“Ne smeš se ustavit pri vsakem ‘ne (da se)’.” Stavek, ki sem si ga najbolj zapomnila z minulega tedna.

Glede katerega sem vam še dolžna zapis, pred tem pa opravičilo, ker tega nisem storila že med vikendom.

Minuli teden nam, skratka, ni bilo treba v Bruselj. Ali Strasbourg. Ali kamorkoli. Lahko smo ostali doma. Če se slučajno zdaj kdo sprašuje, če je bilo tako zaradi virusa, je odgovor ne. Imeli smo teden, ki se mu reče ‘zeleni teden’. Meni bi bil sicer ljubši izraz ‘terenski teden’, ker naj bi bil to smisel vsega, ampak… Tudi prav. Dopuščam možnost, da sem, kot se za Jeseničanko spodobi, pristranska glede zelene. 

Šalo na stran. Že na začetku mandata sem se odločila, da bom – kadarkoli in kolikor bo to seveda mogoče – čas izkoristila za konkreten teren. Stran od pisarn, dvoran in soban, po možnosti v domovini. In ta ‘zeleni teden’, ki ga bomo imeli vsak drugi mesec, je v bistvu popoln za to.

Z lokalno asistenko Jasno sva šli v en socialno-varstveni zavod (Dom na Krasu) in tri domove za upokojence (v Novi Gorici, Celju (ob Savinji) in Radovljici).

Toda, žal… Ker ni dovolj dni v tednu, ker Slovenija včasih niti ni tako majhna, ker sem si želela za vsak obisk zares vzeti čas in ker sem imela vmes še sestanke, pa tudi srečanja z iniciativnimi in lokalnimi odbori LMŠ (ker je, seveda, tudi ta del terena pomemben in tega se v stranki zavedamo)… Ni šlo več od tega. Bom pa s temi tereni absolutno nadaljevala.

Nisem šla v to zato, da mečem slabo luč na druge, pač pa zgolj in samo zato, ker spoštujemo povedano in ker želimo dvigniti ugled politike. Vsaj malo. Seveda ne morem spremeniti sveta (na žalost), lahko pa naredim marsikaj. Če želim. In želim. V prvi vrsti sem šla v tej fazi poslušat ljudi. Vodstva, stanovalce… Jim pokazat, da sem tu. Da sem lahko – če nič drugega – njihov vezni člen, kjerkoli se bo to dalo. Da se!

Ključne ugotovitve? Vsak dom oziroma zavod je zgodba zase. Eni so uspešni bolj, drugi manj, eni so iznajdljivi bolj, drugi manj… Je pa res, da sta vsem skupni kadrovska in prostorska stiska.

Ne bom šla v podrobnosti vsakega doma posebej ali v ocenjevanja in presoje, ker se mi ne zdi pravično, dokler ne obiščem še kakšnega, če ne celo večine. Moram pa vseeno dodati, da so ti, ki sem jih obiskala, po mojem prepričanju med boljšimi.

Nauki? Včasih je potrebno zelo malo. En obrnjen stavek v prijavi na razpis za evropska sredstva. En “ne smeš se ustavit pri vsakem ne”. En “da se”. En “kako ste kaj”… En “niste sami”.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.