V petek, 17. januarja 2020, je v Hiši Evropske unije potekala zaključna konferenca v okviru projekta VSI SMO EU – dialog z mladimi. Gre za projekt, ki je v prvi polovici leta 2019 temeljil predvsem na spodbujanju dialoga z mladimi ter njihovi čim višji udeležbi na volitvah. V drugi polovici leta pa je projekt temeljil na spoznavanju novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta ter predlogov mladih, ki bi pomagali pri njihovem življenju in osamosvajanju.

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta se v okviru projekta udeležila več srečanj po Sloveniji. Kot pravita, sta izjemno vesela vsake takšne priložnosti, ki omogoča dialog z mladimi. Prepričana sta, da je nujno ohranjati in zlasti krepiti odnos z mladimi. Ključne teme, ki se v največji meri nanašajo na mlade in so bile tekom srečanj izpostavljene, so: aktivna participacija mladih in aktivno državljanstvo, mladinski sektor, izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija.

Še zlasti pri digitalizaciji je dr. Grošelj izpostavil pomembnost kibernetske varnosti. Hitro napredovanje novih tehnologij prinaša nove priložnosti. Digitalizacija in internet krojita tudi spremembo načina življenja. Spremenili se bodo tudi nekateri poklici, ki so (bili) na trgu dela močno prisotni. Prihaja namreč do potrebe po novih poklicih, zato je to vsekakor tudi priložnost za mlade. Na drugi strani pa digitalizacija sama po sebi prinaša nova tveganja. »Dolžni smo oblikovati solidarnostni sistem, ki bo mladim omogočal razvoj, hkrati pa bodo ti skozi različne procese opozarjali starejše na pasti, ki jih internet in digitalizacija sama po sebi nosita. Veseli me, da – ko govorimo o e-volitvah – mladi izpostavljate tudi tveganja, kar mi govori, da je prisotna velika mera zrelosti med mladimi,« je zaključil dr. Grošelj.

Irena Joveva je na drugi strani izpostavila spremembo, ki jo z izstopom Združenega kraljestva utegnejo občutiti tudi mladi. »Parlament Združenega kraljestva je izglasoval, da se njihovi pogajalci ne bodo več morali (nujno) pogajati z EU o polni vključenosti njihovih univerz v program Erasmus+.«

Resnično si želi, da bodo pogajalci vendarle uspeli doseči ustrezen dogovor tudi na tem področju. »Vse se začne in konča pri denarju. Ker bo precejšen del denarja namenjen Zelenem dogovoru, bo težko predvideti obsežno povečanje finančnih sredstev za programe, namenjene mladim.« Joveva pričakuje, da se bo z novim finančnim načrtom povečal tudi proračun za Erasmus+. »Sama se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da se vendarle dobi čim več denarja za projekt Erasmus+,« je še zaključila. Uporabljala bom svoja tri vprašanja, ki jih lahko mesečno naslovim Evropski komisiji, tudi za osvetilitev vprašanj in izzivov, s katerimi se mladi soočajo.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja