki sta jo organizirala Zavod PIP in Europe direct Podravje. V razpravi so sogovornice izpostavile stanje v Sloveniji na področju podnebnih sprememb, vpliv pandemije na okolje, izhod iz krize covid-19 s pomočjo digitalnega in zelenega prehoda, ukrepe EU in nacionalnega načrta za okrevanje ter nenazadnje, kaj vse navedeno prinaša za prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.

Prehod na podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma pojasnila, da je Evropska unija za izvajanje svojih zavez v zvezi s podnebnimi spremembami sprejela ambiciozno zakonodajo – Evropski zeleni dogovor, vodilno strategijo, ki zagotavlja načrt in časovnico, da Unija uresniči svoje podnebne ambicije. “Gre za strategijo za povečanje učinkovite rabe virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo, obnovo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje onesnaževanja.” Joveva je mladim razložila, da bo EU zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, hkrati se je zavezala, da bo do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina. “Evropski zeleni dogovor bo tudi rešilna bilka za okrevanje po pandemiji covida-19. Ukrepi skupaj s skladom za okrevanje in odpornost podpirajo premišljeno okrevanje gospodarstva in razvoj v zeleni in digitalni smeri.” Navsezadnje pa so to le okvirji in priporočila, je dejala evroposlanka in dodala, da je vse odvisno od držav članic, kako bodo finančno pomoč in posojila taktično porabile ter prispevale k tem prehodom. Zeleni in digitalni prehod se po njenem mnenju dogajata vzporedno in oba bosta imela velike posledice za prihodnost dela in naše sisteme. “Sta pa tudi bistveno drugačna, saj predvsem v državah članicah oz. vladnih načrtih za porabo sredstev zasledimo različne stopnje nujnosti pri njihovem zasledovanju ter uresničevanju. Digitalizacija je del okoljske rešitve in ne del problema. Digitalizacijo lahko uporabimo za povečanje energetske učinkovitosti, optimizacijo upravljanja z energijo ter združevanje centraliziranih in decentraliziranih pristopov.” Hkrati je izrazila pomislek, ki ga delijo tudi strokovnjaki, saj je treba pametne baterije in odpadke elektrarn obnovljivih virov energije prav tako nekam deponirati.

Mlade je predvsem zanimalo, kaj načrtovano digitalno desetletje prinaša za prihodnost Evrope in mladih. Joveva je pojasnila mladim, da je evropsko digitalno desetletje vizija in pot za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. “Digitalni kompas za digitalno desetletje EU temelji na štirih glavnih točkah, in sicer na znanju in spretnosti, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij ter digitalizaciji javnih storitev, predvsem e-zdravja ter digitalne identitete vseh državljanov Unije.” Eno od načel, predlaganih v sporočilu Evropske komisije o digitalnem kompasu 2030, je tudi zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v spletnem prostoru. Otroci in mladi bi morali biti opremljeni z digitalno pismenostjo ter potrebnimi veščinami in kompetencami za varno in odgovorno krmarjenje po spletu že od malih nog ter skozi celotno izobraževanje in usposabljanje. “Vsak otrok mora biti zaščiten pred škodljivo in nezakonito vsebin. Tem tematikam smo namenili precej pozornosti v parlamentu že pri oblikovanju Akta o digitalnih storitvah in Aktu o digitalnih trgih, kjer sem tudi sama sodelovala kot poročevalka v senci.

V nadaljevanju razprave je Joveva predstavila še priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim. Vsem najbolj znan je program Erasmus + študijska izmenjava, vendar so tudi druge možnosti. “V okviru formalnega izobraževanja so še programi meddržavnega sodelovanja, kot je npr. regionalni program CEEPUS, ter neformalne oblike izobraževanja, vse od prostovoljstva (Evropska prostovoljska služba in Evropska solidarnostna enota) pa do možnosti iskanja zaposlitve (mreža EURES, praksa Erasmus+, pripravništva v institucijah EU, program ALMA) ter raznih evropskih projektov in natečajev.

Na hibridni razpravi sta poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Nives Felić, mladinska delavka Zavoda Nefiks ter Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in slovenska #EUClimatePact ambasadorka.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.