V sredo, 12. januarja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne razprave Prihodnost novinarstva v Evropski uniji, ki jo je organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS. Dogodek je potekal v sklopu razprav Moje mnenje šteje, ki je sestavni del kampanje ozaveščanja o EU in spodbujanja aktivnega državljanstva skupajsmo.eu. V razpravi so naslovili številne problematike pri opravljanju poklica novinarstva, kot so zaposlitvena negotovost, prekarstvo, ekonomski in politični pritiski, pa tudi pomen neodvisnega in kakovostnega novinarstva v družbi.

Poslanka je že v uvodu izpostavila pomen kvalitetnega novinarstva za obstoj demokracije, ko je dejala, da slednja brez tega ne more obstajati. Še več, poudarila je, da novinarji igrajo izredno pomembno vlogo, česar se morajo ves čas zavedati, zaradi česar trdno verjame, da »dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad«. Uvodoma je izpostavila tudi ključen del zakonodaje na evropskem področju, ki bo urejal in naslavljal položaj novinarstva. Gre za Akt o svobodi medijev, ki ga pričakujemo jeseni letos.

Pereče vprašanje v novinarstvu je vse pogosteje njihova zaposljivost, saj poklic zadnjih nekaj desetletij slovi po nekonvencionalnih oblikah zaposlovanja, predvsem po prekarnem delu. Joveva je prepričana, da tudi zato veliko dobrih novinarjev zapušča delovna mesta in menjuje poklice. Kot je pojasnila, je poleg soočanja z vedno več negotovostmi težava tudi v tem, da so razmere vedno slabše. Na povečano stanje stresa, s katerim se soočajo novinarji, pa vpliva tudi prenovljena oblika poklica, ki jo je prinesla digitalna revolucija.

Povsod po svetu se države soočajo z reševanjem problematike prekarnih oblik zaposlitve v novinarstvu, pri čemer je evropska poslanka dejala, da kljub temu, da zakonodaja, ki bi rešila obstoječi problem, še ne obstaja, »imamo osnove za možne rešitve v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, Evropski akcijski načrt za medije in avdiovizualno področje ter Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, ki jo nekatere države članice še morajo prenesti v svojo zakonodajo«. A na področju oblike zaposlovanja novinarjev največjo vlogo igrajo delodajalci, je dodala, na kar v veliki meri vpliva tudi lastniška struktura medijske hiše.

»Sama se res zelo zavzemam za transparentnost financiranja in lastništva medijev, ki ima velik vpliv na celotno delo, tudi na oblike zaposlitve. Zato veliko pričakujem od Akta o svobodi medijev, ki bo naslavljal tudi transparentnost oglaševanja in lastništva, saj je ravno to predlog parlamenta. Ne vidim razloga, zakaj tega Komisija ne bi vključila v svoj predlog.« 

V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja finančne pomoči in spodbude medijskim hišam v času pandemije. Poslanka je pojasnila, da takšni ukrepi ostajajo v pristojnosti posameznih držav članic, da pa deluje »v interesni skupini poslancev, ki se ukvarjamo s področjem medijev, v sklopu katere smo napisali številne pozive in pisma,  a rezultat teh pisem je odvisen od držav – ene so poslušale in izkoristile sredstva za pomoč novinarjem, medtem ko so druge negotov položaj dodatno izkoristile v svojo korist, ga zlorabile«.

Na pritiske, ki se izvajajo na novinarje in medijske hiše v Sloveniji, nista imuna niti javna RTV Slovenija in STA. Poslanka je pri tem izpostavila, da sama ni »del politike, ki ima do javne RTV mačehovski odnos, in tudi moja stranka LMŠ mednje ne sodi«. Pritiski na novinarje se pojavljajo v številnih državah, ne samo politični in ekonomski, temveč tudi fizični, včasih celo usodni. Da stanje v Sloveniji ni tako zelo skrajno, še ne pomeni, da ni zaskrbljujoče. »Da pri nas še ni tako zelo slabo … to je slaba tolažba. Primerjati se moramo z boljšimi.« Joveva je povedala tudi, da se slabljenje medijske krajine in podrejanje medijev eni stran(k)i zgodi počasi in pogosto potiho, toda ko našteješ vse za nazaj, hitro postane zaskrbljujoče.

Sodelujoči so spregovorili še o pomembnosti kakovostnega novinarstva in izobrazbe, ki jo nekatere države urejajo tudi s podeljevanjem novinarskih licenc, ki so za opravljanje poklica ključnega pomena. S tem se novinarjem doda še en nivo odgovornosti za kvalitetno opravljanje poklica. Poslanka je dejala, da bi lahko takšno podeljevanje licenc morda pripomoglo k dvigu ravni poročanja in onemogočilo kar vsakemu možnost opravljanja tega dela, kar nekateri zaradi razširjenosti družbenih omrežij počnejo.

V zaključku razprave so se dotaknili še naslavljanja vprašanja o razmerah STA na ravni Unije, pri čemer je poslanka poudarila, da je bilo o tem opravljenih kar nekaj razprav. Ovrgla je očitke o težnjah levosredinskih strank po blatenju lastne države in menila, da je »podcenjujoče reči, da ostali evropski poslanci ne vedo, kaj se v državah članicah dogaja«.  V nadaljevanju je poudarila, da se je problematika financiranja STA zaenkrat rešila, a zgolj za leto 2021. Na vprašanje o potencialnih sankcijah, ki bi jih evropske institucije lahko sprožile v primeru neplačila, je poslanka kot najbolj skrajno možnost izpostavila možnost zamrznitev sredstev zaradi kršitve vladavine prava. K sreči do tega ni prišlo, je pa nefinanciranje imelo številne negativne vplive na delovanje STA, saj je ta med drugim izgubila vrsto dobrih novinarjev.

V sklepni misli je poslanka izpostavila, da je kredibilno novinarstvo vedno ključno, a še poseben pomen nosi v času kriz in soočanju z njimi. »V Sloveniji imamo številne dobre, kredibilne novinarje, za primer že znotraj RTV in STA. Veste, v marsikateri državi se trudijo utišati kritične medije, čemur mediji ne smejo podleči nikoli, tudi, ko je težko, predvsem z vidika neustreznih delovnih pogojev. A ravno zaradi teh pritiskov verjamem, da moramo v evropskih institucijah narediti vse za zaščito novinarjev ter jim nuditi vso pomoč za razrešitve razmer in izboljšanje pogojev dela«.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja o glasovanju (in) o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji:

“Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke. V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.

Besedilo vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti. Gre za problematike, ki se stopnjujejo in na katere opozarjava že dlje časa. Poleg jasnih zahtev o spoštovanju medijske svobode, predvsem neodvisnosti RTV in STA, ter o dolžnostih države, ki mora spoštovati lastno zakonodajo, so ključna sporočila še prekoračitve pristojnosti izvršilne veje oblasti, sistematično rušenje neodvisnosti pravosodja in tožilstva, politizacija policije in napadi na vse (pre)ostale neodvisne regulatorne institucije.

Trenutna vlada v Sloveniji je s svojim delovanjem dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi (med t. i. novimi državami članicami) služila kot primer zgledne demokracije. Cilj take politike je avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tudi za slabitev položaja Slovenije znotraj EU, v kateri se bodo z nastopom francoskega predsedstva in nove nemške vlade začeli pomembni reformni procesi.

Povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe, denimo ločevanja med vejami oblasti in implementacij odločitev Ustavnega sodišča. Zavedanje o sistematičnem kršenju vladavine prava in demokratičnih norm v Sloveniji je v Evropskem parlamentu precejšnje, s tem, da si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red EU.”

Videoizjava Irene Joveve: “Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija.”

Irena Joveva pa je v videoizjavi podala še dodaten komentar: “Za nastanek te resolucije ni odgovoren nihče drug kot aktualna vlada z njenim predsednikom na čelu. Besedilo vsebuje le nekatere najbolj očitne primere njihovih dejanj, njihove poskuse sistematičnega rušenja ali podreditev vseh sistemov družbe, njihovo nespoštovanje lastne zakonodaje, njihove napade, njihovo namensko polarizacijo. Izmišljene pripovedi o komunističnih zarotah pod pretvezo branjenja tradicionalnih vrednot so se izpele. Cilj take politike ni branjenje teh vrednot. Taka politika namreč vrednot sploh nima. Nikakršnih. Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. In … povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade z resolucijo zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe. Toda preprosto si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red Evropske unije.”

V ponedeljek, 6. decembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila spletne razprave z naslovom Kaj prinaša zelena in digitalna prihodnost mladim?, ki sta jo organizirala Zavod PIP in Europe direct Podravje. V razpravi so sogovornice izpostavile stanje v Sloveniji na področju podnebnih sprememb, vpliv pandemije na okolje, izhod iz krize covid-19 s pomočjo digitalnega in zelenega prehoda, ukrepe EU in nacionalnega načrta za okrevanje ter nenazadnje, kaj vse navedeno prinaša za prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.

Prehod na podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma pojasnila, da je Evropska unija za izvajanje svojih zavez v zvezi s podnebnimi spremembami sprejela ambiciozno zakonodajo – Evropski zeleni dogovor, vodilno strategijo, ki zagotavlja načrt in časovnico, da Unija uresniči svoje podnebne ambicije. “Gre za strategijo za povečanje učinkovite rabe virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo, obnovo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje onesnaževanja.” Joveva je mladim razložila, da bo EU zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, hkrati se je zavezala, da bo do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina. “Evropski zeleni dogovor bo tudi rešilna bilka za okrevanje po pandemiji covida-19. Ukrepi skupaj s skladom za okrevanje in odpornost podpirajo premišljeno okrevanje gospodarstva in razvoj v zeleni in digitalni smeri.” Navsezadnje pa so to le okvirji in priporočila, je dejala evroposlanka in dodala, da je vse odvisno od držav članic, kako bodo finančno pomoč in posojila taktično porabile ter prispevale k tem prehodom. Zeleni in digitalni prehod se po njenem mnenju dogajata vzporedno in oba bosta imela velike posledice za prihodnost dela in naše sisteme. “Sta pa tudi bistveno drugačna, saj predvsem v državah članicah oz. vladnih načrtih za porabo sredstev zasledimo različne stopnje nujnosti pri njihovem zasledovanju ter uresničevanju. Digitalizacija je del okoljske rešitve in ne del problema. Digitalizacijo lahko uporabimo za povečanje energetske učinkovitosti, optimizacijo upravljanja z energijo ter združevanje centraliziranih in decentraliziranih pristopov.” Hkrati je izrazila pomislek, ki ga delijo tudi strokovnjaki, saj je treba pametne baterije in odpadke elektrarn obnovljivih virov energije prav tako nekam deponirati.

Mlade je predvsem zanimalo, kaj načrtovano digitalno desetletje prinaša za prihodnost Evrope in mladih. Joveva je pojasnila mladim, da je evropsko digitalno desetletje vizija in pot za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. “Digitalni kompas za digitalno desetletje EU temelji na štirih glavnih točkah, in sicer na znanju in spretnosti, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij ter digitalizaciji javnih storitev, predvsem e-zdravja ter digitalne identitete vseh državljanov Unije.” Eno od načel, predlaganih v sporočilu Evropske komisije o digitalnem kompasu 2030, je tudi zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v spletnem prostoru. Otroci in mladi bi morali biti opremljeni z digitalno pismenostjo ter potrebnimi veščinami in kompetencami za varno in odgovorno krmarjenje po spletu že od malih nog ter skozi celotno izobraževanje in usposabljanje. “Vsak otrok mora biti zaščiten pred škodljivo in nezakonito vsebin. Tem tematikam smo namenili precej pozornosti v parlamentu že pri oblikovanju Akta o digitalnih storitvah in Aktu o digitalnih trgih, kjer sem tudi sama sodelovala kot poročevalka v senci.”

V nadaljevanju razprave je Joveva predstavila še priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim. Vsem najbolj znan je program Erasmus + študijska izmenjava, vendar so tudi druge možnosti. “V okviru formalnega izobraževanja so še programi meddržavnega sodelovanja, kot je npr. regionalni program CEEPUS, ter neformalne oblike izobraževanja, vse od prostovoljstva (Evropska prostovoljska služba in Evropska solidarnostna enota) pa do možnosti iskanja zaposlitve (mreža EURES, praksa Erasmus+, pripravništva v institucijah EU, program ALMA) ter raznih evropskih projektov in natečajev.”

Na hibridni razpravi sta poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Nives Felić, mladinska delavka Zavoda Nefiks ter Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in slovenska #EUClimatePact ambasadorka.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 29. novembra 2021, gostja goriškega Radia Robin. Za poslanci v Evropskem parlamentu je skoraj polovica mandata, ki mineva v zelo nenavadnih časih. Joveva se je zato ozrla na pretekli dve leti in pol.

V Evropskem parlamentu so se v tem času ogromno ukvarjali s pandemijo. Po mnenju poslanke je prav skupno ukrepanje državam članicam omogočilo lažje spopadanje z razmerami. Žal pa je čas pandemije prinesel tudi vzpon populizma, lažne novice, napade na medije, erozijo demokracije, pravic žensk, vznikanje fašizma in nestrpnosti ter izkoriščanje krize za nelegitimno krepitev oblasti. Pozabljamo tudi na podnebne spremembe, ki postajajo naš največji problem in ne čakajo na dialoge in popuščanje velikim.

Joveva je članica številnih odborov: odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za okolje in javno zdravje, odbora za zaposlovanje in posebnega odbora za boj proti raku. Aktivno je sodelovala pri oblikovanju in sprejetju številnih zakonodaj in finančnih mehanizmov, ki bodo članicam omogočili preboj in razvoj v obdobju po pandemiji. »Precej več sredstev kot prej je namenjenih tudi mladim,« je povedala poslanka, ki se je srečala tudi že z novogoriškimi gimnazijci. »Mladi so izobraženi, sposobni, lahko jim zaupamo, lahko jim prepustimo odgovornost. Pomembno je, da jih v vse odločevalske procese vključimo, da jim, konec koncev, približujemo tudi politiko in delovanje v njej,« je dejala.

Slovenske notranjepolitične teme pa vse bolj skrbijo tudi Evropsko unijo. »V mojem prejšnjem življenju, kot rada rečem, ko sem bila torej novinarka, si pravzaprav nikoli nisem mislila, da se bo v tako kratkem času situacija tako zelo poslabšala,« je bila zaskrbljena Joveva. Manevri aktualne vlade, kot so situacija z izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije, kadrovske menjave na nacionalni televiziji in Twitter izpadi, v Evropi namreč niso minili neopaženo. Vse to močno krha ugled Slovenije. »Morate pa vedeti, da v Evropski uniji zelo dobro vedo, kdo je odgovoren za vse skupaj,« je še dodala. Janša je namreč sam in s svojimi dejanji pritegnil pozornost tujine do te mere, da je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije, predvidoma decembra pa bomo dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. Kritična je bila tudi do dejanj Unije: »Po mojem mnenju je ukrepanje prepočasno, nekateri mehanizmi so pretogi, tudi pri najhujših kršitvah vrednot pa nekako nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava. To ni dobro.«

Kljub temu poslanka ohranja optimizem: »Želim si, da iz pandemije izidemo močnejši in modrejši. Prihodnost bo zagotovo drugačna, a to ne pomeni, da ne more biti dobra. Zaupajmo v to, zaupajmo tudi v znanost in ves napredek in razvoj, ki nam ga je omogočila. Bodimo drug do drugega prijazni, razumevajoči, strpni, solidarni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je tudi naša skupna odgovornost.«

Posnetek celotnega pogovora:

.