Evropska poslanka Irena Joveva je bila na povabilo Evropske mreže skupnosti za pobude o podnebnih spremembah in trajnosti ECOLISE gostja pilotnega srečanja z njihovimi člani. ECOLISE je koalicija organizacij, ki se ukvarjajo s podporo lokalnim skupnostim širom Evrope pri njihovih prizadevanjih za izgradnjo poti do trajnostne prihodnosti. “Meet and greet” srečanja so dobra priložnost za izmenjavo mnenj in idej med organizacijami na ravneh lokalnih skupnosti ter evropskimi zakonodajalci in odločevalci.

Člani ECOLISE vključujejo mednarodne, nacionalne in včasih regionalne mreže pobud, ki temeljijo na skupnosti, pa tudi druge organe, ki se ukvarjajo z raziskavami, usposabljanjem, s komuniciranjem ali z drugimi dejavnostmi na evropski ravni za podporo skupnostnim ukrepom na področju podnebnih sprememb in trajnosti. Z združevanjem teh organizacij si ECOLISE prizadeva vzpostaviti skupno evropsko agendo in platformo za kolektivne ukrepe ter na področju lokalne razvojne politike EU opravlja pomembno delo. Srečanja so se udeležili člani mreže ECOLISE iz Slovenije, Nizozemske, Estonije, Malte, Portugalske in Belgije. Uvodoma je evropska poslanka Joveva predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu, kjer deluje v odborih CULT, ENVI in EMPL, saj ti pokrivajo teme, ki so zanjo najpomembnejše: družbene, kulturne in okoljske vidike oblikovanja politik: “Prepričana sem, da moramo spremeniti celotno paradigmo naše družbe, da bo bolj socialno vključujoča, pravična in, kar je najpomembnejše, okoljsko trajnostna – ni treba posebej poudarjati, da bo cena neukrepanja na tem področju povzročila največjo škodo in stroške –  vključno s tistimi, katerih ne merimo v denarju.”

Poudarila je izjemen pomen povezovanja lokalnih skupnosti in politike, saj je največ dobrih idej izvedenih na ravni lokalnih skupnosti, njihov cilj pa je enak ciljem Evropske unije. Žal organizacije na ravni lokalnih skupnosti prepogosto nimajo sredstev in možnosti, da bi imeli večji vpliv na oblikovanje politik in zakonodaje na področjih, kot so zeleni dogovor, načrt za biotsko raznovrstnost, reforma Skupne kmetijske politike (SKP) in drugi, prav tako pa tudi nimajo zadostne možnosti sodelovanja pri oblikovanju programov EU, da bi sredstva  prišla v prave roke za prave namene.

V nadaljevanju je bila beseda prepuščena udeležencem, ki so s poslanko Jovevo izmenjali stališča, mnenja, ideje, izkušnje, pa tudi morebitne težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.  Izpostavili so sredstva Sklada za okrevanje in odpornost in skrb glede doseganja ciljev, ki jih je Evropska komisija določila v smernicah za pripravo akcijskih načrtov držav članic. Med drugim bodo države članice morale dokazati, da njihovi predlagani načrti prispevajo vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev iz načrta k podnebnemu cilju in 20 % k digitalnemu prehodu. V debati je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja mladih v oblikovanje politik Evrope prihodnosti, saj so oni tisti, ki dejansko predstavljajo “next generation”, ter že prej omenjeno komuniciranje EU ciljev, ki jih lokalne iniciative dejansko v praksi že izvajajo.

V januarski številki revije Obrazi lahko na šestih straneh preberete iskren in zelo oseben intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo. V njem je spregovorila o delu v Evropskem parlamentu, političnih stališčih ter odnosu do slovenske politike, pa tudi o Twitterju, ‘čefurstvu’, odraščanju na Jesenicah, svoji družini in njeni želji po materinstvu ter izkušnji dveh spontanih splavov. Zakaj je tako zelo pomembno javno govoriti o tem in kako je odgovorila na vprašanje, ali se za evropsko poslanko sploh “spodobi, da zanosi”?

V intervjuju je poslanka Joveva dala jasno vedeti, da ne želi pomilovanja in da o svojih spontanih splavih govori zato, ker ne gre zgolj zanjo: “Piko na i pa je postavila odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da so na Poljskem splavi neustavni celo v primeru okvare ploda. Takšna odločitev se ne bi smela zdeti normalna nikomur na svetu, ne glede na to, ali ima izkušnje s splavom ali ne. Seveda sem javno obsodila to potezo poljskega sodišča, nato pa med drugimi dobila nazaj komentar, naj se raje ukvarjam s tem, da nimam otrok, in naj se oglasim, ko bom mama.”  Govorjenje o splavu mora prenehati biti tabu, je poudarila in dodala, da splav tudi ne sme biti razlog za obsojanje. Prav tako meni, da materinstvo ni ovira za politično kariero ali delo evroposlanca. Bolj kot ukvarjanje s tem, katera političarka je noseča in katera ne, bi nas moralo skrbeti vse kaj drugega.

“Spodobi se, da je katerakoli odrasla ženska na tem svetu noseča, če si to želi. Veste, kaj se ne spodobi, če smo že pri evropskih poslankah in poslancih? Jozsef Szájer je soustanovitelj konservativne politične stranke Fidesz in od leta 2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta, ki je javno ne le nasprotoval zakonskim zvezam istospolnih partnerjev, ampak jih žalil, na vsak način je skušal zatreti pravice LGBTQI+ skupnosti, medtem pa sam užival v tej isti skupnosti, na gejevski orgiji. To, da govoriš eno, delaš pa drugo, se ne spodobi. Večkrat sem že povedala, da moramo biti vsi politiki zgled in za tem trdno stojim. Politik tudi ne more in ne sme uporabljati sovražnega govora pod pretvezo, da gre za svobodo izražanja. Politik ne more in ne sme zagovarjati sovražne retorike samo zato, ker se mu ta obrestuje in ker na tem gradi svoj politični “program”. Ne more in ne sme se nam zdeti normalno, da nek “medij” objavi odkrit rasistični zapis in reče, da je to pač glosa. Ne more in ne sme se nam zdeti normalno, da nek politik, po možnosti zaposlen v kabinetu predsednika vlade, poobjavlja rasističen zapis o “vsej raznolikosti, ki jo potrebujemo v Evropi”. To je tisto, kar je nespodobno.”

Poslanka se  je v pogovoru dotaknila tudi spominov odraščanja v skromni delavski družini na Jesenicah, ki jo je oblikovalo v osebo, kakršna je danes: “Nikogar nikoli ne obsojam vnaprej, spoštujem različnost, pa naj bo to vera, nacionalnost, spolna usmerjenost, politična pripadnost ali karkoli drugega, sem pristna in zelo dobro vem, kako pomembne so empatija, uvidevnost in kultura, tudi kultura obnašanja in diskurza. Upam si trditi, da bi vam tisti, ki me poznajo že dolgo, povedali, da se po vstopu v politiko osebnostno nisem spremenila in da ne izgubljam stika z realnostjo. Edino, kar izgubljam, je čas za vse meni drage ljudi, a to žal pride zraven.” 

Na svoje poreklo je ponosna, a je hkrati staršem hvaležna, da nikoli nista pozabila, kje je njuna sedanjost in kje bo njena prihodnost. Zato ji ni vseeno, ko bere komentarje, ki žalijo njeno pripadnost Sloveniji. Še posebej veliko ljubezen pa goji do slovenskega jezika.

“Verjemite, da mi je bolj vseeno za žaljivke v zvezi z mojim poreklom, od ‘čefurke’ dalje, kot pa, ko nekje preberem, da nisem Slovenka. /…/ V šoli in na faksu nisem nikoli slišala nobene krepke na račun svojega porekla. Morda tudi zato, ker sem bila vedno med daleč najboljšimi v razredu pri slovenščini, pa potem nikoli niso imeli priročnega izgovora. (smeh) /…/ Večina tistih, ki me napada zdaj, pa me skoraj nikoli ne napada zaradi same vsebine. Po mojem me niti ne preberejo oziroma poslušajo, ker za njihove napade to ni relevantno.”

V intervjuju lahko preberete še kaj o drugih stereotipih, med drugim pa tudi, kaj sporoča tistim, ki ji lažno očitajo tvitanje v makedonščini, o bremenu javne izpostavljenosti in zakaj si poslanka sama ustvarja dodaten pritisk glede tega, o odzivu njenih novinarskih kolegov, ko se je odločila za pot v politiko, pa tudi o tem, ali razmišlja, kaj bo počela, ko jo bo nekoč morda zapustila. Prav tako je strnila svoje vtise o Bruslju in pojasnila, kako teče trenutno delo od doma, kjer zaradi pandemije zdaj ogromno časa preživlja v družbi svojega partnerja.

Evropska poslanka Irena Joveva je skupaj s poslanskimi kolegi v javnem pismu izrazila zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Obstoj Radia Študent, je po mnenju evropskih poslancev, tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

Novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje Radia Študent. Radiu Študent, ki neprekinjeno deluje vse od leta 1969, torej gre za eno od najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je finančna podpora padala že desetletja.  Gre za edinstven medij, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Poslanci so opozorili, da so neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Predstavnike ŠOU so pozvali, naj Radia ne dojemajo kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznajo njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen ter dodali, da bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji delovanja Radia Študent v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

V nadaljevanju obljavljamo celotno pismo:

Spoštovani predstavniki Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU),

na vas se obračamo (nekateri med nami) tudi kot nekdanji študenti Univerze v Ljubljani, kot zaskrbljeni državljani Republike Slovenije in navsezadnje kot izvoljeni predstavniki v Evropskem parlamentu.

Podpisani poslanci Evropskega parlamenta bi radi izrazili zaskrbljenost nad napovedanim prenehanjem financiranja Radia Študent. Radio Študent, ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, je edinstven medij v Evropi, ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji in je kot tak bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora. Neodvisni mediji so varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravici do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot. Različne redakcije Radia Študent kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti – vključno z zakonodajnimi procesi v evropskih institucijah – in odpirajo poglobljeno javno razpravo, h kateri spodbujajo vse deležnike javnega prostora.

Institucije Evropske unije si prizadevajo sektorjem, ki imajo ključno vlogo v naših demokracijah, zlasti medijskemu, zagotavljati podporo in dostop do finančne podpore EU iz vseh razpoložljivih instrumentov in programov. V ta namen je Evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov. Mediji se že leta soočajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da moramo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev. Ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo iniciativi Evropske unije: ‘Akcijski načrt za evropsko demokracijo’ in ‘Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju’, ki bosta omogočali pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev. Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativno organizacijo, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ Evropske unije.

Radio Študent je predlani praznoval 50 let in včasih se nam zdi, da je njegov obstoj samoumeven. Slovenski medijski prostor je majhen in krhek, vsak kritičen glas pa je dragocen in vreden podpore. Radio Študent medtem ni samo medij, ampak tudi izobraževalna ustanova; vsako leto sprejmejo in izobrazijo na ducate mladih, ki bogatijo našo družbo. V teh dolgih desetletjih so iz vrst sodelavcev Radia Študent tako izšli vidni novinarji, podjetniki, intelektualci, akademiki in konec koncev tudi predsednik vlade. V polnem zavedanju in spoštovanju avtonomije študentskega organiziranja bi vas opomnili, da avtonomija ni samovolja, temveč zahteva odgovornost in preudarnost, nujno potrebno pa je tudi razumevanje širših procesov v družbi. Predstavnike v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani zato pozivamo, da Radia Študent ne dojemate kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznate njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen. Pozivamo vas, da prevzamete odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda. V luči trenutnih razmer bi bilo smotrno razmisliti o nadgradnji njegovega delovanja v korist slovenskega medijskega prostora in kulture.

Spoštovani predstavniki, nadaljnji obstoj Radia Študent je tako v študentskem kot v interesu širše družbe, ogrozitev njegovega delovanja pa neposredno nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem Evropske unije na področju pluralnosti medijev.

S spoštovanjem,
Irena Joveva
dr. Milan Brglez
dr. Klemen Grošelj
Tanja Fajon
Franc Bogovič
Ljudmila Novak

Foto: Marijo Županov

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (LMŠ/RE) sta v ponedeljek, 11. januarja 2021, naslovila pismo na komisarko Margrethe Vestager. Pozivata jo, naj se kar najhitreje odzove in opredeli do poskusa omejevanja zakonsko določenih pravic izvajanja javnih storitev Slovenske tiskovne agencije (STA) s strani slovenske vlade. Joveva in Grošelj sta prepričana, da so popolnoma neodvisni in ustrezno financirani javni mediji predpogoj za vsako liberalno demokracijo, svoboda medijev pa je ena izmed brezpogojnih temeljnih vrednot Evropske unije. Osupla sta nad dejanji vlade ter želita, da se v najkrajšem možnem času popravi in prepreči nadaljnja škoda našemu neodvisnemu viru novic.

 

PISMO KOMISARKI VESTAGER – FINANCIRANJE STA

Spoštovana komisarka Vestager,

kot morda že veste, je Slovenska tiskovna agencija (STA) primarna javna slovenska tiskovna agencija in najpomembnejši neodvisni vir novic v državi. Ta državna agencija se financira tako iz lastnih prihodkov na trgu kot tudi z zagotavljanjem javnih storitev na podlagi pogodbe s slovensko vlado.

V začetku decembra 2020 sta premier Janez Janša in Urad Vlade RS za komuniciranje nenadoma napovedala ustavitev financiranja STA ter s tem preprečila izpolnjevanje obstoječih zakonskih in pogodbenih obveznosti do tiskovne agencije. Vlada je to popolnoma nezaslišano potezo utemeljevala s trditvijo, da STA ni zagotovila zahtevanih pojasnil o delu novinarjev na STA ter da tudi ni zagotovila dodatnih informacij in dokumentov v zvezi s komercialno dejavnostjo agencije. Pri tem je treba poudariti, da se z zahtevanimi informacijami o delu novinarjev krši zakonsko zagotovljeno uredniško avtonomijo in da je vsako vprašanje, povezano s poslovanjem agencije, označeno kot poslovna skrivnost. Pravzaprav je celo vladna pravna služba poudarila, da niti vlada niti vladni urad za komuniciranje nimata pravne podlage, da bi od STA lahko zahtevala posredovanje takšnih podatkov.

Kot odgovor na ravnanje vlade je slovenski parlament sprejel zakonodajo, s katero je vlado pozval k izpolnjevanju obveznosti do STA. A vendar so omenjeno zakonsko določbo umestili v sedmi protikoronski paket, torej v paket fiskalnih spodbud. Gre za zakonodajo o državni pomoči, ki zahteva odobritev Evropske komisije in njeno opredelitev glede vprašanja, ali plačilo, ki ga država dolguje STA, spada v kategorijo prepovedanih državnih subvencij podjetjem. Nenavaden poskus takšne umestitve je povsem neprimeren, saj plačila STA sploh ne bi smela biti vključena v paket fiskalnih spodbud. S tem ukrepom je tako vlada popolnoma ignorirala obstoječo slovensko zakonodajo in s ciničnim političnim aktom izkoristila “Začasni okvir ukrepov državne pomoči za podporo gospodarstvu v trenutnem izbruhu COVID-19”, z namenom odložitve zamude pri plačilu in izvajanjem dodatnega pritiska na uredniško avtonomijo ter s ciljem nadaljnje destabilizacije delovanja STA. Omenjeni ukrepi so nezaslišani, zato jih moramo ustaviti in zagotoviti pravilno izvajanje veljavnega zakona o STA in s tem izpolnitev finančnih obveznosti države do STA, kar jim bo omogočilo nadaljnje opravljanje njihovih javnih storitev. Jasno je tudi, da takšna vladna dejanja predstavljajo grožnjo slovenski medijski svobodi kot celoti, zato podpisnika ostro obsojava takšne vladne ukrepe.

Popolnoma neodvisni in ustrezno financirani javni mediji so namreč predpogoj za vsako liberalno demokracijo, svoboda medijev pa je ena izmed brezpogojnih temeljnih vrednot Evropske unije. Osupla sva nad dejanji vlade in želiva, da se v najkrajšem možnem času popravi in prepreči nadaljnja škoda našemu neodvisnemu viru novic.  Zato vas, spoštovana komisarka, prosiva, da se kar najhitreje odzovete in opredelite do poskusa omejevanja zakonsko določenih pravic izvajanja javnih storitev STA s strani slovenske vlade.

 

S spoštovanjem,

Irena Joveva
dr. Klemen Grošelj

Na današnji dan pred natanko 30 leti sem bila… Stara natanko eno leto in deset mesecev. Ampak tri dni pred tem sem bila pa tudi jaz na volišču in glasovala ZA samostojno Slovenijo!

Prav zares. Posredno, a vendarle. Starši so me namreč vzeli s sabo in enega od njunih listkov (če očeta spomin ne vara, je bil njegov) sem oddala v škatlo. No, malo so mi menda morali pomagati pri tem. Učila sem se še samostojnosti. Tako kot, na nek način, od tistega dne dalje tudi Slovenija.

Moja Slovenija. Da, tudi moja je. Naša, skratka. Velikokrat kje preberem kaj v smislu “pa v kakšni državi mi to živimo”… Roko na srce, tudi samo sebe kdaj pa kdaj zalotim pri takšnem razmišljanju. Vendar je napačno. Država kot taka ni kriva za to, kar se dogaja.

In seveda tri desetletja nazaj nisem imela pojma, kaj se dogaja v moji domovini. Četudi so okoli mene govorili o razglasitvi rezultatov plebiscita (ker zagotovo so), me je kot otroka prav malo brigalo. Me pa zato z leti briga toliko bolj. Domoljubje ni sramotno. Sramotno je to, da si ga del politike prilašča, čeprav so ravno tisti, ki domoljubje dokazujejo s sovraštvom do “nenaših”, vse prej kot to. Tisti, ki meni oziroma komurkoli drugemu očitajo, na primer, poreklo. Drži, da moji starši nikoli niso pozabili na svojo preteklost, toda s tem ni nič narobe. Ker prav tako drži, da nikoli niso pozabili na svojo sedanjost. Še najpomembnejše pa je to, da predvsem nikoli niso pozabili na prihodnost – ne le svojo, temveč zlasti hčerkino.

Ta hčerka, s svojimi danes natanko 31 leti in desetimi meseci, vam zdaj ne namerava pametovati o tem, kako smo bili leta 1990 enotni, kako tega več nikoli ni bilo, vsaj ne v takih razsežnostih, kako tega najbrž nikoli več ne bo in kako bi to vendarle – vsaj v določenih situacijah – moralo biti. Seveda bi moralo biti, to je kristalno jasno vsem. Brez skrbi, da tudi tistim, ki se jim obrestuje vse, kar je nasprotno od enotnosti in ki so vedno tako pokroviteljsko, manipulativno “bistri” z izjavami, da so vedno za vse krivi vsi drugi. Tudi za neenotnost, kakopak. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi je za ta del politike prevelik. S takimi se ne bomo nikamor premaknili, kvečjemu samo še bolj nazadovali. Si res to želimo?

Takšni namreč od državljank, državljanov, pravzaprav od celega sveta pričakujejo, da bodo občudovali njihove zlasti spletne izlive in izpade, v resnici pa je vse to del problema in ne rešitev, ki se jih ljudje od njih – kot državnikov! – nadejajo. Zato… Ne bodite ravnodušni, brezbrižni, pišmevuhovski. Bodite radovedni, vedoželjni, zvedavi. Povejte svoje mnenje na dostojen način in hodite na volitve. Vem, naloga celotne politike je dokazati, da noben glas ni zaman, toda, verjemite… Slabša, ko je volilna udeležba in participacija ljudstva, slabši bodo zgledi v delu politike in posledično bo slabše v družbi. Da, še slabše. Si res to želimo?

Sama si želim, da bi prenehali imeti razloge za to, da nam sploh pride na misel – misel “pa v kakšni državi mi to živimo”. Ker ni težava ona.

🇸🇮❤

Foto: Hiša Evropske unije

V torek, 15. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva odzvala na povabilo dijakov Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Na virtualnem pogovoru je dijake zanimal poslankin vsakdan, kako se je delo spremenilo zaradi pandemije, dotaknili so se tudi nekaterih aktualnih tematik.  

V Uniji je ozaveščenost o problematiki  globalnega segrevanja vedno večja. K temu ste pripomogli tudi vi mladi, z Greto Thunberg na čelu,” je uvodoma poudarila evropska poslanka Joveva ter nadaljevala, da se v Parlamentu in na odboru za okolje ogromno, posredno ali neposredno, govori o globalnih spremembah, ker je to dejansko najbolj pomemben globalen izziv, ki se dotika vseh ravni politik, ne le področja okolja. “Odkar je Komisija predstavila Zeleni dogovor, se vse vrti okoli tega, saj je v Uniji to prioriteta številka ena. Na primer, oktobra smo sprejeli Evropski podnebni zakon, Evropsko strategijo za gozdove, ravno ta teden teče razprava na plenarnem zasedanju o pitni vodi, konec tedna še o Resoluciji o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam…” Poslanka meni, da so vsi ti zastavljeni cilji v dokumentih zelo ambiciozni, a da je prav, da so. Tudi v Parlamentu so zagovarjali zmanjšanje toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990, voditelji držav članic pa so na Svetu EU potrdili zmanjšanje toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov. Veseli jo, da so v besedilo vključili besedo ‘vsaj’, kar je po njenem mnenju bistven korak k zavedanju o pomembnosti, osveščanju ter posledično doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Gre pa za globalni izziv, torej ni vse odvisno od poslancev ali Unije kot take, ampak je treba sodelovati tudi z drugimi mednarodnimi akterji, med drugim z našo neposredno soseščino, s čimer so se strinjali tudi dijaki.

Tokrat imamo res zgodovinski proračun, ki skupaj s Skladom za okrevanje tvori dobrih 1800 milijard evrov. To je nepredstavljivo velika količina sredstev, ki je brez pandemije verjetno ne bi imeli. A smo tudi zahvaljujoč pandemiji uvideli v praksi, koliko človek pripomore k slabši kakovosti zraka in onesnaženosti voda, zato bo poudarek ostal na okolju in globalnih spremembah. Ko le ne bi imeli spomina zlate ribice, ko se bomo vračali v normalo, starim navadam in razvadam naproti. Resnično upam, da bomo v Uniji postali vodilni akter na področju podnebne nevtralnosti in na ta način vzor vsem drugim na področju okolja.

Joveva ugotavlja, da mladi niso vsi a priori apatični. Mnogo mladih zanima politika, kar je opazila tudi ob velikem številu prijavljenih na razpis za opravljanje pripravništva v njeni pisarni. “Moj edini kriterij za opravljanje prakse v moji pisarni je polnoletnost,” je izpostavila Joveva. Tudi njej so v času kampanje očitali, da nima izkušenj ter znanj. “Vsi imamo izkušnje, tudi vi mladi, le nekoliko drugačne so od starejših generacij. S tem ni nič narobe, kvečjemu je lahko nasprotno. Želela sem ponuditi priložnost vsem in na ta način privabiti različne mlade, z različnimi predznanji in interesi, zato je bil odprt, javni poziv za pripravništva. Vsekakor si nisem želela izbirati po strankarski izkaznici.”

Opozorila je, da prenekateri poslanci dobijo tako imenovano ‘višinsko bolezen’ in pozabijo na vse, tudi na to, čigave interese naj bi predstavljali. “To zasledovanje lastnih ali izključno strankarskih ciljev, poročanje medijev o aferah, to so ključni razlogi, da je na splošno ogromno ljudi apatičnih, ker menijo, da se jih politika ne tiče. A za to je kriva politika kot taka,” dodaja evroposlanka in nadaljuje, da se lahko spremembe dosežejo zgolj z aktivnim udejstvovanjem. “Ostanite radovedni in aktivno vključeni v politiko. Dovolj je že to, da greste na volitve in izrazite svojo voljo,” je v zaključku sporočila Joveva.

V četrtek, 10. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila okrogle mize z naslovom »Nizke kvote visokih pet«. Na okrogli mizi je s kolegicami iz različnih političnih krogov (predvsem) študentkam poslovnih ved Ekonomske fakultete v Ljubljani predstavila svoje razloge za vstop v politiko ter odnos javnosti do žensk v politiki. 

Če bi bila zadovoljna s politiko ali večino politikov (ne glede na spol), ne bi nikoli vstopila vanjo. A nisem želela samo jamrati, zato sem zagrabila priložnost, ko se mi je ta ponudila. Želela sem resnično nekaj narediti. Ker, če imaš voljo in energijo, se marsikaj da spremeniti. Absolutno se ne da spremeniti sveta, ampak se pa da marsikaj premakniti na bolje,” je v uvodnem nagovoru izpostavila poslanka Joveva. Dodatna motivacija ji je bila tudi ta, da – vsaj v slovenskem političnem prostoru – ni dovolj predstavnikov mlajše generacije. »Nisem se obremenjevala s tem, da sem mlada, da sem ženska, kakšno je moje poreklo, s tem se obremenjujejo drugi. Ker si konstantno na očeh javnosti, se določeni obregnejo ob to, kako izgledam, kaj imam oblečeno… O vsebini kot taki pa se nikoli ne pogovarjajo.«.

Naslov okrogle mize mi je zelo všeč. Tudi v moji omari prevladujejo nizke kvote visokih pet. Je pa tistih nekaj par toliko bolj posebnih in občudovanja vrednih, kar velja tudi za ženske v politiki.

Poslanko Jovevo žalosti, da moramo v 21. stoletju imeti spolne kvote. Je zagovornica nevtralnih kvot, kjer bi imeli vsi enako izhodišče in bi se gledale sposobnosti, izkušnje ter vsa druga področja. Pripomnila je še, da bi bilo v Evropskem parlamentu zagotovo občutno manj žensk brez ženskih kvot na kandidatnih listah. Opaža tudi, da so za nižji interes žensk za vstop v politiko odgovorni privzgojeni stereotipi. »Punčke so roza, fantki so modri. Določeni poklici so za ženske, drugi za moške. To so predsodki in stereotipi, ki še vedno obstajajo. Kar ni prav. Če se kadarkoli odločite za nevstop v politiko izključno zato, ker ta velja za moški svet, potem res nismo nikamor prišli kot družba,« je v zaključem govoru sporočila študentkam.

Mobilnost znotraj EU je bila s pojavom pandemije covid-19 onemogočena, kar je prekrižalo načrte mnogim študentom na Erasmus izmenjavi ter drugim mobilnim mladim. V petek, 11. 12. 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne delavnice v okviru projekta EUYOU. Z mladimi je izmenjala mnenja o EU mobilnosti po pandemiji. 

Evropski programi mobilnosti so dobri in uspešni, zato smo v Parlamentu na pogajanjih za nov proračun Unije vztrajali, da se sredstva za te projekte in programe mobilnosti povečajo,” je uvodoma izpostavila poslanka Joveva, ki je isti dan dopoldan kot poročevalka v senci skupine Renew dosegla dogovor o Evropski solidarnostni enoti. “Program bo približno 350.000 mladim Evropejcem omogočal sodelovanje v solidarnostnih prostovoljnih misijah v Evropi in tretjih državah.

Evroposlanka prihodnost programov EU mobilnosti vidi v digitalizaciji, ki bo dopolnila mobilnost, saj bo virus covid-19 tako ali drugače še dolgo prisoten v naši družbi. “V luči tehnološkega napredka in pandemije, ki nas je prisilila v delo in izobraževanje na daljavo, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo več spletnega študija. Pandemija je pokazala, da še nismo dosegli željene stopnje uporabe digitalnih orodij na področju izobraževanja. Mnogo učencev, dijakov in študentov pravzaprav niti nima pogojev za izobraževanje na daljavo. Zato bo smiselno na ravni Unije odpreti razpravo o pravici dostopa do interneta in računalnikov,” pojasnjuje Joveva.

Evropska komisija je že pred začetkom pandemije pripravljala reformo šolstva na ravni EU, v katero je vključen tudi digitalni akcijski načrt za izobraževanje, ki predvideva dva koraka. S prvim naj bi razvili visoko zmogljiv ekosistem za digitalno izobraževanje. Ta ekosistem zajema infrastrukturo, povezljivost, digitalno opremo, učinkovito načrtovanje in razvoj digitalnih zmogljivosti. Drugi pa naj bi temeljil na izboljšanju digitalnih veščin ter kompetenc za digitalno preobrazbo, ki bo vključevala digitalno pismenost, računalniške spretnosti in razumevanje podatkovno intenzivnih tehnologij.” Joveva dodaja, da je na seznamu sprememb tudi uvedba ‘mešane mobilnosti’, ki pa je zaradi covid-19 stopila v veljavo že to študijsko leto. Nova oblika izmenjave študentov je namreč kombinirana z obdobjem virtualnega učenja in/ali dejavnosti, ki se bo nadaljevala z obdobjem fizične mobilnosti v tujini, ko bo to mogoče.

EU mobilnost bo v naslednjem proračunskem obdobju (2021-27) postala bolj vključujoča, dostopna, digitalna in okoljsko trajnostna,” je pogovor s študenti na izmenjavi Erasmus in evropskimi prostovoljci v Sloveniji sklenila poslanka Joveva.

V petek, 4. decembra 2020, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo Hiše Evropske unije udeležila klepeta z dijaki Gimnazije Lava Celje. Skupaj z evropskim poslancem Milanom Brglezom sta odgovarjala na vprašanja mladih o njunem delu v Evropskem parlamentu, boju proti koronavirusu in njegovim socio-ekonomskim posledicam, izobraževanju ter aktualnih notranje- in zunanjepolitičnih tematikah. 

»Biti evropski poslanec je resnično zelo velika odgovornost, ki se je v bistvu ne zavedaš v polnem pomenu, dokler nisi v tej vlogi in v tako velikem sistemu, kot je Evropski parlament,« je poudarila evropska poslanka Joveva. V politiki je po njenem mnenju veliko neuvidevnosti, iz katere izhajajo tudi vse druge slabe lastnosti posameznika. Pri nekaterih tako prevladajo nepravičnosti, egocentrizem in elitizem, kar je po njenem prepričanju slaba plat, pa ne samo v bruseljskem mehurčku.

Nekateri kolegice in kolegi mislijo, da vedo vse in so nad vsemi, pri tem pa pozabijo, da smo evropski poslanci izvoljeni s strani ljudstva in ravno njihove interese moramo zastopati pri delu v Parlamentu. Res je, da ne moremo spreminjati sveta, saj to ni odvisno samo od nas, ampak, ko ‘padeš noter’, ugotoviš, kako funkcionira sistem. Potem lahko sooblikuješ politike, soodločaš in narediš veliko dobrih stvari, seveda, če poslušaš ljudi in razumeš, da tam nisi zaradi sebe, za sebe ali za svoje prijatelje.

Pri vprašanju dijakinje o virih črpanja denarja za financiranje pokoronske pomoči je Joveva pojasnila, da bo šlo za posojila, upa pa, da tudi za lastne vire, o katerih se ravno zdaj precej pogovarjajo. Kot primer je navedla obdavčenje velikih onesnaževalcev, česar v EU trenutno nimamo.  Ena izmed sprememb pri delu od doma je tudi tolmačenje. V normalnih razmerah je namreč omogočeno simultano prevajanje v vseh 24 uradnih jezikih Unije, sedaj pa morajo slovenski poslanci, z izjemo plenarnega zasedanja, govoriti v angleškem jeziku. A to naj bi se z januarjem spremenilo, kar je poslanki Jovevi na seji odbora za kulturo zagotovila podpredsednica Evropskega parlamenta.

Joveva je na pobudo dijakov podala tudi nekaj informacij glede področja izobraževanja v času pandemije. »Področje izobraževanja je v pristojnosti držav članic Unije, ki so se različno odzvale. Na primer v Nemčiji, Franciji in Belgiji učenje teče normalno. Na Hrvaškem je odločitev prepuščena posamični šoli.« Medtem je bila kritičnado naših odločevalcev, predvsem glede tega, da so vse odločitve glede izobraževanja sprejemali na hitro. Posledice pa bodo zagotovo za vse učenke in učence težave z neenakostjo, saj v takih razmerah nimajo vsi mladi enakega dostopa do znanja in izobraževanja. Joveva v pandemiji vidi tudi priložnost za pripravo vsaj priporočil na področju uvajanja digitalne tehnologije v izobraževalne procese.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na novinarstvo in  trenutno situacijo v Uniji s kratenjem medijske svobode in pluralizma, čemur smo priča na Madžarskem. Jovevo – zlasti kot nekdanjo novinarko – žalosti trenutni odnos do novinarjev in medijev, saj so bili pogoji že prej slabi, denimo za raziskovalno novinarstvo, zdaj so pa le še slabši. »Madžarska praksa se dogaja oziroma vsaj poskuša dogajati tudi v Sloveniji. Komisarka Vera Jourova se je pred kratkim konkretno oglasila glede ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije. Jasno je dala vedeti, da tovrstnih pritiskov ne sme biti.« Kot pomembno zadevo je izpostavila letna poročila o medijskem pluralizmu in poročila o vladavini prava v državah članicah, s katerimi Komisija opozarja, da imajo javni mediji posebno vlogo v EU. »Digitalni storitveni akt in Akcijski načrt za demokracijo vsebujeta bolj konkretne rešitve in so način, kako se borimo proti tovrstnim praksam, predvsem na spletu,« je še povedala in nadaljevala, da lahko vsak posameznik pripomore v prvi vrsti s kritično, medijsko pismenostjo. Ta nam pomaga jasno ugotoviti, katere informacije so verodostojne. »Manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, ne komisarka Jourova, ne jaz ali kdorkoli drug, ampak je na nas vseh, kot družbi, da jim ne verjamemo,« je povedala za konec.

Skupina prijateljstva kulturnih ustvarjalcev (Cultural creators friendship group – CCFG) je v petek, 4. decembra 2020, organizirala prvi javni dogodek, kjer so  predstavili člane skupine, njihovo delo in cilje ter razpravljali o trenutnem položaju kulturnih ustvarjalcev v Evropski uniji. Dogodka se je kot slavnostna gostja udeležila Marija Gabriel, evropska komisarka za kulturo in izobraževanje.

Evropska poslanka Irena Joveva je najprej spregovorila o skupini, v kateri je glavna koordinatorka za Renew Europe politično skupino. »Vsi smo se pridružili tej skupini prijateljstva predvsem zato, ker imamo zelo radi kulturo, jo cenimo in prepoznavamo njeno vrednost. Kot skupina različnih posameznikov s skupnim ciljem smo to skupino ustvarili kot platformo za izmenjavo idej in podporo kulturno ustvarjalnemu sektorju.«

V nadaljevanju se je dotaknila evropske sistemske podpore ustvarjalcem v kulturi, saj so kulturni delavci, vključno z uprizoritvenimi umetnostmi, samozaposleni, delujejo pa na podlagi avtorskih ali projektnih pogodb. Izbruh pandemije covid-19 je ogrozil prihodnost vseh umetnikov, a žal ukrepi marsikatere države članice niso bili pravični ali sorazmerni, da bi pokrili vse potrebe. Kot primer dobre prakse je poslanka izpostavila Nemčijo, ki je namenila kulturnemu sektorju 50 milijard evrov podpore skupaj s številnimi ukrepi (tudi davčno olajšavo). »Nemško ministrico za kulturne zadeve sem v okviru nedavnega pogovora na odboru za kulturo pozvala, naj tovrstno prakso deli tudi z drugimi državami, saj na primer v Sloveniji ni bilo posebnih ukrepov za kulturni sektor.«

EU je sprostila pravila o državni pomoči ter sprostila neporabljene strukturne sklade (39 milijard evrov, ki se bodo porabljala kot solidarnostni sklad EU). Poraba teh sredstev je v pristojnosti držav članic, čeprav je Komisija oblikovala jasne smernice za zaščito najbolj ranljivih, vključno s kulturnimi umetniki. Obstajajo tudi SURE jamstva, ki jih je mogoče tehnično uporabiti za kritje stroškov, vendar je tudi za uporabo teh sredstev pristojnost na državah članicah Unije.

Udeleženci dogodka so poudarili, da kultura potrebuje čimprejšnjo podporo, saj so bile kulturne ustanove prve, ki so se zaprle, njihovega odprtja pa marsikje še ni na vidiku. Temu je prikimala tudi Marija Gabriel, komisarka za kulturo in izobraževanje, ki je dejala, da je kultura v središču našega življenja. Komisija se zaveda, da je pandemija še bolj izpostavila težave in izzive, s katerimi se soočajo kulturni ustvarjalci, zato bo v prihodnjih mesecih objavila načrte za podporo kulturno ustvarjalnemu sektorju iz različnih finančnih sklopov in programov, je dodala in nadaljevala, »če kulturno ustvarjalni sektor ne bosta v središču prihodnjih politik, ne bo finančnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, do katerih je kulturni sektor upravičen.« Prav tako je komisarka izrazila zadovoljstvo, da bo v naslednjem večletnem finančnem proračunu več sredstev za kulturo.

Obstoječe nestabilnosti v kulturnem sektorju je pandemija zgolj pospešila – vse od pomanjkanja socialne zaščite do pomanjkanja stabilnih tokov prihodkov,” je še povedala Joveva. Skupaj z ostalimi člani CCFG so sklenili, da si bodo še naprej prizadevali za izboljšanje pogojev v kulturno ustvarjalnem sektorju.