Evropska poslanka Irena Joveva je bila na povabilo Evropske mreže skupnosti za pobude o podnebnih spremembah in trajnosti ECOLISE gostja pilotnega srečanja z njihovimi člani. ECOLISE je koalicija organizacij, ki se ukvarjajo s podporo lokalnim skupnostim širom Evrope pri njihovih prizadevanjih za izgradnjo poti do trajnostne prihodnosti. “Meet and greet” srečanja so dobra priložnost za izmenjavo mnenj in idej med organizacijami na ravneh lokalnih skupnosti ter evropskimi zakonodajalci in odločevalci.

Člani ECOLISE vključujejo mednarodne, nacionalne in včasih regionalne mreže pobud, ki temeljijo na skupnosti, pa tudi druge organe, ki se ukvarjajo z raziskavami, usposabljanjem, s komuniciranjem ali z drugimi dejavnostmi na evropski ravni za podporo skupnostnim ukrepom na področju podnebnih sprememb in trajnosti. Z združevanjem teh organizacij si ECOLISE prizadeva vzpostaviti skupno evropsko agendo in platformo za kolektivne ukrepe ter na področju lokalne razvojne politike EU opravlja pomembno delo. Srečanja so se udeležili člani mreže ECOLISE iz Slovenije, Nizozemske, Estonije, Malte, Portugalske in Belgije. Uvodoma je evropska poslanka Joveva predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu, kjer deluje v odborih CULT, ENVI in EMPL, saj ti pokrivajo teme, ki so zanjo najpomembnejše: družbene, kulturne in okoljske vidike oblikovanja politik: “Prepričana sem, da moramo spremeniti celotno paradigmo naše družbe, da bo bolj socialno vključujoča, pravična in, kar je najpomembnejše, okoljsko trajnostna – ni treba posebej poudarjati, da bo cena neukrepanja na tem področju povzročila največjo škodo in stroške –  vključno s tistimi, katerih ne merimo v denarju.”

Poudarila je izjemen pomen povezovanja lokalnih skupnosti in politike, saj je največ dobrih idej izvedenih na ravni lokalnih skupnosti, njihov cilj pa je enak ciljem Evropske unije. Žal organizacije na ravni lokalnih skupnosti prepogosto nimajo sredstev in možnosti, da bi imeli večji vpliv na oblikovanje politik in zakonodaje na področjih, kot so zeleni dogovor, načrt za biotsko raznovrstnost, reforma Skupne kmetijske politike (SKP) in drugi, prav tako pa tudi nimajo zadostne možnosti sodelovanja pri oblikovanju programov EU, da bi sredstva  prišla v prave roke za prave namene.

V nadaljevanju je bila beseda prepuščena udeležencem, ki so s poslanko Jovevo izmenjali stališča, mnenja, ideje, izkušnje, pa tudi morebitne težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.  Izpostavili so sredstva Sklada za okrevanje in odpornost in skrb glede doseganja ciljev, ki jih je Evropska komisija določila v smernicah za pripravo akcijskih načrtov držav članic. Med drugim bodo države članice morale dokazati, da njihovi predlagani načrti prispevajo vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev iz načrta k podnebnemu cilju in 20 % k digitalnemu prehodu. V debati je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja mladih v oblikovanje politik Evrope prihodnosti, saj so oni tisti, ki dejansko predstavljajo “next generation”, ter že prej omenjeno komuniciranje EU ciljev, ki jih lokalne iniciative dejansko v praksi že izvajajo.

Evropska poslanka Irena Joveva je skupaj s poslanskimi kolegi v javnem pismu izrazila zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Obstoj Radia Študent, je po mnenju evropskih poslancev, tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

Novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje Radia Študent. Radiu Študent, ki neprekinjeno deluje vse od leta 1969, torej gre za eno od najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je finančna podpora padala že desetletja.  Gre za edinstven medij, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Poslanci so opozorili, da so neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Predstavnike ŠOU so pozvali, naj Radia ne dojemajo kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznajo njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen ter dodali, da bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji delovanja Radia Študent v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

V nadaljevanju obljavljamo celotno pismo:

Spoštovani predstavniki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU),

na vas se obračamo (nekateri med nami) tudi kot nekdanji študenti Univerze v Ljubljani, kot zaskrbljeni državljani Republike Slovenije in navsezadnje kot izvoljeni predstavniki v Evropskem parlamentu.

Podpisani poslanci Evropskega parlamenta bi radi izrazili zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent. Radio Študent, ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je edinstven medij v Evropi, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Neodvisni mediji so varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Različne redakcije Radia Študent kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti – vključno z zakonodajnimi procesi v evropskih institucijah – in odpirajo poglobljeno javno razpravo, h kateri spodbujajo vse deležnike javnega prostora.

Institucije Evropske unije si prizadevajo sektorjem, ki imajo ključno vlogo v naših demokracijah, zlasti medijskemu, zagotavljati podporo in dostop do finančne podpore EU iz vseh razpoložljivih instrumentov in programov. V ta namen je Evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov. Mediji se že leta soočajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da moramo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev. Ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo iniciativi Evropske unije: ‘Akcijski načrt za evropsko demokracijo’ in ‘Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju’, ki bosta omogočali pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev. Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativno organizacijo, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ Evropske unije.

Radio Študent je predlani praznoval 50 let in včasih se nam zdi, da je njegov obstoj samoumeven. Slovenski medijski prostor je majhen in krhek, vsak kritičen glas pa je dragocen in vreden podpore. Radio Študent medtem ni samo medij, ampak tudi izobraževalna ustanova; vsako leto sprejmejo in izobrazijo na ducate mladih, ki bogatijo našo družbo. V teh dolgih desetletjih so iz vrst sodelavcev Radia Študent tako izšli vidni novinarji, podjetniki, intelektualci, akademiki in konec koncev tudi predsednik vlade. V polnem zavedanju in spoštovanju avtonomije študentskega organiziranja bi vas opomnili, da avtonomija ni samovolja, temveč zahteva odgovornost in preudarnost, nujno potrebno pa je tudi razumevanje širših procesov v družbi. Predstavnike v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani zato pozivamo, da Radia Študent ne dojemate kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznate njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen. Pozivamo vas, da prevzamete odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda. V luči trenutnih razmer bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji njegovega delovanja v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

Spoštovani predstavniki, nadaljnji obstoj Radia Študent je tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

S spoštovanjem,
Irena Joveva
dr. Milan Brglez
dr. Klemen Grošelj
Tanja Fajon
Franc Bogovič
Ljudmila Novak

Foto: Marijo Županov

Na današnji dan pred natanko 30 leti sem bila… Stara natanko eno leto in deset mesecev. Ampak tri dni pred tem sem bila pa tudi jaz na volišču in glasovala ZA samostojno Slovenijo!

Prav zares. Posredno, a vendarle. Starši so me namreč vzeli s sabo in enega od njunih listkov (če očeta spomin ne vara, je bil njegov) sem oddala v škatlo. No, malo so mi menda morali pomagati pri tem. Učila sem se še samostojnosti. Tako kot, na nek način, od tistega dne dalje tudi Slovenija.

Moja Slovenija. Da, tudi moja je. Naša, skratka. Velikokrat kje preberem kaj v smislu “pa v kakšni državi mi to živimo”… Roko na srce, tudi samo sebe kdaj pa kdaj zalotim pri takšnem razmišljanju. Vendar je napačno. Država kot taka ni kriva za to, kar se dogaja.

In seveda tri desetletja nazaj nisem imela pojma, kaj se dogaja v moji domovini. Četudi so okoli mene govorili o razglasitvi rezultatov plebiscita (ker zagotovo so), me je kot otroka prav malo brigalo. Me pa zato z leti briga toliko bolj. Domoljubje ni sramotno. Sramotno je to, da si ga del politike prilašča, čeprav so ravno tisti, ki domoljubje dokazujejo s sovraštvom do “nenaših”, vse prej kot to. Tisti, ki meni oziroma komurkoli drugemu očitajo, na primer, poreklo. Drži, da moji starši nikoli niso pozabili na svojo preteklost, toda s tem ni nič narobe. Ker prav tako drži, da nikoli niso pozabili na svojo sedanjost. Še najpomembnejše pa je to, da predvsem nikoli niso pozabili na prihodnost – ne le svojo, temveč zlasti hčerkino.

Ta hčerka, s svojimi danes natanko 31 leti in desetimi meseci, vam zdaj ne namerava pametovati o tem, kako smo bili leta 1990 enotni, kako tega več nikoli ni bilo, vsaj ne v takih razsežnostih, kako tega najbrž nikoli več ne bo in kako bi to vendarle – vsaj v določenih situacijah – moralo biti. Seveda bi moralo biti, to je kristalno jasno vsem. Brez skrbi, da tudi tistim, ki se jim obrestuje vse, kar je nasprotno od enotnosti in ki so vedno tako pokroviteljsko, manipulativno “bistri” z izjavami, da so vedno za vse krivi vsi drugi. Tudi za neenotnost, kakopak. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi je za ta del politike prevelik. S takimi se ne bomo nikamor premaknili, kvečjemu samo še bolj nazadovali. Si res to želimo?

Takšni namreč od državljank, državljanov, pravzaprav od celega sveta pričakujejo, da bodo občudovali njihove zlasti spletne izlive in izpade, v resnici pa je vse to del problema in ne rešitev, ki se jih ljudje od njih – kot državnikov! – nadejajo. Zato… Ne bodite ravnodušni, brezbrižni, pišmevuhovski. Bodite radovedni, vedoželjni, zvedavi. Povejte svoje mnenje na dostojen način in hodite na volitve. Vem, naloga celotne politike je dokazati, da noben glas ni zaman, toda, verjemite… Slabša, ko je volilna udeležba in participacija ljudstva, slabši bodo zgledi v delu politike in posledično bo slabše v družbi. Da, še slabše. Si res to želimo?

Sama si želim, da bi prenehali imeti razloge za to, da nam sploh pride na misel – misel “pa v kakšni državi mi to živimo”. Ker ni težava ona.

Foto: Hiša Evropske unije

V četrtek, 10. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize z naslovom »Nizke kvote visokih pet«. Na okrogli mizi je s kolegicami iz različnih političnih krogov (predvsem) študentkam poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani predstavila svoje razloge za vstop v politiko ter odnos javnosti do žensk v politiki. 

“Če bi bila zadovoljna s politiko ali večino politikov (ne glede na spol), ne bi nikoli vstopila vanjo. A nisem želela samo jamrati, zato sem zagrabila priložnost, ko se mi je ta ponudila. Želela sem resnično nekaj narediti. Ker, če imaš voljo in energijo, se marsikaj da spremeniti. Absolutno se ne da spremeniti sveta, ampak se pa da marsikaj premakniti na bolje,” je v uvodnem nagovoru izpostavila poslanka Joveva. Dodatna motivacija ji je bila tudi ta, da – vsaj v slovenskem političnem prostoru – ni dovolj predstavnikov mlajše generacije. »Nisem se obremenjevala s tem, da sem mlada, da sem ženska, kakšno je moje poreklo, s tem se obremenjujejo drugi. Ker si konstantno na očeh javnosti, se določeni obregnejo ob to, kako izgledam, kaj imam oblečeno… O vsebini kot taki pa se nikoli ne pogovarjajo.«.

Naslov okrogle mize mi je zelo všeč. Tudi v moji omari prevladujejo nizke kvote visokih pet. Je pa tistih nekaj par toliko bolj posebnih in občudovanja vrednih, kar velja tudi za ženske v politiki.

Poslanko Jovevo žalosti, da moramo v 21. stoletju imeti spolne kvote. Je zagovornica nevtralnih kvot, kjer bi imeli vsi enako izhodišče in bi se gledale sposobnosti, izkušnje ter vsa druga področja. Pripomnila je še, da bi bilo v Evropskem parlamentu zagotovo občutno manj žensk brez ženskih kvot na kandidatnih listah. Opaža tudi, da so za nižji interes žensk za vstop v politiko odgovorni privzgojeni stereotipi. »Punčke so roza, fantki so modri. Določeni poklici so za ženske, drugi za moške. To so predsodki in stereotipi, ki še vedno obstajajo. Kar ni prav. Če se kadarkoli odločite za nevstop v politiko izključno zato, ker ta velja za moški svet, potem res nismo nikamor prišli kot družba,« je v zaključem govoru sporočila študentkam.

V petek, 4. decembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Hiše Evropske unije udeležila klepeta z dijaki Gimnazije Lava Celje. Skupaj z evropskim poslancem Milanom Brglezom sta odgovarjala na vprašanja mladih o njunem delu v Evropskem parlamentu, boju proti koronavirusu in njegovim socio-ekonomskim posledicam, izobraževanju ter aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih tematikah. 

»Biti evropski poslanec je resnično zelo velika odgovornost, ki se je v bistvu ne zavedaš v polnem pomenu, dokler nisi v tej vlogi in v tako velikem sistemu, kot je Evropski parlament,« je poudarila evropska poslanka Joveva. V politiki je po njenem mnenju veliko neuvidevnosti, iz katere izhajajo tudi vse druge slabe lastnosti posameznika. Pri nekaterih tako prevladajo nepravičnosti, egocentrizem in elitizem, kar je po njenem prepričanju slaba plat, pa ne samo v bruseljskem mehurčku.

Nekateri kolegice in kolegi mislijo, da vedo vse in so nad vsemi, pri tem pa pozabijo, da smo evropski poslanci izvoljeni s strani ljudstva in ravno njihove interese moramo zastopati pri delu v Parlamentu. Res je, da ne moremo spreminjati sveta, saj to ni odvisno samo od nas, ampak, ko ‘padeš noter’, ugotoviš, kako funkcionira sistem. Potem lahko sooblikuješ politike, soodločaš in narediš veliko dobrih stvari, seveda, če poslušaš ljudi in razumeš, da tam nisi zaradi sebe, za sebe ali za svoje prijatelje.

Pri vprašanju dijakinje o virih črpanja denarja za financiranje pokoronske pomoči je Joveva pojasnila, da bo šlo za posojila, upa pa, da tudi za lastne vire, o katerih se ravno zdaj precej pogovarjajo. Kot primer je navedla obdavčenje velikih onesnaževalcev, česar v EU trenutno nimamo.  Ena izmed sprememb pri delu od doma je tudi tolmačenje. V normalnih razmerah je namreč omogočeno simultano prevajanje v vseh 24 uradnih jezikih Unije, sedaj pa morajo slovenski poslanci, z izjemo plenarnega zasedanja, govoriti v angleškem jeziku. A to naj bi se z januarjem spremenilo, kar je poslanki Jovevi na seji odbora za kulturo zagotovila podpredsednica Evropskega parlamenta.

Joveva je na pobudo dijakov podala tudi nekaj informacij glede področja izobraževanja v času pandemije. »Področje izobraževanja je v pristojnosti držav članic Unije, ki so se različno odzvale. Na primer v Nemčiji, Franciji in Belgiji učenje teče normalno. Na Hrvaškem je odločitev prepuščena posamični šoli.« Medtem je bila kritičnado naših odločevalcev, predvsem glede tega, da so vse odločitve glede izobraževanja sprejemali na hitro. Posledice pa bodo zagotovo za vse učenke in učence težave z neenakostjo, saj v takih razmerah nimajo vsi mladi enakega dostopa do znanja in izobraževanja. Joveva v pandemiji vidi tudi priložnost za pripravo vsaj priporočil na področju uvajanja digitalne tehnologije v izobraževalne procese.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na novinarstvo in  trenutno situacijo v Uniji s kratenjem medijske svobode in pluralizma, čemur smo priča na Madžarskem. Jovevo – zlasti kot nekdanjo novinarko – žalosti trenutni odnos do novinarjev in medijev, saj so bili pogoji že prej slabi, denimo za raziskovalno novinarstvo, zdaj so pa le še slabši. »Madžarska praksa se dogaja oziroma vsaj poskuša dogajati tudi v Sloveniji. Komisarka Vera Jourova se je pred kratkim konkretno oglasila glede ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije. Jasno je dala vedeti, da tovrstnih pritiskov ne sme biti.« Kot pomembno zadevo je izpostavila letna poročila o medijskem pluralizmu in poročila o vladavini prava v državah članicah, s katerimi Komisija opozarja, da imajo javni mediji posebno vlogo v EU. »Digitalni storitveni akt in Akcijski načrt za demokracijo vsebujeta bolj konkretne rešitve in so način, kako se borimo proti tovrstnim praksam, predvsem na spletu,« je še povedala in nadaljevala, da lahko vsak posameznik pripomore v prvi vrsti s kritično, medijsko pismenostjo. Ta nam pomaga jasno ugotoviti, katere informacije so verodostojne. »Manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, ne komisarka Jourova, ne jaz ali kdorkoli drug, ampak je na nas vseh, kot družbi, da jim ne verjamemo,« je povedala za konec.