, ,

‘‘Ne gre za znanje tujega jezika. Gre za pravico do izbire maternega.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je konec minulega tedna gostovala v petkovih poročilih na Planet TV (13. januarja 2023) in v nedeljski oddaji 24ur na POP TV (15. januarja 2023). Spregovorila je o svojem pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku, v katerem je poudarila, da morajo vsi, ki pridejo ponujat storitve na slovenski trg, spoštovati slovenski jezik. Po njenem mnenju ne gre za to, ali znaš denimo angleško ali ne, pač pa za tvojo pravico do izbire maternega jezika.

Poslanka je dejala, da je navdih za borbo za uporabo slovenščine dobila iz osebnega življenja, ker se starejši generaciji težje obrazloži uporabo modernih tehnologij, že ko so te dostopne v slovenskem jeziku. V primeru, ko slovenščina ni na izbiro, pa je ta tehnologija mnogokrat praktično nedostopna širšemu krogu ljudi.

Z večjim zavedanjem te nedostopnosti je poslanka začela intenzivno razmišljati, kaj lahko stori. Čeprav podjetje Apple že ponuja slovenščino na svoji platformi pretočnih vsebin, pa je nimajo na izbiro na različnih napravah, kot so telefoni, tablice in računalniki.

‘‘Ne zdi se mi prav, da je slovenski jezik diskriminiran v digitalnem svetu, ker smo majhen trg. Še vedno smo trg Evropske unije, smo enakopravna država članica, naš jezik je uradni jezik EU, kar se mora spoštovati,’’ je bila v izjavah odločna Joveva.

Poslanka je dejala, da bo naslednji korak razširitev njene pobude na tiste poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ki se v svojih državah soočajo s podobnimi težavami nedostopnosti vsebin in storitev v njihovih jezikih. Naslednja možnost je tudi zahtevanje odgovorov na zaslišanju odbora za kulturo Evropskega parlamenta, konec koncev pa tudi zakonodajne spremembe oziroma prilagoditve.

‘‘V bistvu pa ne sme iti za to, kaj neka zakonodaja omogoča in česa ne. Gre za to, da se preprosto morajo spoštovati vsi jeziki,’’ je prepričana poslanka.

V prispevkih sta novinarki omenili tudi poslankino iniciativo in pismo, ki ga je poslala lani jeseni direktorjem digitalnih platform Netflix, Disney+ in Amazon Prime glede njihove (ne)uporabe slovenskega jezika pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji svojih ponudb na slovenskem trgu.

Svoji mnenji o (ne)uporabi slovenskega jezika sta podala tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič in svetovalec ministrice za kulturo Lenart J. Kučić.

Prispevka s poslanko si lahko ogledate tukaj (Planet TV) in tukaj (POP TV).

/0 Comments/objavil/a

“Vesela sem, da sem lahko del vaših zgodb”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 12. januarja 2023, sodelovala pri prostovoljnem delu učenja slovenskega jezika na Slovenski filantropiji. Udeleženke in udeleženci tečaja so bili povečini iz Ukrajine. Poslanka je izrazila zadovoljstvo, da je dobila priložnost sodelovati pri projektu, ki pomaga pri integraciji v novo okolje. “Vesela sem, da sem lahko del vaših zgodb. Vaša življenja so vse prej kot lahka, vaša volja do učenja pa je zavidanja vredna,” je med drugim povedala Joveva.

Tečaj je bil zelo interaktiven, teče pa na način, da se vsi že od prvega dne pogovarjajo v slovenščini.

Joveva je v krajšem nagovoru udeležencem izpostavila, da se v Evropskem parlamentu zadnje leto zelo veliko ukvarjajo z vojno v Ukrajini. Jasno je obsodila vsakršno vojaško agresijo. Vsem prostovoljcem in udeležencem tečaja je izrazila svojo podporo ter se zavezala, da bo  še naprej počela vse, kar je v njeni moči, da bi EU čim bolj pomagala vsem beguncem in drugim pomoči potrebnim.

Dejala je tudi, da se zaveda, da razmere, v katerih so se znašli ljudje v Ukrajini po začetku vojne, niso enostavne, prav tako prilagoditev na nov način življenja. Poudarila je, da izredno spoštuje njihove izkušnje, pogum ter vse, kar so že doslej morali preživeti.

Ob koncu je vsem udeležencem zaželela veliko sreče in uspehov ter se še enkrat zahvalila za povabilo pri sodelovanju na tečaju.

Na njem je poslanka sodelovala v okviru projekta “MEP Job Shadowing”. Gre za del projekta “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” (CERVIS), ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Projekt je zamišljen tako, da evropski poslanec in izbrani prostovoljec za en dan simbolno zamenjata službi oziroma drug drugemu pomagata pri svojem delu. Predvidoma prihodnji mesec se bo tako evropski poslanki pridružil pri delu nekdo od izbranih prostovoljcev.

/2 komentarja/objavil/a

“Želim si ocenjevanje na podlagi mandata, ne kampanje”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 12. januarja 2023, udeležila pogovora z dijakinjami in dijaki Srednje šole Domžale, kjer je z njimi spregovorila v okviru predmeta aktivnega državljanstva na temo Evropske unije in njenega dela v Evropskem parlamentu. Mladi so postavili paleto zanimivih vprašanj, med drugim tudi, kako bi jih poslanka prepričala, da na naslednjih evropskih volitvah podprejo prav njo. Odgovorila jim je, da si ne želi ocenjevanja svojega dela na podlagi enomesečne kampanje, pač pa na podlagi celega mandata. 

Naslednje volitve v Evropski parlament bodo leta 2024. Joveva je dijakinjam in dijakom dejala, da o njih še ne razmišlja.

“Delati želim tako, kot delam od prvega dneva. Ne želim se spremeniti zato, ker so kmalu volitve. Pri določenih ljudeh lahko vidiš, da so v kampanji, ker so več na terenu, bolj so prijazni, kar naenkrat je ogromno nekih obljub. Zase si želim, da bi ljudje videli, da sem delala dobro skozi ves mandat in da me ocenijo po tem.”

Velik del vprašanj med pogovorom se je navezoval na bolj osebne okoliščine poslanke in njeno poklicno pot. Zaradi njenega porekla je mlade zanimalo, kakšno je bilo njeno otroštvo ter ali je imela zaradi tega kdaj težave v šoli.

“Nikoli. Ne v osnovni šoli ne v gimnaziji. Morda tudi zato, ker pri meni nikoli niso mogli najti nekega razloga za zbadanje, saj že od nekdaj obožujem slovenščino in se je to vedno zelo poznalo tudi v šoli.”

Pri vprašanju dijakov, kdo je njen vzor, Joveva ni oklevala: “Moja mama, ki sem jo izgubila leta 2009, po dolgem, res dolgem boju z rakom. Žal imamo s to boleznijo izkušnje že vsi, posredne ali neposredne. In tudi zaradi mame se v Evropskem parlamentu ukvarjam s področjem boja proti raku. Njej v čast. Ona je moj edini vzor.”

Na področju raka je bila poslanka aktivna tudi v posebnem odboru BECA znotraj Evropskega parlamenta, kjer so naredili strategijo na evropski ravni in kjer je sama zagovarjala pravico do zdravljenja, ki ne sme biti odvisna od tvoje poštne številke.

 

“Te smernice smo naredili za države članice. Te bolezni je na žalost vedno več, in na žalost niso vse ozdravljive. Tudi na tem področju so potrebne sistemske rešitve. Ključna pa je preventiva. Redni pregledi. Moramo se zavedati nevarnosti okoli nas. Kar lahko naredimo sami, to naredimo. Da na koncu dneva veš, da si sam storil vse, kar si lahko.”

V nadaljevanju so dijaki naslovili tudi področje okolja ter želje Evropske unije pri reševanju podnebne krize. Evropska poslanka je poudarila, da je cilj Evropske unije do leta 2050 postati podnebno nevtralna celina, kar moramo doseči z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Ne glede na vojno v Ukrajini in energetsko krizo je Joveva prepričana, da to ostaja priorieta EU.

/0 Comments/objavil/a
,

Direktorju Appla: omogočite uporabo slovenščine!

Evropska poslanka Irena Joveva je izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku v četrtek, 12. januarja 2023, poslala odprto pismo, v katerem poziva k uporabi slovenskega jezika na njihovih napravah, operacijskih sistemih in razširitvah, kot sta denimo glasovna podpora ter sinhronizacija. Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika, je med drugim zapisala.

V pismu je poslanka navedla, da so izdelki in storitve omenjenega podjetja dostopne različnim generacijam, od katerih niti ena ne sme biti ne prikrajšana ne diskriminirana. Izpostavila je pomen slovenskega jezika, ki je uspel stati in obstati:

‘‘Naša država, narod, prebivalstvo, jezik … nič od tega ni med največjimi ali najvplivnejšimi na svetu. A zato v svoji biti, sposobnosti izražanja misli, sprejemanju podatkov, v pomenskosti in širini našega jezika ter kulture nis(m)o nič manjši ali manj pomembni,’’ je prejšnjo misel podkrepila poslanka.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Poslanka Joveva ob podpisovanju pisma izvršnemu direktorju podjetja Apple.

Joveva se je v pismu naslonila tako na slovensko zakonodajo in njene obrazložitve kot tudi na zakonodajo Evropske unije, pri čemer je izrazila razočaranje, da – z izjemo pretočnih vsebin – preostale storitve, vsebine, naprave in sistemi podjetja Apple niso dostopni v slovenskem jeziku.

Podjetje in izvršnega direktorja je pozvala, naj spremenita pristop do enotnega (digitalnega) evropskega trga in uradnih jezikov EU, vključno s tistimi z manj govorkami in govorci:

‘‘Prepričana sem, da vi in vaše podjetje ne želite biti med tistimi, ki bi pripomogli k digitalnemu umiranju jezikov. Pri tem ni pomembno, ali obstaja zakonska zahteva po enakopravni obravnavi vseh jezikov Evropske unije. Gre za to, da je treba dati tudi vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku.’’

S tem pismom evropska poslanka nadaljuje s svojimi aktivnostmi za zaščito slovenskega jezika v digitalnem svetu. Lani jeseni je poslala odprto pismo direktorjem treh podjetij, ki ponujajo pretočne vsebine v Sloveniji, a brez podpore slovenskega jezika. Nadaljnje aktivnosti bo usmerila v razširitev iniciative s kolegicami in kolegi iz Evropskega parlamenta ter s kampanjo ozaveščanja o diskriminaciji digitalnih platform do govork in govorcev slovenščine.

Odprto pismo izvršnemu direktorju podjetja Apple si v izvirniku lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“Ne še enemu v vrsti brezzobih tigrov”

Mladi so na interaktivni razpravi “Medijska svoboda? Bo, da!”, ki jo je v začetku decembra 2022 gostila evropska poslanka Irena Joveva, govorili o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev. Na delavnici so kritično obravnavali trenutno stanje medijev v Evropski uniji in predlagane ukrepe znotraj Akta ter predlagali rešitve za večjo svobodo medijev predvsem v smeri, da omenjena zakonodaja ne sme postati še ena v vrsti brezzobih tigrov.

Za predlagani Akt mladi pravijo, da je dobrodošel, ker področje medijske svobode potrebuje več pozornosti, saj je (bilo) predolgo zanemarjeno. Po njihovem mnenju je predlog zastavljen dobro, a je presplošen in premalo posega v dejansko najbolj problematične dele medijske svobode v Evropski uniji. Pri obravnavi Akta so se mladi razdelili v tematske skupine, kjer so pojasnili svoje poglede nanj in predlagali svoje rešitve.

Glede neodvisnih javnih medijih in njihovem pluralizmu mladi poudarjajo, da je ključna vzpostavitev družbenega zaupanja vanje. Po njihovem prepričanju je pomembna neodvisnost medijev, kamor sodi tudi finančna neodvisnost. Izpostavljajo pomen (samo)regulacije z etičnimi standardi v okviru reprezentativnih organizacij za regulirano, kakovostno in neodvisno novinarstvo. Za medijsko krajino predlagajo neodvisen regulativni organ za pluralizacijo in zaščito medijev posebnega pomena, za katere bi postavili kriterije za državno (so)financiranje. Mladi ne bi pozabili na spletne medije, tudi v navezavi s tujimi investicijami, za kar predlagajo enoten informacijski sistem z javnim dostopom.

Pri varovanju uredniške neodvisnosti in transparentnosti lastništva medijev mladi izpostavljajo preohlapnost Akta. Predlagajo več skupnih evropskih normativov za imenovanje, razrešitev in trajanje mandatov v javnih medijih ter kritje njihovih tekočih stroškov. Omenjajo pomen deleža lastništva v mediju in vplivu nanj, zato predvidevajo razkritje vseh (ne)posrednih lastnikov medijev. Enako predlagajo za oglaševalce in njihov delež financiranja medija.

Pri merjenju gledanosti in državnem oglaševanju mladi želijo natančnejša pravila, vključno z obvezo za Evropsko komisijo za izdajo smernic. Zavzemajo se za to, da nacionalni regulativni organi pomagajo pri pripravi smernic za metodologijo in da bodo metodologije gledanosti ter sama gledanost javno dostopne (tudi v digitalni obliki). Mladi predlagajo izbris zarisa ozemeljskih enot z milijonom prebivalcev, saj je ta zastavljen preširoko za manjše države, kot je tudi Slovenija, in dodajajo pomen lokalnih oblasti ter občin. Za državno oglaševanje se zavzemajo za javno objavo in točnejša navodila za subjekte pod državnim nadzorom.

Ob tem se zavzemajo tudi za varovanje vsebin na spletu in primerne medijske storitve v digitalnem okolju. Za to področje pravijo, da se preveč naslanja na nacionalno zakonodajo in da je premalo komunikacije med platformami in nacionalnimi institucijami, za kar predlagajo direkten kanal za komunikacijo med velikimi platformami in pristojnimi organi. Omenjajo preveliko kadrovsko podhranjenost obstoječih organov za varovanje spleta ter premajhno definiranost samoregulacije. Tako predlagajo oblikovanje osnovnih nacionalnih normativov po državah članicah z njihovimi neodvisnimi organi, na njihovi podlagi pa bi se pripravili minimalni skupni evropski standardi (t. i. ”bottom-up” (od spodaj navzgor) pristop). Omenjajo še minimalne standarde za novinarje ter medije na spletu, in sicer z neodvisnimi telesi po procesu ”odverifikacije” tistih, ki bi zlorabili status novinarja oziroma medija. Mladi namesto v kaznovanju kršiteljev vidijo rešitev v spodbudi z državnimi subvencijami tistim, ki upoštevajo etični kodeks in se (samo)regulirajo. To izpostavljajo tudi za nedigitalne oblike medijev. Dodatno rešitev vidijo v striktnih pravilih za jasen zapis ob naslovu, ali gre za mnenje ali za novico. Za slednjo bi bili kriteriji upoštevanja strožji.

Pri trenutno predvidenem regulativnem organu na evropski ravni, Evropskem odboru za varovanje svobode, pa predlagajo mehanizme, da odbor ne bi bil brezzobi tiger in da bodo države članice dejansko sledile pravilom iz Akta. Kot predlog navajajo, da bi odbor državo kršiteljico lahko prijavil Evropski komisiji, ta pa bi lahko začela postopek zoper državo članico pred Sodiščem EU. Pri imenovanju predstavnikov v odbor poudarjajo, da morajo biti ti izbrani brez vplivov vladajočih, npr. s strani reprezentativnih organizacij. Pri nacionalnem regulativnem organu mladi izpostavljajo še pomanjkanje vzvodov; predlagajo podobne pristojnosti, kot jih ima agencija za varstvo konkurence. Predlagajo tudi enotno medijsko inšpekcijo s pokrivanjem celotnega medijskega področja. Opozarjajo tudi na pomen natančne definicije terminov, saj bo od njih odvisno, kakšno moč in vzvode bodo ti organi resnično imeli.  

Mladi so svoja utemeljevanja zaključili z mislijo, da četudi bo ta Akt postavljal le okvir za medijsko svobodo, da bo ta moral biti čim bolj definiran, trden in ambiciozen. Več o pogledih in idejah mladih glede Evropskega akta o svobodi medijev si lahko preberete tukaj.

Krajši posnetek z dogodka si lahko ogledate tukaj.  

Pred interaktivno delavnico so v razpravi poleg poslanke Joveve sodelovali še ministrica za kulturo Asta Vrečko, svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić in profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. Predstavili so svoje poglede na medijsko svobodo in njeno trenutno stanje ter seveda spregovorili o trenutnem predlogu Akta. Več si lahko preberete tukaj.

O Evropskem aktu o svobodi medijev (Media Freedom Act – MFA):

Gre za predlog Evropske komisije z novim sklopom pravil za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev v EU. Njegov namen je okrepitev notranjega medijskega trga, da bi lahko mediji – javni in zasebni – lažje čezmejno delovali na notranjem trgu EU, brez nepotrebnega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora. Besedilo akta bosta v kratkem začela obravnavati Evropski parlament in Svet.

/0 Comments/objavil/a
,

… Srečn’ga!

Dva decembra zapored sem zapisala, da si res želim, da naslednje leto ne bi bilo preveč podobno prejšnjemu. Iz vsem dobro znanih razlogov, ki jih niti ne bom izpostavljala, ker zdaj pa res končno lahko rečem, da se je v drugo uresničilo.

Letošnje leto res ni bilo preveč podobno prejšnjemu. Seveda mišljeno z vidika epidemioloških razmer, ki so se umirile. Žal pa je res tudi to, da se je vse kaj drugega zaostrilo. Kljub temu želim tokratni zapis nameniti lepšim dogodkom, ki so zaznamovali 2022.

Začnimo doma. Za nami je supervolilno leto, za nami so referendumi, za nami je konsolidacija slovenskega liberalnega prostora.

Nadaljujmo v EU. Med drugim sem postala polnopravna članica že svojega drugega odbora, to je odbora za socialo. Spodbudila sem debato zaradi (ne)uporabe slovenščine na digitalnih platformah, bila poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe pri poročilu o posledicah epidemije na mlade, ostro nasprotovala neplačanim pripravništvom, bila glasna zagovornica neodvisnega novinarstva in javnih medijev, obiskala Poljsko, Madžarsko, Severno Makedonijo, Litvo … Pod črto, za mano je ekstremno intenzivno delo v Evropskem parlamentu.

Zaključimo pa doma doma. Ob tem, ko spremljam Milin razvoj, vse njene norčije, otroško domišljijo, iskrenost in neskončno ljubezen, ugotavljam, kako hitro gre čas. Prehitro. Pa bom vzela to kot dobro. Ker resnično uživam v delu, ki ga opravljam, in v ljudeh, ki me obdajajo.

Vse to želim tudi vam. Iz srca vam želim vse najlepše in najboljše v novem letu. Želim vam tudi čudovite božične praznike in polno srčnih trenutkov s tistimi, ki jih imate najraje.

Naj bo 2023 mirno, zdravo in uspešno. Sledite svojim sanjam, uresničite svoje potenciale, utirajte si svojo pot v tem norem svetu. ‘mate to!

Srečn’ga pa zdrav’ga!

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Danes, jutri in čez 32 let …”

Danes, jutri in čez 32 let …

si želim, da bi vsi znali ločiti resnico od laži. Dejstva od manipulacij. Zrno od plevela.

Da bi vsi razumeli, da tisti, ki tako vneto pametujejo o tem, da nikoli več ne bo enotnosti kot leta 1990, ker so kakopak za to krivi vsi drugi, točno vedo, zakaj to počnejo. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi je za ta del politike prevelik.

Danes, jutri in čez 32 let …

si želim manj pokroviteljstva in samozadostnosti. Egoizma in sebičnosti.

Več brižnosti in uvidevnosti. Svobode. Več enotnosti, seveda. Absolutno je mogoča. Kako, me vprašate? Vrnite se na začetek zapisa.

Imamo čudovito državo. Naj postane razvojna, prebojna.

To si želim danes, jutri in čez 32 let.

Želim vam en krasen dan samostojnosti in enotnosti. Srečno, Slovenija, ‘maš to.

– Irena

/0 Comments/objavil/a
,

“Čas je, da postavimo standarde določanja kakovosti.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. decembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila kolegice, kolege in javnost o položaju novinarjev in posledicah za stanje pravne države. Prepričana je, da je skrajni čas, da postavimo tudi standarde določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica.

Joveva je v svojem nagovoru poudarila, da ne more biti kar vsakdo novinar samo zato, ker, na primer, želi nastopati na televiziji, kaj šele zaradi tega, da bi s tem izpolnjeval cilje in želje dela neke politike. Zato je kot ključno izpostavila, da se morajo postaviti tudi standardi določanja kakovosti opravljanja novinarskega poklica. Po njenem mnenju bi bil primerna priložnost za to lahko prihajajoči Akt o svobodi medijev.

Poslanka je govorila tudi o področju zagotavljanja varnosti novinark in novinarjev:

“Zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev je predpogoj učinkovite medijske svobode, ki je eden od temeljev vladavine prava.”

Ob tem se je Joveva dotaknila še kakovosti poročanja novinark in novinarjev:

“Pogosto omenjamo tudi kakovost poročanja, ki vpliva na verodostojnost posredovanih informacij. Kakovost, ki pa se s porastom dezinformacij, poseganjem v uredniško politiko in (samo)cenzuro vztrajno niža.”

Nagovor evropske poslanke Joveve v celoti najdete TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

Evroposlanka Joveva in premier Golob: “Nujni so odločnejši ukrepi”

Na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v okviru razprave To je Evropa nagovoril slovenski premier Robert Golob. Med drugim je institucije EU pozval k odločnejšim ukrepom na področju energije, s čimer se je v svojem delu nagovora strinjala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je v razpravi med drugim poudarila nujnost institucionalnih reform z odpiranjem temeljnih pogodb, ukinitvijo soglasnosti, demokratizacijo procesov in vzpostavitvijo resničnega evropskega javnega diskurza.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Plenarna dvorana ob nagovoru premierja Goloba.

Dejala je še, da navkljub naporom in dosežkom pogreša več ambicioznosti na ravni Evropske unije:

‘‘Enotnosti bi si želela tudi pri skupnih odzivih pri blaženju te krize in skupnem okviru pri potrebnih investicijah za zeleno, od vseh avtoritarnih držav energetsko neodvisno Evropo.’’

Po mnenju Joveve Evropska unija izgublja prepotrebno kredibilnost tako zaradi držav članic, ki izkoriščajo veto v Svetu, kar da vodi v nedopustne kompromise, kot tudi zaradi očitnih sistemskih korupcij v državah članicah, predvsem pa na ravni posameznikov tudi v Evropskem parlamentu, kar poslanka najostreje obsoja.

Govor je zaključila z mislijo, da so vsebinske razprave z voditelji, kot je bila današnja, resnično pomembne za prihodnost Evropejk in Evropejcev.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj s slovenskim premierjem Robertom Golobom ob nagovoru Evropskega parlamenta.

O razpravah To je Evropa:

To je Evropa je serija plenarnih razprav z voditelji držav in vlad članic Evropske unije na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Na njih voditelji držav članic delijo svoje poglede na trenutno stanje v Uniji in rešitve za izzive, s katerimi se spopada Evropa.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Ne razumem.”

Ne razumem.

Ne razumem, kaj za vraga se plete po glavah ljudi, da gredo počet take neumnosti? Kaj jim manjka v življenju? Denarja zagotovo ne, razuma pa očitno precej.

Ne razumem, kako jih ni sram. Ne razumem, kako (za)spijo ponoči. Ne razumem, kako se zbudijo in gredo dalje v dan, kot da se nič ni zgodilo.

Ne razumem, kako imajo lahko doma punčko, ne veliko starejšo od moje, in očitno ne razmišljajo, kaj se lahko zgodi njej, ne krivi ne dolžni, zaradi kretenizmov mame in očeta. Ker, kaj, jih nihče ne bo ujel? Ker lahko?

Res ne razumem, no. Recite, da sem naivna. V redu. Recimo, da sprejmem. Recite mi “kaj pametuješ, saj ste vsi isti in vsak ima svojo ceno”. Ne sprejmem.

Niti pod razno nisem popolna, nisem vsem všeč, ne strinjajo se vsi z mano. Nič narobe. A to, kar vidite, slišite ali preberete od mene – to je to. To sem jaz.

Moj odsev je moj obraz. Čist. Moj odsev je moja vest. Čista.

Lahko sprejmemo še toliko pravil, lahko ustanovimo še toliko neodvisnih nadzornih organov, lahko smo še tako strogi, lahko še toliko obsojamo … seveda je vse omenjeno edino pravilno! Toda na koncu vse stoji in pade na človeku samem. Na njegovi integriteti, načelnosti, uvidevnosti, na njegovem – če se omejim na ta primer (upam, da kmalu nekdanje) kolegice – razumevanju svoje funkcije, predvsem pa poslanstva.

Tisti, ki se jih gladko kupi s kovčki z nevemkoliko tisočaki … takim je vseeno za pravila, nadzor, strogost. To so kriminalci. Težki. In kot take jih je treba obravnavati.

Upam, da se vse skupaj res, ampak RES celovito razišče. Upam, da vse tiste, ki bi morda (še) kdaj sploh pomislili, kaj šele storili nekaj tako nezaslišanega, ta škandal vsakič znova opomni, da jih bodo ujeli. Najbolj pa upam, da je jasno, da sem raje naivna kot vržena v koš “saj ste vsi isti”.

Ne, nismo.

– Irena

/0 Comments/objavil/a