Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja po izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta:

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”

V sredo, 12. januarja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne razprave Prihodnost novinarstva v Evropski uniji, ki jo je organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS. Dogodek je potekal v sklopu razprav Moje mnenje šteje, ki je sestavni del kampanje ozaveščanja o EU in spodbujanja aktivnega državljanstva skupajsmo.eu. V razpravi so naslovili številne problematike pri opravljanju poklica novinarstva, kot so zaposlitvena negotovost, prekarstvo, ekonomski in politični pritiski, pa tudi pomen neodvisnega in kakovostnega novinarstva v družbi.

Poslanka je že v uvodu izpostavila pomen kvalitetnega novinarstva za obstoj demokracije, ko je dejala, da slednja brez tega ne more obstajati. Še več, poudarila je, da novinarji igrajo izredno pomembno vlogo, česar se morajo ves čas zavedati, zaradi česar trdno verjame, da »dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad«. Uvodoma je izpostavila tudi ključen del zakonodaje na evropskem področju, ki bo urejal in naslavljal položaj novinarstva. Gre za Akt o svobodi medijev, ki ga pričakujemo jeseni letos.

Pereče vprašanje v novinarstvu je vse pogosteje njihova zaposljivost, saj poklic zadnjih nekaj desetletij slovi po nekonvencionalnih oblikah zaposlovanja, predvsem po prekarnem delu. Joveva je prepričana, da tudi zato veliko dobrih novinarjev zapušča delovna mesta in menjuje poklice. Kot je pojasnila, je poleg soočanja z vedno več negotovostmi težava tudi v tem, da so razmere vedno slabše. Na povečano stanje stresa, s katerim se soočajo novinarji, pa vpliva tudi prenovljena oblika poklica, ki jo je prinesla digitalna revolucija.

Povsod po svetu se države soočajo z reševanjem problematike prekarnih oblik zaposlitve v novinarstvu, pri čemer je evropska poslanka dejala, da kljub temu, da zakonodaja, ki bi rešila obstoječi problem, še ne obstaja, »imamo osnove za možne rešitve v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, Evropski akcijski načrt za medije in avdiovizualno področje ter Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, ki jo nekatere države članice še morajo prenesti v svojo zakonodajo«. A na področju oblike zaposlovanja novinarjev največjo vlogo igrajo delodajalci, je dodala, na kar v veliki meri vpliva tudi lastniška struktura medijske hiše.

»Sama se res zelo zavzemam za transparentnost financiranja in lastništva medijev, ki ima velik vpliv na celotno delo, tudi na oblike zaposlitve. Zato veliko pričakujem od Akta o svobodi medijev, ki bo naslavljal tudi transparentnost oglaševanja in lastništva, saj je ravno to predlog parlamenta. Ne vidim razloga, zakaj tega Komisija ne bi vključila v svoj predlog.« 

V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja finančne pomoči in spodbude medijskim hišam v času pandemije. Poslanka je pojasnila, da takšni ukrepi ostajajo v pristojnosti posameznih držav članic, da pa deluje »v interesni skupini poslancev, ki se ukvarjamo s področjem medijev, v sklopu katere smo napisali številne pozive in pisma,  a rezultat teh pisem je odvisen od držav – ene so poslušale in izkoristile sredstva za pomoč novinarjem, medtem ko so druge negotov položaj dodatno izkoristile v svojo korist, ga zlorabile«.

Na pritiske, ki se izvajajo na novinarje in medijske hiše v Sloveniji, nista imuna niti javna RTV Slovenija in STA. Poslanka je pri tem izpostavila, da sama ni »del politike, ki ima do javne RTV mačehovski odnos, in tudi moja stranka LMŠ mednje ne sodi«. Pritiski na novinarje se pojavljajo v številnih državah, ne samo politični in ekonomski, temveč tudi fizični, včasih celo usodni. Da stanje v Sloveniji ni tako zelo skrajno, še ne pomeni, da ni zaskrbljujoče. »Da pri nas še ni tako zelo slabo … to je slaba tolažba. Primerjati se moramo z boljšimi.« Joveva je povedala tudi, da se slabljenje medijske krajine in podrejanje medijev eni stran(k)i zgodi počasi in pogosto potiho, toda ko našteješ vse za nazaj, hitro postane zaskrbljujoče.

Sodelujoči so spregovorili še o pomembnosti kakovostnega novinarstva in izobrazbe, ki jo nekatere države urejajo tudi s podeljevanjem novinarskih licenc, ki so za opravljanje poklica ključnega pomena. S tem se novinarjem doda še en nivo odgovornosti za kvalitetno opravljanje poklica. Poslanka je dejala, da bi lahko takšno podeljevanje licenc morda pripomoglo k dvigu ravni poročanja in onemogočilo kar vsakemu možnost opravljanja tega dela, kar nekateri zaradi razširjenosti družbenih omrežij počnejo.

V zaključku razprave so se dotaknili še naslavljanja vprašanja o razmerah STA na ravni Unije, pri čemer je poslanka poudarila, da je bilo o tem opravljenih kar nekaj razprav. Ovrgla je očitke o težnjah levosredinskih strank po blatenju lastne države in menila, da je »podcenjujoče reči, da ostali evropski poslanci ne vedo, kaj se v državah članicah dogaja«.  V nadaljevanju je poudarila, da se je problematika financiranja STA zaenkrat rešila, a zgolj za leto 2021. Na vprašanje o potencialnih sankcijah, ki bi jih evropske institucije lahko sprožile v primeru neplačila, je poslanka kot najbolj skrajno možnost izpostavila možnost zamrznitev sredstev zaradi kršitve vladavine prava. K sreči do tega ni prišlo, je pa nefinanciranje imelo številne negativne vplive na delovanje STA, saj je ta med drugim izgubila vrsto dobrih novinarjev.

V sklepni misli je poslanka izpostavila, da je kredibilno novinarstvo vedno ključno, a še poseben pomen nosi v času kriz in soočanju z njimi. »V Sloveniji imamo številne dobre, kredibilne novinarje, za primer že znotraj RTV in STA. Veste, v marsikateri državi se trudijo utišati kritične medije, čemur mediji ne smejo podleči nikoli, tudi, ko je težko, predvsem z vidika neustreznih delovnih pogojev. A ravno zaradi teh pritiskov verjamem, da moramo v evropskih institucijah narediti vse za zaščito novinarjev ter jim nuditi vso pomoč za razrešitve razmer in izboljšanje pogojev dela«.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

Bruselj. November 2021. Jutranja kava. Ali dve. Prelet dnevnih političnih, gospodarskih, kulturnih, ekonomskih novic. Politico. Balkan Insight. MMC RTV SLO. Definitivno RTV SLO. Financial Times. Večer. The Economist. Tretja kava. Nekako tako se začenjajo moja jutra v pisarni evropske poslanke Irene Joveve, kjer opravljam svoje pripravništvo vse od začetka letošnjega novembra. Seveda pa se moja bruseljska jutra začenjajo tudi s predhodnim varnostnim pregledom (security checks), ki so obvezna rutina pri vsakem vstopu v stavbo Evropskega parlamenta. Torej tisti pregledi, ki smo jih navajeni na letališčih. Priznam, da se po nekajkratni ponovitvi postopka, tega že kar malo naveličaš. A saj veste, varnost na prvem mestu.

Prvi teden dela v Evropskem parlamentu je potekal v duhu spoznavanja tega ogromnega labirinta, kjer se prepleta ogromno stopnic, dvoran, atrijev, balkonov, pisarn in kjer se, če si novinec, kar z lahkoto izgubiš. Kakšen kompas skoraj gotovo ne bi bil odveč.  A priznam, da sem po krajšem raziskovanju Evropskega parlamenta slednjega kaj hitro vzljubil. Evropski parlament je pravo mesto v malem, saj ti na enem mestu ponuja praktično vse kar potrebuješ. Od trgovin, različnih kavarn in menz, do čistilnice, fitnesa, banke, frizerja in še bi lahko našteval. Prav tako pa ima parlament na sredini 3. nadstropja izjemno zanimiv in impozanten medijski center, kjer novinarji dnevno poročajo o dogajanju v parlamentu, pripravljajo krajša soočenja ali razprave z evroposlanci. Najbolj od vsega pa še vedno občudujem mednarodni aspekt parlamenta – ljudje različnih narodnosti, širok spekter jezikov, ki jih slišiš tu, dinamika in mladostna struktura parlamenta – vse našteto je sicer zelo značilno kar za celoten Bruselj in ne zgolj za parlament. Od jezikov je sicer daleč najbolj prevladujoča francoščina, ki se uporablja skoraj na vsakem koraku in daje mestu prav posebno čarobnost.

Delo v parlamentu je zelo raznoliko in dinamično. Možnosti mreženja z ogromno zanimivimi ljudmi iz vseh koncev Evrope so tukaj izjemne, prav tako pa je za pripravnike odlično poskrbljeno. Kreirane so različne skupine (tako na FB kot na WhatsApp, veliko pa se uporablja tudi platforma Telegram) kjer se lahko spoznavamo z drugimi pripravniki iz vseh političnih skupin ter si delimo izkušnje, se bolje spoznavamo, družimo ali zgolj skupaj hodimo na kosila. Sam sem spoznal nekaj res krasnih pripravnikov s katerimi bomo nedvomno ohranili stike tudi po končanju pripravništva.

V času svojega pripravništva sem imel v parlamentu možnost prisluhniti pričanju Frances Haugen,  žvižgačice iz podjetja Facebook (Meta), kjer je delovala kot produktna vodja. Predstavila je nevarne prakse Facebooka in sistem, ki deluje v prid dobička in rasti, četudi gre to na račun varnosti in zdravja njegovih uporabnikov. Predstavila je dokumente, ki so prikazali neskladje med notranjo raziskavo podjetja ter njihovimi javnimi izjavami o družbenemu vplivu njihovih izdelkov. Družbeno omrežje Facebook na primer z algoritmi prepoznava politično opcijo posameznika in ga potem s svojimi predlogi, članki itd. potiska v čedalje večje politične ekstreme. Omenila je, da se v podjetju radi pohvalijo s svojimi ukrepi na področju skrbi za duševno zdravje mladih, a je Haugen razkrila, da ravno platforma Facebook velja za eno ključnih pri razrastu duševnih stisk med mladimi, posebno najstnicami.

Imel sem delno priložnost spremljati razvoj dogodkov pri dokumentih kot so anti-SLAPP zakonodaja, zakonodaja EU proti strateškim tožbam proti udeležbi javnosti. S slednjo bi v EU poskusili preprečiti velikim podjetjem oz. političnim strankam, da množično tožijo novinarje, nevladnike ali predstavnike civilnih organizacij, s ciljem, da bi jih tako psihično kot finančno izčrpali. Delno sem sledil tudi razvoju dokumentov DSA (Digital Service Act) in DMA (Digital Markets Act). Zakonodajna predloga predstavljata enoten sklop novih pravil, ki se uporabljajo po vsej EU za ustvarjanje varnejšega in bolj odprtega digitalnega prostora ter tako zagotavljata velik korak naprej pri posodabljanju predpisov za spletne posrednike in podjetja.

Pomemben dokument je nedvomno tudi resolucija o Sloveniji, glasovanje o kateri je bilo na sporedu na zadnji decembrski plenarni seji in ki je bila večinsko sprejeta. Z omenjeno resolucijo evropski poslanci pozivajo Vlado Republike Slovenije k spoštovanju slovenske ustave, EU in mednarodnega prava ter spoštovanju načela ločitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Resolucija je bila pripravljena v luči poznega imenovanje tožilcev EPPO ter nefinanciranja STA, kot tudi izredno zaskrbljujočega stanja demokracije v državi in njenega spodkopavanja, napadov na medije in nižanje kulture dialoga, grobega poseganje politike v vse sfere družbenega in političnega življenja ter poskusov vplivanja na poročanje medijev oz. kar njihovega podrejanja določeni politični struji.

Slovenija je bila sicer v času mojega pripravništva kar pogosta glavna tema številnih debat in kritičnih pogledov, ne samo zaradi aktualnega predsedovanja Svetu EU v tem polletju, vendar predvsem zaradi številnih domačih in mednarodnih afer, ki so jih zakuhali vladajoči politiki ter sam predsednik vlade.

Med drugim se je o stanju v Sloveniji razpravljalo tudi na odboru LIBE (odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) konec novembra, kjer je vodja delegacije v Slovenijo Sophie in ‘t Veld predstavila izsledke misije v državo ter besedne napade premierja nad evropskimi poslanci. Prav tako pa so poslanci izpostavili zaskrbljujočo raven javnega diskurza, ki trenutna preveva slovenski politični in medijski prostor.

V ekipi smo v začetku decembra v sodelovanju z ekipo evropske poslanke Tanje Fajon pomagali pri organizaciji dogodka in diskusiji o kratkem filmu When we were them, ki sta ga posnela z oskarjem nagrajeni bosanski režiser Danis Tanović in s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni fotoreporter Damir Šagolj. Dokumentarec prikazuje migracije in grozote s katerimi se vsakodnevno soočajo begunci na pragu Evrope.

Imel sem tudi možnost spremljanja dveh novembrskih in ene decembrske plenarne seje, žal od daleč, saj mi pogoji (beri Covid-19) niso dovoljevali, da bi se lahko zasedanja plenarne seje udeležil ‘v živo’ iz Strasbourga. To ostaja trenutno moja edina neuresničena želja tega kratkega pripravništva. Delo v bruseljskem parlamentu v času plenarnih sej v Strasbourgu je zelo zanimivo, saj tukajšnji parlament postane skoraj kot mesto duhov.

Izven delovnika sem imel čas, da sem na dolgo in široko raziskal Bruselj, obiskal mesto Bruges, različne muzeje, kot je železniški muzej Train World in razstavo Orient Express ter Parlamentarium (multimedijsko središče, ki podrobno opiše kaj je EU, njegovo delovanje, vidnejše zgodovinske osebnosti in dogodke itd.), spoznal skupino slovenk in z njimi preživel večer v  precej pekoči indijski restavraciji, se udeležil koncerta bošnjaškega glasbenika Damirja Imamovića, obiskal parlamentarno savno, jedel pristne bosanske čevapčiče in se na polno prepustil priložnostim, ki jih ponuja evropska ‘prestolnica’.

Sam Bruselj je sicer zelo različen od klasičnih slovenskih mest. Prva razlika je nedvomno velikost, saj mesto velja za metropolo, na ulicah se mešajo različne narodnosti in jeziki, arhitekturno pa je nekakšna mešanica klasičnega in modernega. Čarobnost mestu dajejo vse tiste male ulice, majhne pekarne ob robu cest in francoščina na vsakem koraku. A priznam, da kar se tiče čistoče je razlika s slovenskimi mesti neprimerljiva. V prid Slovenije vsekakor.

Še vedno se pozna, da smo globoko sredi epidemije covida, saj je nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, tudi v parlamentu, obvezno. Pred EP imamo postavljen tudi testni center za redno testiranje, saj je pogoj PCT tudi tukaj še vedno v veljavi.

Kar sem tudi še opazil v Bruslju je velika pogostost protestov. Tako tistih proti-kovidnih, ki se zadnje čase odvijajo po več mestih v Evropi, kot ostalih, ki naslavljajo druge akutne probleme v družbi (od boja za čistejše okolje, do različnih sindikalnih združenj itd.) in se odvijajo skoraj tedensko. Veliko protestnikov smo tako imeli pred parlamentarnim trgom na Place du Luxembourg (aka Plux).

Omenjeni trg je sicer znano zbirališče predvsem ob četrtkih, ko se v bližnjih pubih, restavracijah in barih zberejo ljudje iz vseh vetrov in se družijo ob glasni glasbi in pivu ali dveh. 😉 Ko smo že pri pivu. Bruselj je znan po svoji široki paleti različnih piv, ki jih je zagotovo potrebno poskusiti v času ko si tukaj. Tudi sam se jim nisem izognil in sem se rade volje ‘žrtvoval’ za testiranje. Čakajo pa me še preizkusi belgijskih vafljev, saj mi za to belgijsko ‘znamenitost’ žal še ni uspelo najti časa ali teka. Nedvomno pa bo moja prva izbira tisti z jagodami, čokolado in smetano. 😉

Aljaž Debeljak

Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja o glasovanju (in) o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji:

“Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke. V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.

Besedilo vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti. Gre za problematike, ki se stopnjujejo in na katere opozarjava že dlje časa. Poleg jasnih zahtev o spoštovanju medijske svobode, predvsem neodvisnosti RTV in STA, ter o dolžnostih države, ki mora spoštovati lastno zakonodajo, so ključna sporočila še prekoračitve pristojnosti izvršilne veje oblasti, sistematično rušenje neodvisnosti pravosodja in tožilstva, politizacija policije in napadi na vse (pre)ostale neodvisne regulatorne institucije.

Trenutna vlada v Sloveniji je s svojim delovanjem dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi (med t. i. novimi državami članicami) služila kot primer zgledne demokracije. Cilj take politike je avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tudi za slabitev položaja Slovenije znotraj EU, v kateri se bodo z nastopom francoskega predsedstva in nove nemške vlade začeli pomembni reformni procesi.

Povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe, denimo ločevanja med vejami oblasti in implementacij odločitev Ustavnega sodišča. Zavedanje o sistematičnem kršenju vladavine prava in demokratičnih norm v Sloveniji je v Evropskem parlamentu precejšnje, s tem, da si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red EU.”

 

Videoizjava Irene Joveve: “Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija.”

 

 

Irena Joveva pa je v videoizjavi podala še dodaten komentar: “Za nastanek te resolucije ni odgovoren nihče drug kot aktualna vlada z njenim predsednikom na čelu. Besedilo vsebuje le nekatere najbolj očitne primere njihovih dejanj, njihove poskuse sistematičnega rušenja ali podreditev vseh sistemov družbe, njihovo nespoštovanje lastne zakonodaje, njihove napade, njihovo namensko polarizacijo. Izmišljene pripovedi o komunističnih zarotah pod pretvezo branjenja tradicionalnih vrednot so se izpele. Cilj take politike ni branjenje teh vrednot. Taka politika namreč vrednot sploh nima. Nikakršnih. Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. In … povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade z resolucijo zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe. Toda preprosto si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red Evropske unije.”

 

Up YU Go!

Odjuga.

Vsi, ki me poznajo, vejo, da obožujem besedne igre. In tako sem takoj, ko sem videla njen naslov tako v angleščini kot v slovenščini, vedela, da bo ta razstava nekaj vrhunskega.

Ko me je zdaj že (žal) nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok vprašala, če bi sodelovala pri tem projektu, mi sploh ni bilo treba razmišljati, kaj odgovoriti. Bila sem počaščena, ker je pomislila tudi name. Da, počaščena sem, da so moji … od juga.

Osrednja tema razstave so namreč zgodbe ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Slovenijo iz držav nekdanje Jugoslavije, in njihovih potomcev. Odjuga v svojem bistvu počloveči procese pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije, drugačenja.

Etikete? Etikete so samo za na rakijo. Tako je sporočilo razstave strnila njena soustvarjalka Dragica Dobrila.

Identitete? Identitete so pa menda kot gate. Imaš jih več, ali pa ne, skratka, tvoja stvar, intimna stvar. Tako pa to razloži Magnifico. Tudi on je namreč del Odjuge.

Poleg še ogromno drugih, da se razumemo. Zgodbe o identitetah na prepihu so pravzaprav zasnovane na zgodbah 40 pričevalcev. Tudi na moji zgodbi, zgodbi mojih staršev. Na moji identiteti, mojih identitetah.

“Nastavimo ogledalo vsem tistim, ki na nas gledajo zviška in nam na družbeni lestvici – neupravičeno – dodeljujejo mesta nekje pri dnu. Nastavimo jim to ogledalo tako, da bodimo najboljša različica sebe.”

To sem sporočila vsem, ki nas zaznamuje več identitet. In ta zapis je en res mini delček začasne razstave. Zato … si jo pojdite pogledat! Do maja bo v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Fotografija: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V ponedeljek, 6. decembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila spletne razprave z naslovom Kaj prinaša zelena in digitalna prihodnost mladim?, ki sta jo organizirala Zavod PIP in Europe direct Podravje. V razpravi so sogovornice izpostavile stanje v Sloveniji na področju podnebnih sprememb, vpliv pandemije na okolje, izhod iz krize covid-19 s pomočjo digitalnega in zelenega prehoda, ukrepe EU in nacionalnega načrta za okrevanje ter nenazadnje, kaj vse navedeno prinaša za prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.

Prehod na podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma pojasnila, da je Evropska unija za izvajanje svojih zavez v zvezi s podnebnimi spremembami sprejela ambiciozno zakonodajo – Evropski zeleni dogovor, vodilno strategijo, ki zagotavlja načrt in časovnico, da Unija uresniči svoje podnebne ambicije. “Gre za strategijo za povečanje učinkovite rabe virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo, obnovo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje onesnaževanja.” Joveva je mladim razložila, da bo EU zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, hkrati se je zavezala, da bo do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina. “Evropski zeleni dogovor bo tudi rešilna bilka za okrevanje po pandemiji covida-19. Ukrepi skupaj s skladom za okrevanje in odpornost podpirajo premišljeno okrevanje gospodarstva in razvoj v zeleni in digitalni smeri.” Navsezadnje pa so to le okvirji in priporočila, je dejala evroposlanka in dodala, da je vse odvisno od držav članic, kako bodo finančno pomoč in posojila taktično porabile ter prispevale k tem prehodom. Zeleni in digitalni prehod se po njenem mnenju dogajata vzporedno in oba bosta imela velike posledice za prihodnost dela in naše sisteme. “Sta pa tudi bistveno drugačna, saj predvsem v državah članicah oz. vladnih načrtih za porabo sredstev zasledimo različne stopnje nujnosti pri njihovem zasledovanju ter uresničevanju. Digitalizacija je del okoljske rešitve in ne del problema. Digitalizacijo lahko uporabimo za povečanje energetske učinkovitosti, optimizacijo upravljanja z energijo ter združevanje centraliziranih in decentraliziranih pristopov.” Hkrati je izrazila pomislek, ki ga delijo tudi strokovnjaki, saj je treba pametne baterije in odpadke elektrarn obnovljivih virov energije prav tako nekam deponirati.

Mlade je predvsem zanimalo, kaj načrtovano digitalno desetletje prinaša za prihodnost Evrope in mladih. Joveva je pojasnila mladim, da je evropsko digitalno desetletje vizija in pot za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. “Digitalni kompas za digitalno desetletje EU temelji na štirih glavnih točkah, in sicer na znanju in spretnosti, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij ter digitalizaciji javnih storitev, predvsem e-zdravja ter digitalne identitete vseh državljanov Unije.” Eno od načel, predlaganih v sporočilu Evropske komisije o digitalnem kompasu 2030, je tudi zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v spletnem prostoru. Otroci in mladi bi morali biti opremljeni z digitalno pismenostjo ter potrebnimi veščinami in kompetencami za varno in odgovorno krmarjenje po spletu že od malih nog ter skozi celotno izobraževanje in usposabljanje. “Vsak otrok mora biti zaščiten pred škodljivo in nezakonito vsebin. Tem tematikam smo namenili precej pozornosti v parlamentu že pri oblikovanju Akta o digitalnih storitvah in Aktu o digitalnih trgih, kjer sem tudi sama sodelovala kot poročevalka v senci.

V nadaljevanju razprave je Joveva predstavila še priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim. Vsem najbolj znan je program Erasmus + študijska izmenjava, vendar so tudi druge možnosti. “V okviru formalnega izobraževanja so še programi meddržavnega sodelovanja, kot je npr. regionalni program CEEPUS, ter neformalne oblike izobraževanja, vse od prostovoljstva (Evropska prostovoljska služba in Evropska solidarnostna enota) pa do možnosti iskanja zaposlitve (mreža EURES, praksa Erasmus+, pripravništva v institucijah EU, program ALMA) ter raznih evropskih projektov in natečajev.

Na hibridni razpravi sta poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Nives Felić, mladinska delavka Zavoda Nefiks ter Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in slovenska #EUClimatePact ambasadorka.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v nedeljo, 5. decembra 2021, govornica na Regionalni liberalni konferenci, ki je v organizaciji makedonskih liberalnih demokratov (LDP) in politične skupine ALDE v Skopju potekala pod naslovom “Prenovljena naracija za pospešeno integracijo v EU”. Joveva je bila kritična tako do Evropske unije kot do določenih držav članic, predvsem pa je poudarila pomen partnerstva in sodelovanja. Spregovorila je tudi o grožnji neliberalnega skrajno desnega populizma.

Uvodoma je ugotovila, da se v odnosih med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom v dveh in pol letih mandata aktualnega sklica Evropskega parlamenta žal ni kaj dosti spremenilo. Deloma je tako zaradi pandemije, ki je zasenčila druge teme, a države članice so se tudi na vrhu na Brdu, ki naj bi bil namenjen prav spodbujanju širitve, zelo zadrževale pri uporabi besede ‘širitev’. Spomnila je na več ovir, ki otežujejo širitev, na primer grški veto in nato še bolgarski za Severno Makedonijo, pa tudi francoski “ne”: “Poudarjam, da se dvostranski spori v skladu s pogodbami ne smejo uporabljati za onemogočanje države kandidatke pri začetku pogajanj. V tem primeru torej država članica EU tega ne spoštuje in očitno izkorišča položaj Severne Makedonije za svoje politične igre. Pravilo konsenza EU še enkrat kaže svojo slabost – da lahko ena država članica, od 27, ustavi napredek enega naroda.” Ob tem je izpostavila, da so v Evropskem parlamentu zaradi tega odkrito in glasno kritizirali najprej Komisijo in potem še Svet, saj je obljube treba držati, dobro delo pa mora biti nagrajeno.

“Države Zahodnega Balkana, naše neposredne evropske sosede, bi morale tekmovati med seboj, kdo bo izvedel največ reform, kdo bo ustvaril boljše življenje za svoje državljane ter ponuditi podporo in znanje ena drugi, da bo ta skupen proces lažji. S pomočjo Evropske unije pa bi morali drug drugega podpirati in spodbujati,” je povedala in hkrati ugotovila, da so žal številne države Zahodnega Balkana obtičale z reformami, nacionalizmom in etno-nacionalističnimi pripovedmi iz devetdesetih let, kar jim ne dopušča napredka. V širitvi EU bi države Zahodnega Balkana morale videti cilj, da se bodo vsi njihovi državljani, ne glede na to, kje živijo, in ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost, počutili cenjene, varne, slišane in spoštovane.

Poslanka je obsodila tudi dejanja Evropske unije, ki na Zahodnem Balkanu izgublja verodostojnost s številnimi neizpolnjenimi obljubami. Po njenem mnenju je vključitev teh držav v EU geopolitična nuja, ki zagotavlja mir in trajnostni razvoj področja. EU in Zahodni Balkan lahko številna za prihodnost izjemno pomembna vprašanja naslavljata le skupaj.

“Ne želim zveneti pesimistično, vendar v bližnji prihodnosti ne vidim veliko radikalnih sprememb. Seveda je novi širitveni paket Komisije obetal, vendar predpostavka, da bi se vseh šest držav Zahodnega Balkana kmalu pridružilo EU, ni preveč realna, še posebej, ker se je zgodil avtoritarni preobrat nekaterih držav v EU, ki zdaj zagotovo ne bi šle skozi paket širitve. Zato mora biti EU strožja tudi do svojih držav članic. Vidimo poslabšanje medijske svobode, pravne države in državljanskih svoboščin v nekaterih državah članicah, zato so v EU zelo zelo potrebne globoke spremembe. Žal, to se vidi na Madžarskem, Poljskem in od nedavnega tudi v moji državi Sloveniji. Tako lahko vidimo, kako lahko ta neliberalni skrajno desni populizem v zelo kratkem času oslabi pravno državo, razgradi neodvisnost sodstva, javnih medijev, regulativnih agencij in neodvisnih institucij. To je trenutno največja grožnja, tako na Zahodnem Balkanu kot v državah članicah EU.”

Joveva je poudarila, da je ta ideologija tesno povezana z etno-nacionalističnimi težnjami in kot taka ni le ovira za pristop in grožnja miru, ampak tudi spodkopava samo strukturo Evropske unije. “Vendar moramo biti jasni, kaj se dogaja: umetno ustvarjeni ideološki spori so le kritje za avtoritarno vladavino, ta pa je le kritje za kleptokracijo. In vsi, tudi tisti, ki se pretvarjajo, da so liberalni ter da so del naše družine, a podpirajo takšne neliberalne voditelje, so del problema in ne rešitev,” je bila ostra in svoj nagovor sklenila z mislijo: “Skupaj se moramo boriti proti iliberalizmu po Evropi in krepiti naše skupne vrednote. Ne smemo pozabiti, da smo pri tem partnerji in da je proces naporen, dolg, a na koncu je zmaga. Mora biti zmaga za Evropsko unijo, za Zahodni Balkan, predvsem pa za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki si zaslužijo boljše in varnejše življenje.”

V posnetku lahko prisluhnete nekoliko skrajšani različici nagovora:

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 29. novembra 2021, gostja goriškega Radia Robin. Za poslanci v Evropskem parlamentu je skoraj polovica mandata, ki mineva v zelo nenavadnih časih. Joveva se je zato ozrla na pretekli dve leti in pol.

V Evropskem parlamentu so se v tem času ogromno ukvarjali s pandemijo. Po mnenju poslanke je prav skupno ukrepanje državam članicam omogočilo lažje spopadanje z razmerami. Žal pa je čas pandemije prinesel tudi vzpon populizma, lažne novice, napade na medije, erozijo demokracije, pravic žensk, vznikanje fašizma in nestrpnosti ter izkoriščanje krize za nelegitimno krepitev oblasti. Pozabljamo tudi na podnebne spremembe, ki postajajo naš največji problem in ne čakajo na dialoge in popuščanje velikim.

Joveva je članica številnih odborov: odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za okolje in javno zdravje, odbora za zaposlovanje in posebnega odbora za boj proti raku. Aktivno je sodelovala pri oblikovanju in sprejetju številnih zakonodaj in finančnih mehanizmov, ki bodo članicam omogočili preboj in razvoj v obdobju po pandemiji. »Precej več sredstev kot prej je namenjenih tudi mladim,« je povedala poslanka, ki se je srečala tudi že z novogoriškimi gimnazijci. »Mladi so izobraženi, sposobni, lahko jim zaupamo, lahko jim prepustimo odgovornost. Pomembno je, da jih v vse odločevalske procese vključimo, da jim, konec koncev, približujemo tudi politiko in delovanje v njej,« je dejala.

Slovenske notranjepolitične teme pa vse bolj skrbijo tudi Evropsko unijo. »V mojem prejšnjem življenju, kot rada rečem, ko sem bila torej novinarka, si pravzaprav nikoli nisem mislila, da se bo v tako kratkem času situacija tako zelo poslabšala,« je bila zaskrbljena Joveva. Manevri aktualne vlade, kot so situacija z izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije, kadrovske menjave na nacionalni televiziji in Twitter izpadi, v Evropi namreč niso minili neopaženo. Vse to močno krha ugled Slovenije. »Morate pa vedeti, da v Evropski uniji zelo dobro vedo, kdo je odgovoren za vse skupaj,« je še dodala. Janša je namreč sam in s svojimi dejanji pritegnil pozornost tujine do te mere, da je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije, predvidoma decembra pa bomo dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. Kritična je bila tudi do dejanj Unije: »Po mojem mnenju je ukrepanje prepočasno, nekateri mehanizmi so pretogi, tudi pri najhujših kršitvah vrednot pa nekako nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava. To ni dobro.«

Kljub temu poslanka ohranja optimizem: »Želim si, da iz pandemije izidemo močnejši in modrejši. Prihodnost bo zagotovo drugačna, a to ne pomeni, da ne more biti dobra. Zaupajmo v to, zaupajmo tudi v znanost in ves napredek in razvoj, ki nam ga je omogočila. Bodimo drug do drugega prijazni, razumevajoči, strpni, solidarni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je tudi naša skupna odgovornost.«

Posnetek celotnega pogovora:

.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 29. novembra 2021, gostila okroglo mizo »Zdravstveni sistem po pandemiji: med strahom, vzajemnostjo in solidarnostjo«. Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še: Jani Möderndorfer, poslanec LMŠ, Sašo Rebolj, zdravnik splošne medicine in direktor zdravstvenega doma, dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ ter Nataša Vidnar, diplomirana medicinska sestra in vodja Centra za krepitev zdravja. Na omizju so iskali odgovore na številna aktualna vprašanja o stanju v zdravstvu: javno, zasebno ali koncesionarsko zdravstvo, kako je s (pod)financiranjem zdravstva, primanjkljajem zdravstvenega kadra, zakaj moramo vlagati napore in sredstva v krepitev osnovnega zdravstva za razbremenitev sekundarnega, zakaj potrebujemo razvoj nujne medicinske pomoči, kakšen je pomen centrov za krepitev zdravja ter kakšne so trenutne evropske zdravstvene politike, pa tudi, kako naprej po koncu pandemije.

Irena Joveva je povedala, da tudi v Evropski uniji zdravstveni sistemi niso imuni na politične in lobistične pritiske, ki želijo ustvariti privatizacijsko okolje. »V Renew Europe velike upe polagamo v Evropsko zdravstveno unijo, za katero upam, da se bo sčasoma preoblikovala iz trenutno zastavljene oblike v nekakšen enotni model zdravstva v vseh državah članicah, ki bi vsem prebivalcem Unije omogočal dostop do enakih oblik zdravljenja pod enakimi pogoji,« je poudarila in izpostavila  primer Lombardije, kjer k dobičkom usmerjene zasebne bolnišnice kovidnih bolnikov niso obravnavale. »Tako so imeli na eni strani prazne postelje v zasebnih bolnišnicah in prepolne javne bolnišnice. Gre za jasen primer, ki nakazuje na naravni zaključek zdravstvenega sistema, ki temelji na profitu,« je povzela.

Tudi Sašo Rebolj je podobnega mnenja: »Javno zdravstvo ne more postati odlagališče nekih zdravstvenih uslug, ki so ovrednotene slabo, vse ostalo pa bi opravljali zasebni zavodi, saj bi to pomenilo bistveno slabšo dostopnost storitev za vse.« Nina Pirnat vidi odločilno težavo v trenutno zastarelem sistemu financiranja zdravstva: »Treba je na novo določiti, kako se bo javni zdravstveni sistem dofinanciral iz proračuna, v kolikor zmanjka sredstev iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa je treba temeljito poseči tudi v vodenje in upravljanje javnih zavodov, pa tudi v plače v javnem sektorju.« Najboljši način financiranja se ji zdi t.i.  »pay for performance«, torej plačilo za izplen zdravljenja ali za komplet zdravstvenih storitev, ki jih posameznik dobi za zdravljenje njegovega stanja. Nataša Vidnar je izpostavila številna področja zdravstvene nege, kjer bi bile nujne zakonske spremembe in regulacije, s čimer bi bili bližje drugim reguliranih poklicem v Sloveniji. »Medicinske sestre si želijo izvedbene naloge in tudi vidno mesto pri odločanju,« je dodala in to ponazorila na primeru cepljenja, kjer medicinska sestra prevzema vse faze, a je njena vloga še vedno samo izvedbena.

Sašo Rebolj je poudaril, da odhodi iz zdravstvenega sistema niso vezani samo na plačo, ampak tudi na delovne pogoje: »Zavarovalnica je tista, ki diktira, koliko in celo s kakšnim kadrom morajo zdravstveni zavodi narediti, da dobijo plačan določen progam.« Vidnarjeva se je z njim strinjala in dodala, da je največji primanjkljaj medicinskih sester pri zagotavljanju zahtevnejših delovnih procesov. Izdelava kadrovskih standardov bi omogočila, da se razporedi prave ljudi na prava delovna mesta.  Jani Möderndorfer pa vidi težavo tudi pri strukturi  osebja: »Kar 75 odstotkov je medicinskih tehnic in tehnikov, ostalo pa so diplomirane medicinske sestre, ki pa opravijo večino dela, medtem ko se zdravstvenim tehnikom jemljejo pristojnosti z upanjem, da bo sčasoma vedno več diplomiranih. Vprašanje je, če nam bo uspelo to strukturo obrniti.« Pirnatova pa je še dejala, da tudi enotni plačni sistem ni najboljša rešitev, če ne bi bil bistveno spremenjen z možnostmi dodatnega nagrajevanja, kar pa pomeni tudi korenito spremembo zakonodaje.

Glede pandemije je Joveva poudarila, da je Evropska unija pri spoprijemanju z njo odreagirala zelo hitro. Ne le s finančnimi mehanizmi, ki bodo omogočili okrevanje po njej, pokazalo se je, da so javni zdravstveni sistemi absolutna prioriteta, hkrati pa so se razkrile tudi številne pomanjkljivosti. »Če bomo z neko politično voljo stremeli k izboljšanju, potem lahko pričakujemo konkretne in dobre premike na bolje. Upam pa, da se ne bo na vse skupaj prehitro pozabilo in se krize ne bi izkoristilo za izboljšanje zdravstvenih sistemov na evropski ravni.« Pirnatova je pri spoprijemanju s pandemijo izpostavila tudi uspešnost držav, ki so gradile na dnevnem komuniciranju smiselnih ukrepov in na zaupanju prebivalstva: »Vsi so poudarjali, da je ključno, da ukrepi temeljijo na razumevanju prebivalstva, da so pravočasni in da so izvedljivi – napovedani dovolj hitro, da se lahko prebivalstvo pripravi, mora pa se upoštevati tudi vse kategorije prebivalstva.«

Izpostavili so tudi pomembnost dostopnosti nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem ter centrov za krepitev zdravja. Študije kažejo, da lahko s spremembo življenjskega sloga za 30 odstotkov zmanjšamo možnost, da za covidom sploh zbolimo, za 30 odstotkov je boljši izid cepljenja, pa tudi rehabilitacija po prebolelem covidu je za 40 do 50 odstotkov boljša. Ob tem je v zdravstvu in pri zdravljenju nujno odprto komunicirati s prebivalstvom, ponovno oceniti, kakšno je stanje kronično bolnih, ter posebno skrb posvetiti otrokom, ki so jih v času epidemije kovida ukrepi močno prizadeli.

Sogovorniki so se strinjali, da mora biti zdravstveni sistem dostopen vsem ter da je zdaj pravi čas za njegovo preoblikovanje z mislijo na to, kaj je najboljše za bolnike in bolnice. »Slovenski zdravstveni sistem je boljši, kot je splošno javno mnenje o njem, kar dokazuje z vrhunskimi dosežki, je tudi široko dostopen, potrebuje pa res še veliko izboljšav. To je zdaj priložnost, da se zaznajo in popravijo šibke točke. Kraj rojstva ne sme vplivati na to, kako dobro bomo zdravljeni. Naj se ne začne in končuje pri denarju,« je ob koncu še povedala Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 27. novembra 2021, sodelovala na programskem kongresu stranke Lista Marjana Šarca. Kot predsednica programskega odbora LMŠ za kulturo je predstavila ključna izhodišča prenovljenega programa stranke na področju kulture.

“Prehod iz krize v normalizacijo je prehod v normalno, urejeno stanje. Normalno je torej urejeno. Normalizirati je narediti, da nekaj postane normalno, prav. Normalno je torej prav. Tega, kar ste zdaj slišali, si nisem izmislila. Zapisano je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika,” je nagovorila člane, ki so zaradi trenutnih razmer kongres spremljali preko spletnega prenosa.

“Ne bom govorila o tem, kaj vse v naši državi ni normalno – in zakaj –, ker nam je to že vsem jasno. Govorila bom o tem, kaj bi moralo biti in kaj BO normalno, ko aktualne vladne koalicije več ne bo. Po volitvah. Normalno bo živeti v realnem svetu. Se ukvarjati z realnimi problemi ljudi, z realnimi izzivi, imeti realne rešitve. Biti obremenjen, da, ampak s prihodnostjo. Normalno bo tudi dobivati kritike, takšne in drugačne, a predvsem se bo normalno pogovarjati kulturno. Po volitvah bo Slovenija spet delovala normalno. Po volitvah se evropske inštitucije, tudi mi v Evropskem parlamentu, ne bomo ukvarjali s Slovenijo na način, kot se zdaj. Ker se ne bo treba.

Odpravili bomo nezakonitosti. Poskrbeli, da se odpravi tudi kakršnokoli koketiranje s fašizmi, z nacizmi. Napadov oblasti na medije in njihovega finančnega izčrpavanja ne bo več. In še konkretno: S prenovo zakonodaje bomo zmanjšali politični vpliv na RTV in STA. Okrepili njuno avtonomijo. Poskrbeli bomo za civilni dialog, zlasti pa za izboljšanje položaja samozaposlenih in nevladnikov v kulturi.

Veste … Lahko sem še stokrat evropska poslanka, toda za normalizacijo države smo odgovorni izključno sami. Evropska unija je okvir, nalogo pa moramo oddelati mi. Da bo urejeno in prav,” je Joveva povedala v svojem nagovoru.

Prav normalizacija na vseh področjih, ki bo vodila v razvojni preboj, je namreč ključno vodilo prenovljenega programa stranke LMŠ, ki je bil predstavljen na kongresu. Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je poudaril, da program, ki je plod dela in razmišljanja tako članstva stranke kot tudi zunanjih strokovnjakov, prepoznava vse ključne izzive prihodnosti ter hkrati ponuja tudi rešitve za njih. Izpostavil je cilje zelenega prehoda, izboljšanje stanja v zdravstvu, vprašanj mladih in starajoče se družbe, razvoja in digitalizacije države ter ponovne stabilizacije javnih financ. “Naš cilj ni vladati, temveč upravljati z državo v dobro vseh,” je zaključil.