Pripravništvo – zakaj in kako?

Že pred nekaj leti sem na Facebook profilu evroposlanke Irene Joveve prvič opazil razpis za pripravništvo v Bruslju. Takrat sem bil še bolj na začetku svoje študijske poti in zdelo se mi je nekoliko utopično pričakovati, da bi lahko bil izbran in se potem raje sploh nisem prijavil. A previmo sedaj nekaj let v prihodnost. Razpis za pripravništvo s prijaznim povabilom se spet pojavi na mojem feedu in odločil sem se, da tokrat vendarle poskusim svojo srečo. Tako ali tako sem v tem letu pavziral in posledično sem imel dovolj časa za iskanje različnih priložnosti za osebno rast in pridobivanje izkušenj, preden se podam še na drugo stopnjo študija.

Zakaj sem se sploh odločil, da se prijavim na pripravništvo? Študiram mednarodne odnose in skozi 4 leta študija na dodiplomskem programu sem imel več predmetov, kjer sem dodobra spoznal različne aspekte delovanja Evropske unije. No, vsaj na neki površinski, teoretični ravni, pripravništvo v Evropskem parlamentu pa ti da priložnost, da lahko dobiš še nek drugačen vpogled v delovanje EU in vse skupaj izkusiš na lastni koži in v živo. Eno je iz učbenika brati o tem, da v EP obstajajo odbori, delovne skupine itd., nekaj čisto drugega pa je stopiti v sejno sobo kjer že sedi 20 evroposlancev, se potiho odpraviti do najbližjega prostega sedeža in prisostvovati poteku debate v živo, s slušalkami za tolmačenje na ušesih. Taka izkušnja se morda marsikomu zdi trivialna in nezanimiva, zame pa je bilo tudi to nepozabno. Po oddaji eseja in opravljenem razgovoru je sledila vesela novica – sprejet sem bil v ekipo Irene Joveve.

Spodnja Idrija → Bruselj

Če sem se dela v Evropskem parlamentu že takoj neizmerno razveselil, sem se dvomesečnega bivanja v Bruslju nekoliko manj. Pred leti sem belgijsko prestolnico že obiskal za par dni in spomnim se, da sem bil takrat nad mestom nekoliko razočaran. No, ko sem začetek septembra končno prispel v Bruselj, se je moje mnenje spremenilo in kmalu sem spoznal, da mi Bruselj postaja vedno bolj všeč. Čeprav lahko tiste najbolj znane bruseljske znamenitosti preštejemo na prste ene roke, je v resnici še po dveh mesecih bivanja mogoče najti marsikaj, kar človeka prevzame. Večerni sprehodi za oddih, ki v Ljubljani navadno trajajo 20 minut, so se tako večkrat spreobrnili v dvourno raziskovanje še neodkritih bruseljskih kotičkov in ulic.

Poleg tega pa je velik plus bivanja v Bruslju tudi to, da je v njegovi neposredni bližini lociranih več izjemno lepih mest, ki so vsa lahko dostopna z vlakom. Vikendi so torej super priložnost za enodnevne izlete in sam sem si v dveh mesecih uspel ogledati Brugge, Ghent, Antwerp in Lille.

Evropski parlament je zakon!

Delo v Evropskem parlamentu je raznoliko in zanimivo. Na začetku sem se nekoliko bal, da se ne bom znašel in bo delo prezahtevno, ampak po uvodnem tednu ali dveh sem že imel občutek, da sem “padel notri” in z opravljanjem zadanih nalog nisem imel težav. Delo pripravnika vključuje predvsem spremljanje različnih dogodkov, zasedanj delovnih skupin, pripravljanje materiala za objave na družbenih omrežjih in še mnogo drugih podobnih zadolžitev.

Tipičen delovni dan pa izgleda nekako takole: za vstop v parlament mora vsak pripravnik najprej čez security check, enako kot ob vkrcanju na letalo. Ne najbolj prijetno opravilo ampak se kmalu navadiš (nimaš izbire). Potem sledi sprehod skozi stavbo parlamenta mimo trgovinic, kafiča, medijskega centra v tretjem nadstropju in po hodniku vse do pisarne. Tam najprej sledi  prebiranje e-pošte, saj se predal prejetih sporočil vsak dan kar vztrajno polni, nujno potrebno pa je bilo slediti tudi koledarčku, da slučajno nisem zamudil kakšnega sestanka ali kakšnega drugega pomembnega dogodka.

Delo je, kot rečeno, zelo razgibano in to velja ne samo za vrsto zadolžitve, pač pa tudi za sam urnik dela. Včasih je dela precej malo, včasih pa se razpotegne čez cel dan in vse do večera. Najbanj zadolžitev je ponavadi v t. i. zelenem tednu, ko je le malokdo od evroposlancev v Bruslju in se namesto tega posvetijo zadolžitvam v domači državi. Dela skratka pripravniku nikoli ne zmanjka, obenem pa ga vsaj po mojih izkušnjah ni nikdar bilo toliko, da česa ne bi uspel narediti. Poleg tega pa so asistenti v ekipi evroposlanke Joveve zelo prijazni in se z njimi da vse dogovoriti.

Vsi asistenti poslanke Joveve so super! Kljub svoji mladosti so me s svojim znanjem in razgledanostjo enostavno navdušili, poleg tega pa so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in mi dodatno razložiti vse podrobnosti glede delovanja Evropskega parlamenta, njihovega dela in dela poslanke. Brez tako simpatičnih sodelavcev bi mi bila celotna izkušnja sigurno precej manj zanimiva, predvsem pa težja.

Bruselj → Strasbourg

Besedo moram spregovoriti še o Strasbourgu, ki sem ga obiskal v drugi polovici oktobra, ko je tam potekalo drugo oktobrsko plenarno zasedanje. Če se najprej dotaknem samega mesta Strasbourg…vau! To je nedvomno eno izmed najlepših mest, ki sem jih obiskal. Iz nekega razloga sem se tam takoj počutil domače in tako sem praktično vsako uro prostega časa izkoristil za to, da sem se sprehajal po ulicah in občudoval arhitekturo tega impresivnega kraja. Zelo se mi je dopadla tudi stavba Parlamenta v Strasbourgu. No, saj dokler nisem vanjo vstopil. Notranji dizajn je namreč precej konfuzen in človek potrebuje kar nekaj navigacijskih spretnosti, da uspešno prispe do cilja.

Sicer pa je dogajanje v Strasbourgu veliko bolj dinamično in zgoščeno kot v Bruslju in zahteva tudi od pripravnikov precej več angažmaja. Delo ponavadi traja od zjutraj pa vse do večernih ur in čeprav se morda vmes pojavi tudi kakšna ura prostega časa, je pomembno, da si ves čas na voljo in čim bolj učinkovito opravljaš zadane naloge. Kljub temu je tudi ta izkušnja čudovita. Še bolj kot v Bruslju imaš tukaj občutek, da se okrog tebe dogajajo pomembne stvari, ki krojijo usodo Evropske unije.

Za konec…

Kaj sem torej od pripravništva odnesel? Predvsem ogromno novega znanja, ki mi bo koristilo ne samo pri nadaljnjem študiju, pač pa nedvomno tudi v poklicni karieri. Poleg tega pa sem tekom dvomesečnega bivanja v Bruslju in dela v Parlamentu spoznal ogromno novih, mladih ljudi iz cele Evrope, s katerimi smo se potem redno družil tudi na “Pluxih”. Prijavo na pripravništvo v Evropskem parlamentu tako iz srca priporočam vsakomur, ki je radoveden in ga zanima evropska politika ter delovanje te institucije.

– Domen Erjavec

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 12. novembra 2022, udeležila 4. kongresa Gibanja Svoboda, s katerim sta se Gibanju tudi uradno priključili Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. V svojem nagovoru se je navezala na predsednika GS in premierja Roberta Goloba, da jim tudi na evropskem parketu uspeva “šponanje”. Povedala je tudi, da raje izgubi kakšnega volivca zaradi svoje nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da bi kakšnega pridobila zaradi manipulacij in laži.

Poslanka je nagovor začela s pojasnilom o svoji iskreni komunikaciji z ljudmi. Pri tem se je obregnila ob opazke, ki jih (je) pri tem dobiva(la), a poudarila, da bo vztrajala pri svojem načinu dela.

V nadaljevanju je izpostavila, da sta skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem del liberalne skupine poslancev Renew Europe v Evropskem parlamentu, kjer po njenih besedah prav tako pride do kakšnih različnih pogledov, toda nikoli pri temeljih. Tako z besedami kot dejanji namreč slonijo na skupnih vrednotah, ko gre za vladavino prava, človekove pravice in svobodo. Dodala je, da sta s poslancem Grošljem del tistih, ki v Evropskem parlamentu gradijo močna medskupinska in nadnacionalna omrežja, kar omogoča, da Parlament sprejme marsikateri življenjsko pomemben predlog.

Z Gibanjem Svoboda združile centristične politične sile v državi, kar daje svetlo prihodnost politiki in ljudem, je povedala Joveva.

“Zdaj ni več bi lahko, zdaj je bomo. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.”

Ob tem je poslanka spomnila, da se v Evropski uniji zavedajo, kakšen velik napor in koliko dela je na plečih aktualne vlade zaradi težkega obdobja Slovenk in Slovencev pod oblastjo prejšnje vlade:

“Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi.”

Joveva se je dotaknila tudi trenutnega stanja na javni RTV, za katero je dejala, da moramo preprečiti njen razpad, ter izpostavila grožnje demokraciji, ki so trenutna realnost na Madžarskem, ki jo je pred kratim obiskala v misiji. Pri tem je izrazila namero, da v prihodnjem letu odide na Poljsko in na licu mesta preveri stanje demokracije in medijev tudi tam.

“Vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravlja škodljive ukrepe in v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje,” je poudarila Joveva.

Poslanka verjame, da bodo s skupnimi močmi ustvarili pogoje za razvojni preboj Slovenije – tako na gospodarskem področju kot na področju podnebne pravičnosti, vladavine prava in državljanskih svoboščin.

Joveva je pripomnila, da je Gibanje Svoboda najmočnejša politična sila v državi z močnimi vplivi tudi na evropski ravni. Svoj govor je zaključila z odgovori na vprašanja z začetka nagovora:

“Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. Odločno pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne. In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Zakaj komuniciraš z ljudmi na način, kot da si “ena od njih”? Zakaj jim poveš po pravici celo to, ali žuraš, ali vsak dan skuhaš kosilo? Zakaj si sredi kampanje povedala, da si želiš otroka? In zakaj za vraga jim razlagaš praktično vsak svoj glas? Saj niso vsi javno objavljeni. Ostala boš brez volivcev, punca, če boš tako zelo iskrena.

To so dejanski citati. Ni pomembno, od koga vse. Pomembno je, da jih poslušam že od vstopa v politiko. Ampak najbolj pomembno je pa, da se z njimi ne strinjam.

Tako sem začela današnji govor na kongresu Gibanja Svoboda. Seveda sem “ena od njih”: ena od vas. S ponosom sem povedala ‘svoje’.

Zdaj je to to. Zdaj ni več “bi (lahko)”, zdaj je “bomo”. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.

Verjemite mi, ko vam povem, da se v EU zelo dobro zavedajo, skozi kakšno obdobje smo šli v Sloveniji med prejšnjo vlado. Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi. Zavedajo se tudi, da je bil – in je še vedno – potreben velik napor, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravila oziroma popravlja škodljive ukrepe. Da v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje.

Končala sem pa z začetkom. Če sem že omenila, sem seveda tudi odgovorila: Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. ODLOČNO pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne.

In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.

Lep konec tedna vam želim!

– Irena

“ENVI. V bruseljskem balončku vsi vemo, kaj je to, ampak sama prej seveda nisem. Če bi mi kdo rekel ENVI, bi verjetno najprej pomislila, da je mislil na “envy” (zavist). A ne gre za zavist.

Čeprav … morda nam kolegice in kolegi iz drugih držav lahko tudi malo zavidajo vsaj v povezavi z novico, ki jo bom zdaj delila z vami.

Torej: ENVI je okrajšava za odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V tem odboru smo iz Slovenije Milan BrglezLjudmila Novak in moja malenkost.

In v tem odboru smo slovenski poslanci – glede na velikost nacionalne delegacije – med najuspešnejšimi pri dejavnostih na področju zakonodajnih aktivnosti glede zdravja!

Dostikrat slišim stavke v smislu “pa saj Slovenija v EU res ni uspešna”, “saj ne morete nič, premajhni smo” … zato me je ta analiza raziskovalnega portala EU matrix, bruseljskega think-tanka, ki se osredotoča na raziskovanje EU politik, res razveselila. Ponosna sem, da je naše delo opaženo.

To seveda ne pomeni, da smo storili že dovolj. Veliko dela nas še čaka. Če se osredotočim zgolj na prednostne naloge, je med njimi recimo predlog regulacije evropskega podatkovnega zdravstvenega prostora, ki prinaša predvsem podporo temu, da lahko ljudje prevzamejo nadzor nad lastnimi zdravstvenimi podatki, obenem pa omogoča EU, da v celoti izkoristi potencial, ki ga ponujajo varna izmenjava, uporaba in ponovna uporaba zdravstvenih podatkov. Ključna bo recimo še evropska strategija za zdravila, ki bo lahko imela zelo velik vpliv na nadaljnji razvoj zdravil v Evropi in tudi na njihovo dostopnost, kar je zelo pomembno pri spopadanju z boleznimi, še posebej, ko gre za redke bolezni ali pa nove, še neraziskane oblike.

Omenjeni odbor je sicer pristojen za precej aktualnih področij politik, poleg javnega zdravja še za podnebne spremembe, varstvo biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, uporabo kemikalij in pesticidov … Je tudi največji odbor v Evropskem parlamentu.

S področjem zdravja sem se ukvarjala tudi v posebnem odboru za boj proti raku, kjer smo svoje delo zaključili s sprejemom evropske strategije v boju proti tej zahrbtni bolezni. Zdaj pa sem članica posebnega odbora za pandemijo. Aktivno sodelujem še v različnih medskupinah, ki se osredotočajo na izboljšanje javnega zdravja, na primer medskupine za boj proti raku, za invalide, za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj. Vse to po mojem mnenju pripomore k iskanju priložnosti za izboljšave trenutnega stanja ter ukrepe v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Unije.”

Podrobnosti analize si lahko preberete tukaj: https://eumatrix.eu/…/mep-influence-index-2022-top-5…

– Irena

Popoln povzetek misije Budimpešta na eni fotografiji:

– osuplost ob nonšalantnem in hkrati srhljivo prefinjenem sprenevedanju vladnih oziroma blizu vladnih uradnikov;
– frapiranost ob ponazoritvah delovanja propagandne mašinerije;
– nemoč ob zavedanju, da so pristojnosti ukrepanja Evropskega parlamenta izredno (pre)omejene.

Ne, ni vse grozno. So bile tudi svetle točke misije zaradi slišanega na nekaterih sestankih. Žal pa ne dovolj svetle za to, da bi spremenile moje mnenje o temačnosti države, ki je vse prej kot demokratična v polnem pomenu te besede izključno zaradi ljudi, ki se seveda borijo za interese. Lastne.

Za mano so trije izredno intenzivni dnevi, zelo pomembni, zelo dobrodošli. Naša misija je bila uravnotežena. To vam zagotavljam. In zagotavljam vam, da bo moja analiza celovita.

Zdaj vam pa zaželim samo še lahko noč – končno od doma.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta na delovni misiji v Budimpešti, kjer so se seznanjali z aktualnimi razmerami na področju kulture, izobraževanja in medijev. Po misiji je poslanka med drugim ocenila, da bi morali biti svoboda medijev in akademska svoboda v vsaki družbi samoumevni. Kot je dejala, je le še bolj prepričana v to, da Madžarska pod trenutno oblastjo ni demokracija v polnem pomenu te besede. 

Odbor za kulturo in izobraževanje bo pristojen za prihajajoči evropski akt o svobodi medijev, pri katerem bo poslanka Joveva poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe, zato so bili pogovori o svobodi medijev, njihovi koncentraciji, vprašanje pluralizma in delovanja propagande v središču misije. Seveda pa se ni bilo moč izogniti tudi pogovorom o dogajanju na področju izobraževanja, predvsem v luči stavk učiteljev na Madžarskem.

Poslanke in poslanci so v treh intenzivnih dneh misije razpravljali z vsemi ključni deležniki na omenjenih področjih. Med drugim so se srečali s podžupanjo Budimpešte Anett Bősz, poslanci madžarskega parlamenta, ministrom za kulturo in inovacije Janosom Csakom, ministrom za regionalni razvoj Tiborjem Navracsicsom, predstavniki madžarskega nacionalnega organa za medije in infokomunikacije, predstavniki Akademije za glasbo Liszt Ferenc, Madžarske akademije znanosti, Srednjeevropske univerze ter osebnostmi iz medijev in civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z begunci, s katerimi so razpravljali zlasti o položaju šoloobveznih otrok in mladostnikov.

V nadaljevanju vam pripenjamo sporočilo za javnost evropske poslanke Irene Joveve s podrobnejšo izjavo glede trenutnih ugotovitev delovne misije v Budimpešti, ki jim bodo v prihodnjih tednih sledili tudi podrobnejša analiza in uradni zaključki delegacije.

Izjava za medije evropske poslanke Irene Joveve po misiji na Madžarskem

Misija Budimpešta.

Zato, ker imam dovolj pametovanj, da kaj pa mi vemo, če se nismo šli prepričat na lastna ušesa in lastne oči. No, sama sem zdaj tu natanko zaradi tega.

Čakajo nas trije s sestanki nabiti dnevi. Dobimo se z lokalno oblastjo, poslanci, ministri, akademiki, novinarji.

Akademska svoboda. Nekaj zelo moralnega in načelnega, v bistvu samoumevnega, kajne? Kot svoboda medijev. Ali svoboda govora, če hočete.

Vsaj tako bi moralo biti. O tem smo danes ogromno govorili. Najprej s podžupanjo Budimpešte. Ne moreš proizvajati svobode, ne moreš je ustvarjati, če so okna in vrata tvoje učilnice zaprta. Zapečatena s tistim, kar si pač dobil “z vrha”, je med drugim povedala.

Uganili ste, ni članica vladajoče stranke na Madžarskem. Naj pomirim kritike neuravnoteženosti: naslednji sestanek smo imeli v parlamentu, s predsednikom tamkajšnjega odbora za kulturo. Del vladajočih v vsem svojem sijaju. V bistvu nam je razlagal, kako je vse super in vse bolje, odkar so oni tu, kjer so.

Vse lepo in prav, toda mislim, da so vsa naša vprašanja upravičena in mislim, da je ta naša misija več kot na mestu. Do njenega zaključka ne bom šla v politične podrobnosti ali analizo, ker je prav, da slišim(o) vse strani.

Bom pa zapisala samo še to, da je fotografija spodaj z vodenega ogleda madžarskega parlamenta. Ni najlepša in na njej nisem nasmejana, kar je sicer redkost, toda v tistem trenutku mi iskreno res ni bilo do smeha. Ker vem, kje sem in vem, kaj se dogaja. In vem, da bom po koncu te misije imela samo še bolj celovito sliko o vsem skupaj.

Bil je dolg dan, jutri bo še daljši. Čakajo nas pogovori z novinarji in (pre)ostalo civilno družbo.

– Irena

Energetska kriza. Tej besedni zvezi se zadnje mesece ne more izogniti nihče in tudi v tokratnem zapisu se ji ne bomo mogli. Kakšna bo cena plina? Kako se bomo greli čez zimo?

Prepričana sem, da veste, da so visoke cene plina posledica vojne agresije Rusije v Ukrajini ter posledičnih sankcij Zahoda in EU. Rusija višjo ceno plina seveda uporablja kot vzvod pritiska.

V EU smo se na področju blaženja energetske krize odzvali z več ukrepi in zakonodajnimi predlogi. Med njimi izstopajo cenovna kapica na proizvodnjo elektrike, REPowerEU in nastajajoča cenovna kapica na plin.

Žal zaradi omejitve znakov ne morem v podrobnosti, lahko pa zapišem, da sama pogrešam še bolj ambiciozne, skupne evropske ukrepe tudi na področju blaženja socialnih stisk ljudi in gospodarstva.

Trenutno smo namreč priča temu, da države članice z ločenimi shemami subvencionirajo svoja gospodarstva, kar lahko na dolgi rok izkrivlja enotni trg EU. Priča smo tudi temu, da so države članice z medsebojnim tekmovanjem, v stilu ‘katera ponudi več’, same dvigale ceno plina v Evropi.

Po mojem mnenju nobena od teh rešitev ni optimalna. Da bi premagali težave na trgu energetskih storitev, bi morali – kot rečeno – razmišljati o skupnih pristopih na evropski ravni. Lep primer sodelovanja med državami članicami je Sklad za okrevanje in odpornost. Morda se premalo zavedamo, da imamo na svetovni ravni kot skupnost večjo moč kot vsak(a) zase, pa naj si bo to za skupno zadolževanje, skupno nabavo plina ali karkoli drugega.

To našo enotnost ter gospodarsko moč bi morali uporabiti tudi pri pogajanjih z dobavitelji plina. Dolgoročno bo pa absolutno treba reformirati evropski energetski trg v celoti, vmes pa kar najbolje izkoristiti podlago REPowerEU, ki predvideva razpršitev energetskih virov ter njihovo preusmeritev v alternativne vire energije.

Morda se sliši zapleteno, a v resnici niti ni. Evropske težave potrebujejo evropske rešitve. Da se.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Naložbe v moderne tehnologije za zeleni prehod. Sliši se logično, da ciljamo k temu, kajne? Pa vam povem nekaj: trenutno lahko energetska podjetja, ki vlagajo v fosilna goriva, našo državo tožijo, ker jim naše strateške usmeritve jemljejo dobiček. Skregano z logiko, mar ne?

Začnimo na začetku. ECT je okrajšava, ki označuje mednarodno pogodbo o energetski listini (t. i. Energy Charter Treaty). Sliši se super, saj smo skupaj močnejši in na mednarodnem parketu radi sodelujemo. Energetika je nekaj, kar potrebujemo vsi – tako v zasebnem življenju kot za naše gospodarstvo. Vse bi ‘štimalo’, če omenjena pogodba ne bi dovoljevala, da se naložbe tujih podjetij v fosilno industrijo zavaruje pred izpadom dobička. Ne le, da so zavarovane trenutne naložbe … zavarovane so tudi vse hipotetične izgube dobička za nekaj let vnaprej, nekatere celo dve desetletji. Dobička, ki ga še ni bilo in ga morda tudi ne bi bilo. Dobička, ki je sam po sebi izropan iz narave. Dobička, ki ne bo spodbujal okolju prijaznejše usmeritve.

Še najbolj absurdno pri tej pogodbi pa je, da se vsak spor med podjetji in državo po tej pogodbi rešuje mimo sodišč – tako slovenskih kot mednarodnih – prek zasebnih arbitražnih tribunalov. Mimo oči. Mimo ustave. Mimo zaščite interesov državljank in državljanov.

Če podam na primeru: britansko podjetje Ascent Resources toži našo državo, češ da je Slovenija z zakonodajnimi spremembami oškodovala njihovo naložbo, kar so ocenili na pol milijarde evrov škode. Pol milijarde. Petsto milijonov. Spor pa se je začel tako, da je agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) za črpanje plina v Petišovcih zahtevala presojo vpliva na okolje, podjetje pa je ocenilo, da bi jim to najbrž vzelo dobiček. Najbrž. Narobe svet!

Zato toplo pozdravljam napoved ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, da Slovenija namerava izstopiti iz omenjene pogodbe. Ta namreč ovira zeleni prehod in je v nasprotju tako s strateškimi zavezami Pariškega sporazuma kot s podnebno politiko EU. ECT že dolgo več ne služi svojemu namenu, temveč ga izkoriščajo le ogromna podjetja, ki se jim po njihovo “godi krivica”. Je krivica to, da dolgoročno gledano želimo preiti k tehnologiji, ki ne onesnažuje okolja? Je krivica to, da želimo spodbuditi razvoj in finančne vložke v zeleni prehod? Oba odgovora sta, kakopak, negativna.

Bili so tudi poskusi, da bi se pogodba v osnovi spremenila. Evropske države so se zaman trudile, da bi v pogodbo vnesle nekaj smisla in jo pripravile na podnebna spoznanja. Če se drugi ne zavedajo posledic, ki jih pogodbe, kot je ta, nosijo za seboj … pa dobro. Mi smo opozorili in poskusili spremeniti stvari na bolje. Naleteli smo na gluha ušesa – in zatorej izstop. Pred nami so to storile Italija, Nizozemska, Poljska, Francija, tudi Belgija se nagiba k temu. Zdaj je nastopil čas za Slovenijo.

Podjetja se morajo začeti zavedati, da ne delujejo le z namenom čistega dobička, temveč tudi za dobrobit ljudi, družbe, okolja, planeta. Dobiček ni samo denar. Dobiček je tudi naša zapuščina – tako tehnološka, gospodarska kot tudi okoljska. Na slednjo vedno znova pozabljamo.

Kot so šli spori po tej pogodbi v preteklosti mimo nas, je zdaj čas, da gremo mi mimo te pogodbe.

So long, ECT!

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola v torek, 25. oktobra 2022, poslala pismo s sopodpisi poslank in poslancev, v katerem poziva k spremembam poslovnika Evropskega parlamenta v členih, ki se nanašajo na način glasovanja. Med drugim je zapisala, da odgovornost v prvi vrsti zagotavljamo s transparentnostjo, ki pa jo trenutni način glasovanja omogoča le delno.

V pismu je evropska poslanka opomnila, da je trenutni način glasovanja, kjer se praviloma glasuje z dvigom rok, neorganiziran, kar še posebej povzroča težave na plenarnih zasedanjih. Poudarila je, da je glavna težava pomanjkanje transparentnosti, saj bi moralo biti vsakokratno glasovanje poimensko.

Poslanka je zapisala, da spreminjanje poslovnika ni neobičajno, saj je bil zavoljo transparentnosti že prilagojen. S sopodpisniki so se zavzeli za spremembo 1. točke 187. člena, ki nalaga, da “Evropski parlament praviloma glasuje z dvigom rok”. Opozorila je, da se s tem poslankam in poslancem, ki so izvoljeni predstavniki ljudstva, omogoča možnost skrivanja glasovanj in izogibanja javne objave njihovih stališč, čemur poslanka Joveva ostro nasprotuje.

Dodala je, da je trenutno glasovanje z dvigom rok zamudno in da kljub odličnosti tolmačk in tolmačev prihaja do zamud pri tolmačenju, poleg tega predsedujoči, ki vodi glasovanja, velikokrat ne oceni pravilno večine, kar pa lahko privede do napak, tudi z napačnimi izidi glasovanja.

Ob vsem omenjenem je izpostavila, da so bila med pandemijo vsa glasovanja poimenska, kar se je po njenih besedah izkazalo za zelo učinkovito. Poslanka je še zapisala, da je za uresničevanje demokracije treba stremeti k zagotavljanju preglednega delovanja, vključno z bremenom odgovornosti do državljank in državljanov Evropske unije.

Evropska poslanka je kot ključno misel v pismu poudarila, da: “Pri svojem delu zastopamo vse državljanke in državljane Evropske unije, kar pomeni, da moramo legitimnost svojega dela uresničevati tudi z ustrezno odgovornostjo. In, kot vemo, odgovornost v prvi vrsti zagotavljamo s transparentnostjo.”

Pismo glede spremembe poslovnika Evropskega parlamenta z namenom večje transparentnosti (angleška različica)

Pismo glede spremembe poslovnika Evropskega parlamenta z namenom večje transparentnosti (slovenska različica)