Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 4. marca 2022, v tokratnem pogovoru v živo na Instagramu “z Jovevo na Ti” gostila Uroša Velepca, nekdanjega trenerja slovenskih biatloncev, ki zdaj deluje v ukrajinski reprezentanci. Govorila sta o biatlonu in športu na splošno, predvsem pa o trenutni vojni v Ukrajini, saj so bili Velepčevi aktualni varovanci vpoklicani v vojsko. “Nihče si ni mislil, da lahko nekdo sproži tako morijo, ki ni nikomur potrebna,” je bil ob tem jasen Velepec, ki je brez dlake na jeziku povedal tudi svoje mnenje o ruskem predsedniku in ljudeh, ki ga podpirajo, ter o sankcijah športnikov: “Krivi so toliko, da so tiho. Če živiš v državi, kjer ne smeš povedati svojega mnenja, potem taka država ni vredna nič.”

Uvodoma je Velepec odgovoril na vprašanje, kako je pristal v ukrajinski biatlonski reprezentanci, opisal je tudi priljubljenost biatlona v tej državi z besedami, da gre tam za “zimski šport številka ena, brez konkurence”. Nato se je dotaknil nedavno zaključenih zimskih olimpijskih iger v Pekingu, kjer je bil tudi sam. Poudaril je, da slovenskim športnikom zelo privošči odlične rezultate in da so njihovi uspehi navdih tudi zanj.

Največ vprašanj je bilo povezanih s trenutno situacijo v Ukrajini, kjer zaradi ruske agresije divja vojna. Na vse skupaj gleda čustveno, je bil iskren Velepec. “Punce so zaenkrat dobile samo poziv, fantje se pa borijo predvsem v tistih krajih, kjer je ta hip najhuje. V moji ekipi jih je 14, z njimi sem več kot z družino.” Po njegovih besedah so pogovori z njimi zelo težki, najhuje pa je, če ni odziva nekaj časa, ker si vsakič predstavlja najhujše. Trudi se pomagati po najboljših močeh, čeprav ima vedno občutek, da bi lahko storil še kaj več. “Tudi na olimpijadi so bili pogovori o tem, ampak nihče si ni mislil, da bo prišlo do tega, da nekdo sproži tako morijo, ki ni nikomur potrebna in je skregana z vsako logiko,” je dodal Velepec.

Biatlonci so običajno zaposleni v vojski, tudi sam je bil 25 let del športne enote Slovenske vojske. “Te službe so krasne v mirnem času. Nihče iz moje ekipe ni pomislil, da bo kdaj moral poprijeti za orožje kako drugače kot na tekmovanju,” je povedal.

S poslanko Jovevo sta se strinjala v želji, da se razmere čimprej umirijo. Na vprašanje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu je Velepec odgovoril zelo neposredno:

“Definitivno je tiran. Rusofilom, ki ga podpirajo – tudi v Sloveniji so taki – bi predlagal, da gredo živet v Vladivostok ali Novosibirsk, pa bodo videli, kako je preživeti s 25 dolarji na mesec. Ljudje so tam zatrti, to ni pravljica, bil sem večkrat v Rusiji in vem, kako ljudje tam živijo.”

Po njegovem mnenju Putina moti demokracija, ki bo slej ko prej odnesla tudi njega. Velepec je bil jasen tudi pri podpori sankcijam ruskih (in beloruskih) športnikov, konkretno biatloncev:

“Morda bodo zaradi teh sankcij doma zaropotali, da ne morejo opravljati svojega poklica, ker je mednarodna javnost proti njim, oni pa niso nič krivi. Krivi so toliko, da so tiho. /…/ Če ti živiš v državi, kjer ne smeš povedati svojega mnenja, pa naj bo še tako butasto ali pametno, potem taka država ni vredna nič.”

Poslanka Joveva je z gostom razpravljala še o prihodnosti ruskih in ukrajinskih biatloncev na tekmovanjih, o možnosti povojnih travm, povezanosti politike in športa, Velepec pa je med drugim razkril tudi svojo najljubšo lokacijo za biatlon.

Na koncu sta oba izrazila upanje, da bo žrtev čim manj in da se bosta naslednjič – čimprej – pogovarjala o tem, kako je ukrajinska biatlonska reprezentanca na pripravah v Sloveniji ter da so vsi živi in zdravi. Velepec je pogovor sklenil s hvaležnostjo nad odzivom Slovenk in Slovencev, ki želijo pomagati Ukrajinkam in Ukrajincem.

Pogovor v celoti lahko poslušate na Instagram profilu poslanke Joveve

Evropska poslanka Irena Joveva, ki je bila izvoljena na listi LMŠ, v Bruslju že tretje leto odločno in uspešno sooblikuje politike prihodnosti, kot sta zeleni prehod in problematike mladih.

Živite v Ljubljani, vaše delo je v Bruslju in Strasbourgu, prihajate pa z Jesenic. Kako pogosto se vračate na Gorenjsko?

Vedno, ko lahko, grem domov. Res pa je, da tega več ni veliko, ker mi žal ob delu od doma in skrbi za dojenčico zmanjka časa. Toda Jesenice bodo vedno moje mesto, tam sem odraščala in ogromno lepih spominov me veže na Gorenjsko na splošno. Veliko ljudi za Jesenice reče, da so sive in grde, pa ne drži ne eno ne drugo. Lepe so … in rdeče (smeh). Šalo na stran, tudi na Jesenicah železarna ni več edina stvar, kjer se nekaj dogaja, domačini se zavedajo pomena čistega okolja in zelenih rešitev. Gorenjska je zame najlepši del Slovenije, ni prav, da se osredotočamo zgolj na – brez zamere – Kranjsko Goro, ali pa Bled in Bohinj … Tudi vse vmes je čudovito, le poskrbeti je treba za te kraje tako, kot si zaslužijo.

Zelena politika postaja vse pomembnejša tema v Evropskem parlamentu. Pandemija je zeleni prehod pravzaprav zelo pospešila.

Pravzaprav je zelena politika že najpomembnejša tema. Ravno sedaj imamo v odboru za okolje, katerega članica sem, na mizi 14 zakonodajnih dosjejev z daljnosežnimi učinki. Lani marca smo sprejeli zakon za znižanje emisij in ogljično nevtralnost do leta 2050. Ta ambiciozen načrt moramo doseči, saj sedanje stanje preprosto ni vzdržno. A takšen zeleni prehod ne bo poceni. Prav zato se držimo principa, da plačajo tisti, ki najbolj onesnažujejo in da ti ukrepi ne prizadenejo prebivalstva. Sredstev je že zdaj veliko in se bodo še povečevala, v Sloveniji pa jih moramo modro vložiti.

Mladim so v teh časih odprte vse poti, za njih ni več meja. Tudi vi se pri svojem delu veliko ukvarjate s politikami mladih. Kako naj perspektivne mlade zadržimo v Sloveniji?

To, da imajo mladi odprte vse poti, vidim kot prednost. Prav je, da izkoristijo svoj potencial in si ustvarijo življenje, kot si ga želijo. S tem seveda ne zanikam problematike izseljevanja mladih, s čimer se soočamo po vsej EU. Toda ključno je, da so tako nacionalne kot evropske politike usmerjene v ustvarjanje dobrih pogojev za mlade – tu ciljam predvsem na reševanje stanovanjske problematike, kakovostnih zaposlitev in dobrih pogojev za mlade družine, skratka na mehanizme, ki bodo na domačih tleh mladim nudili pogoje za doseganje svojih ciljev in želja.

Marjan Šarec: »Trajnostno postaja naš vsakdan«

Ni skrivnost, da je Zgornjesavska dolina ena vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji. Ne dvomim, da boste vaše naravne danosti še naprej znali unovčiti v smer trajnostnega turizma in tako postali zgled ne samo nam, temveč tudi globalno. Za vse to je ključno sodelovanje vseh akterjev, pomembno pa bo tudi znati črpati evropska nepovratna sredstva. Beseda »trajnostno« postaja naš vsakdan. In tukaj imate Kranjskogorčani in okoličani veliko priložnost.

Tudi zaradi vsega omenjenega je nadvse pomembno s pomočjo države povečati kapacitete jeseniške bolnišnice. Tako kot smo v času naše vlade podpirali idejo o regijskih bolnišnicah in ohranitvi splošne bolnišnične dejavnosti na jeseniškem območju, jo tudi zdaj in jo bomo tudi v prihodnje. Ob tem ne pozabimo dejstva, da je bila jeseniška bolnišnica v času epidemije med najbolj obremenjenimi v državi, zato na tem mestu tudi iskrena zahvala vsem zaposlenim v javni bolnišnici Jesenice za njihovo požrtvovalno, nesebično in naporno delo.

Intervju si lahko preberete tudi v glasilu občine Kranjska gora, Zgornjesav’c, s klikom TUKAJ.

Pisalo se je leto 1991. Da, Slovenija je postala samostojna in neodvisna država in ne, ni bilo enostavno. Verjamem in vem, da je bilo dogajanje takrat izrednega pomena. Toda … je res treba vsakič, ampak res vsakič znova zvleči na plano to leto in delati nekakšne primerjave z njim? Vsakič. Znova.

Piše se leto 2022. Da, piše se 21. stoletje in ne, Sovjetske zveze ni več. Že davno. Niti je ne bo moč vzpostaviti nazaj. Toda … nekdo si to še kako želi. Nekdo uporablja metode 19. stoletja, svoja stališča in – še huje – dejanja pa utemeljuje na sprevrženih in zgrešenih zgodovinskih teorijah. Ker ga je strah demokracije.

Pisalo se bo leto 2050. Da, takrat naj bi Evropa postala prva ogljično nevtralna celina in ne, leto 2050 ni več tako zelo daleč. Bližje je kot leto 1991! TO JE PRIHODNOST.

Prihodnost ne more biti nekdo, ki je obtičal v preteklosti. V nekih prejšnjih časih. Prihodnost ne more biti nekdo, ki v vsem in vseh vidi sovražnike. Če jih ni, (si) jih najde, ker drugače ne zna in ne (z)more.

Da, prihodnost je svoboda narodov, da si jo izberejo sami, in ne, ne govorim le o Ukrajinkah in Ukrajincih. Bom pa nadaljevala z njimi, ker danes o ruski agresiji proti Ukrajini razpravljamo na izrednem plenarnem zasedanju. Sprejemamo resolucijo. Pričakujem ostrost. Zahtevali bomo še odločnejše sankcije Putinovega režima, pa tudi režima Lukašenka, ki podpira napad na Ukrajino. Oligarhi, ki podpirajo ruski režim, ne smejo več mirno kupovati palač v Londonu in poletje preživljati na jahtah v Sredozemlju. Pričakujem finančno in politično izolacijo. Enotnost EU.

Enotnost, ki bi jo – mimogrede – pričakovala še na marsikakšnem drugem pomembnem področju. Ne pa, da se tradicionalno vsakič najde nekdo, ki začne uveljavljati svoje interese in misli, da lahko v tej skupnosti počne tisto, kar mu – izključno njemu – ustreza. Tudi za ceno teptanja temeljne vrednote, kot je vladavina prava. To omenjam, ker se vse vrti okoli tega. Kakorkoli obrneš, je to srž, na kateri EU stoji ali pade.

Zato smo seveda predvsem o tem govorili minuli teden, ko je bil na obisku predsednik moje politične skupine Renew Europe, Stephane Sejourne. Prišel je izrazit podporo vsem, ki jim/nam/vam je jasno, da so potrebne spremembe.

Spremembe so potrebne tudi, na primer, na področju medijev. Pa ne v smislu medijev kot takih (govorim seveda o medijih, vrednih tega imena, in ne o propagandi), temveč v smislu na odločevalskem področju storiti vse, kar se da, za izboljšanje razmer. Svobodni in kritični mediji so nujni za odgovornost oblasti ljudstvu. Za demokracijo. Navsezadnje pa tudi za mir. Prav o tem smo debatirali na včerajšnjem dogodku o medijski svobodi v EU.

Moja osnovna teza je bila, da (je) Rusija lahko napad(l)a zato, ker so tamkajšnji mediji (in zasebni in javni) oziroma njihova uredniška politika podaljšek vlade, četudi so napotki te vlade absurdni. Ni jim bistveno. Ni jim bistveno, da ruska propaganda svojemu ljudstvu sporoča, da imajo “zgolj vojaško operacijo v Ukrajini”, ker da “poskušajo z oblasti vreči naciste, ki kratijo svobodo ukrajinskemu ljudstvu”. Toda … v informacijski dobi družbenih omrežij prikazovanje alternativnih dejstev ne bo večno mogoče.

Nihče ni večen. Roko na srce, po dvajsetih letih vladavine bi demokratični val lahko že odnesel tega ruskega predsednika, ki bombardira tudi civilno prebivalstvo. Skrajni čas bi bil. Za spremembe. V Rusiji in … še kje drugje.

Tudi aprila. 🤞

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 28. februarja 2022, na povabilo zavezništva evropskih liberalnih strank ALDE sodelovala na panelu o medijski svobodi v EU. Svoj prispevek k debati je osnovala na trenutni situaciji v Ukrajini, kar je povezala z nekaterimi državami v EU, opisala pa je tudi nekatere prihajajoče zakonodajne predloge na tem področju.

Osnovna teza poslanke Joveve je bila, da je napad Rusije na Ukrajino mogoč predvsem zato, ker so javni in zasebni mediji oziroma njihova uredniška politka podaljšek vlade iz Kremlja, saj sledijo njihovim napotkom in prilagajajo svoje poročanje tako, da ustreza narativu vlade, četudi je sledenje temu narativu absurdno:

“Ruska propaganda namreč svojemu ljudstvu sporoča, da ima Rusija zgolj vojaško operacijo v Ukrajini, ker poskuša z oblasti vreči naciste, ki kratijo svobodo ukrajinskemu ljudstvu.”

Po besedah Joveve prav na tem primeru lahko vidimo, kako je svoboda medijev pomembna in nujna, predvsem pa ni samoumevna. Ob tem je dejala, da v informacijski dobi družbenih omrežij takšno prikazovanje alternativnih dejstev ne bo dolgo možno, izpostavila pa je tudi pogum vseh novinarjev in dopisnikov, ki so pripravljeni tvegati zato, da nam posredujejo vse informacije s terena.

V Rusiji vidimo te elemente v svoji skrajnosti, vendar se v blažji obliki kažejo tudi na območju nekaterih držav EU, je med drugim povedala poslanka, pri čemer je pojasnila, da meri predvsem na Poljsko in Madžarsko, ki si je – kot poskuša vlada Janeza Janše – javne medije že popolnoma podredila.

V skrajnih primerih se takšne populistične in avtoritarne tendence žal izražajo v umorih preiskovalnih novinarjev, tudi na tleh EU, in to samo zato, ker preiskujejo in poročajo o korupciji. Kot je dejala Joveva, so druge metode sicer manj agresivne, a za svobodo medijev vseeno izjemno škodljive, denimo znižanje proračunov, ustavitev financiranja, diskreditacije novinarjev, strateške tožbe, prodaja zasebnih medijev oligarhom, naklonjenim oblasti …

Nato je poslanka orisala nekatere zakonodajne predloge: “Najbolj pomemben je Akt o medijski svobodi, ki bi medijski sektor moral izločiti iz trenutnega konkurenčnega prava in mu dati posebno mesto, ki si ga zasluži. Tako bi lahko Evropska komisija blokirala sporne prevzeme nekaterih medijskih hiš, denimo poljski poskus nasilne prodaje TVN24 državni naftni družbi, ali pa koncentracijo madžarskega kapitala blizu Orbana v Sloveniji, kar je v zadnjih letih še bolj izrazito.”

Naslednji ukrep bi, tako poslanka, moral biti harmonizacija nacionalne zakonodaje na področju javnih medijev, kar bi preprečilo vpliv vladajoče politike na javne servise. Še ena pomembna zakonodaja pa je t.i. Anti-SLAPP direktiva, ki bi omogočila sodni mehanizem za predčasno razrešitev sodnih postopkov za tiste primere, ki bi jih identificirali kot strateške tožbe proti javni participaciji. Te prakse so namreč vedno bolj pogoste, gre pa zgolj in samo za poskus utišanja novinarjev, saj jih s takšnimi tožbami poskušajo izčrpati, da ne bi več poročali o korupciji ali zlorabi javnih položajev.

Vse to bi moralo – poleg implementacije direktive za avtorske pravice in direktve o avdiovizualnih medijskih storitvah – koristiti medijem v Evropi. Toda nekateri izzivi ostajajo, je opozorila Joveva, ki je svoj nagovor sklenila z besedami:

“Pomembno pa je vedeti to, na kar nas izkušnja v Rusiji ponovno opominja … da so svobodni in kritični mediji nujni za odgovornost oblasti ljudstvu, za demokracijo in navsezadnje tudi za mir.” 

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Danes, 28. februarja 2022, je v časopisu Savus izšel intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo in predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. V nadaljevanju si ga lahko preberete v celoti:

Joveva , ki je bila izvoljena na listi LMŠ, prihaja z Jesenic. Verjame in živi vrednote, kot so poštenje, delo, solidarnost. V Bruslju aktivno sooblikuje politike, ki omogočajo razvoj in pravični prehod regijam, kot je Zasavje, dejavno pa nagovarja tudi problematike mladih. Jeseniška železarna je bila v času nekdanje Jugoslavije eden od pomembnejših industrijskih centrov. Lahko bi rekli, da prihajate iz podobnega okolja, kot je nekoč bilo Zasavje.

Moj oče je 40 let delal v Acroniju, mama je bila čistilka. Ponosna sem na dejstvo, da prihajam iz delavske družine. Starša sta v težki ekonomski situaciji poiskala priložnost v novem okolju, začela sta praktično iz nič. Nista me razvajala, ker za to ni bilo pogojev, toda kljub temu sta mi dala vse. Verjamem, da je delavstvo dober temelj za zdrav odnos do življenja, ker si ravno zato lahko ves čas na realnih tleh, v stiku z realnimi težavami ljudi … In ja, najbrž je res zelo podobno tudi v Zasavju.

Je delo še vrednota?

Veste, včasih se morda zaradi novih oblik dela in turbulentnih razmer na trgu delovne sile zdi, da ni tako, ampak je. Vsekakor je delo še vrednota. Na evropski ravni se zadnji dve leti res ogromno ukvarjamo z zagotavljanjem kakovostnih zaposlitev z zadostnim plačilom za vse v EU. Zagotavljanje ustreznega plačila pa je povezano tudi z zagotavljanjem ustreznega izobraževanja. Resolucije, ki jih sprejemamo, naslavljajo potencial izobraževalnega sistema v smeri, ki nakazuje, da pridobivanje izobrazbe ne bo temeljilo na pridobivanju diplome samo zato, da lahko rečeš, da jo imaš, temveč se bo vedno več pozornosti dajalo na poklicno in strokovno izobraževanje ter vseživljenjsko izobraževanje. Delo je in vedno bo vrednota. Predvsem je vsako delo spoštovanja vredno, delavci pa morajo biti cenjeni in za opravljeno delo ustrezno nagrajeni.

Tudi v Zasavju nastajajo inovativne zgodbe, imamo visokotehnološka podjetja, ki postajajo pomembni igralci na globalnem trgu, a se vedno znova soočajo s kadrovskimi izzivi. Tudi zato, ker je pot v Zasavje, ki je v centru Slovenije, kot pot na konec sveta. Vsega se pač ne da delati na daljavo.  

Resda stremimo k digitalizirani družbi, a to ne pomeni, da lahko na ta račun zanemarimo osnovno infrastrukturo. Tako kot hitri širokopasovni internet ljudje potrebujejo tudi dobre povezave z javnim prometom in, konec koncev, tudi sodobne cestne povezave, med drugim nikoli uresničeno navezavo na štajersko avtocesto prek predora. Prepričana sem, da bi v primeru njenega obstoja investitorji izkoristili prednosti Zasavja in svoja podjetja pripeljali v regijo. Tu bi morala aktualna slovenska vlada v prvi vrsti izkoristiti razpoložljiva evropska sredstva, predvsem iz sklada za pravičen prehod, pa tudi iz drugih virov na državni ravni, ki bi morala to dopolnjevati.

Zasavje močno računa na nepovratna sredstva premogovne regije v tranziciji …

… In teh sredstev ni malo. Skupaj Sloveniji pripada 538 milijonov evrov. Vključitev vaše regije, poleg savinjske, je bil eden največjih dosežkov vlade Marjana Šarca. Res je, da so programi za črpanje teh sredstev omejeni z uredbo, a je še vedno veliko možnosti, kako bi se jih dalo čim bolj produktivno izkoristiti, hkrati pa to omogoča zastavitev dolgoročne strategije za razvoj regije pri zeleni preobrazbi, ki mora biti osnovana tudi na gospodarskem razvoju. Zato je ključna predvsem dobra vizija, kakšno Zasavje si želite. Če je bila po prenehanju rudarjenja regija soočena s presežno delovno silo in se je gospodarstvo oblikovalo precej stihijsko, je tokrat možnost in priložnost, da si Zasavje začrta jasno razvojno pot. Krepiti obrtništvo in podjetništvo? Privabiti investitorje, uspeti z visokotehnološkimi podjetji? Kako dobiti primerno delovno silo? So na voljo stanovanja, šole, vrtci, kakšna je kakovost življenja? Kaj si želijo prebivalci? Je lokalna uprava sposobna pripraviti dobre projekte, s katerimi se bodo črpala razvojna sredstva, ki bodo dejansko prispevala k rasti regije? Vse to so naloge, ki si jih morate zadati predvsem Zasavci sami in tu se lahko razvojne strategije in prihodnost Zasavja lomijo ali obstanejo. EU pa bo pri uresničevanju načrtov seveda izdatno pomagala.

Prihodnost bo močno elektrificirana, mi pa se še vedno nismo odločili, iz katerih virov bomo pridobivali električno energijo. V občini Hrastnik so na degradiranih rudniških površinah že zgradili največjo sončno elektrarno v Sloveniji, načrtujejo še drugo.

Energetski krizi ne moremo več obračati hrbta. Smo sredi nje. Ob vse večji porabi električne energije se bomo morali odločiti tudi, iz katerih virov jo bomo zagotavljali. Vse pohvale regiji in občini Hrastnik. Zasavje je nekoč že bilo energetska regija, zdaj lahko postane vzorčni primer dobre prakse prehoda v nizkoogljično družbo. V Sloveniji je politični konsenz, da poleg gradnje novega bloka nuklearke za stabilen vir energije nujno potrebujemo bistveno večje investicije v obnovljive vire pridobivanja energije. Sončna energija je za Slovenijo, vsaj po moji oceni, daleč najbolj smiselna. Poleg tega cena sončnih panelov močno pada in je že cenejša kot energija iz drugih virov. Hkrati to omogoča, da nam ni treba uvažati surovin, recimo plina. Tudi z vidika evropske zakonodaje se bodo sedanje investicije v sončno energijo hitro poplačale, saj delujemo po principu, da plača tisti, ki onesnažuje, kar se recimo kaže v cenah emisijskih kuponov.

Kako pa vidite Slovenijo čez 20 let? Kaj se je zgodilo s sanjami o drugi Švici in ali morda lahko postanemo Silicijeva dolina Evrope?

Predvsem jo vidim kot državo, v kateri bo, upam, nova generacija politikov boljša od – oprostite izrazu – aktualne stare garniture. S tem ne mislim na novo generacijo, ki se uči predvsem od trenutnih oblastnikov, pač pa takšno, ki se bori ravno proti temu. Mislim na generacijo, ki se zaveda, da mora odločati o svoji prihodnosti. Mladi so res vedno bolj aktivni in res lahko spremenijo marsikaj na boljše, le spustiti jih je treba zraven in jih jemati resno, ker ne nagajajo, temveč se borijo za prave stvari. Konec koncev se borijo tudi za mojo hčerko, ki se sama seveda še ne more na tak način in nadejam se, da se ji – ravno zaradi zdaj aktivnih mladih – čez 20 let niti ne bo treba. Čudovito državo imamo, naj postane razvojna, prebojna, predvsem pa naj tisti, ki so na njenem vrhu, poskrbijo za državljanke in državljane. To si želim danes, jutri in čez 20 let.

Kljub temu pa mladi v velikem številu odhajajo. Sploh Zasavje ima izrazito slabo demografsko sliko.

Z odseljevanjem mladih se soočajo številne države članice EU. Je odraz njihove ambicioznosti in želje po ustvarjanju kakovostnega življenja. Najpogosteje to storijo med ali takoj po zaključenem študiju, ko gredo v svet po nova znanja in izkušnje. Če se nato vrnejo v domovino, je to za državo dosežek, a je odvisen od privlačnosti in ustreznosti življenjskih pogojev, ki jih ta država ustvarja. Pri tem mislim predvsem na reševanje stanovanjske problematike in astronomske najemnine, ustrezno izobraževanje, ponudbo kakovostnih zaposlitev in fleksibilnih delovnih mest, ustvarjanje pogojev za mlade družine … Aktualna vlada slabo opravlja vse politike na področju mladih, še posebej v času pandemije. To je nedopustno. Ustvarjanje dobrih pogojev za mlade in investiranje v njih je investicija v dobro prihodnost.

Smo v supervolilnem letu. Kako v Bruslju gledajo na politično dogajanje v Sloveniji?

Njihova zaskrbljenost se ni končala s koncem predsedovanja Slovenije Svetu EU. Sicer res nismo več toliko v ospredju, a to ne pomeni, da se Bruselj ne zaveda razmer v naši državi. Vsi si želijo sprememb in računajo nanje aprila. Toda za te spremembe ne morejo odgovarjati v Bruslju, za to moramo poskrbeti doma. To, da smo v politiki vsi slabi, vsi isti, ni res. In to, da se z volitvami nič ne spremeni, tudi ni res. Veste, s čim se res ne bo nič spremenilo? Z abstiniranjem volitev. Zato si res želim visoke volilne udeležbe in zavedanja ljudi, kako zelo je pomembno, da gredo volit in izkoristijo moč, ki jo imajo. Ker jo res lahko imajo.

Marjan Šarec: »Lahko ste zgled vsem nam«

Zasavci veljate za pokončne, odločne in vztrajne ljudi. Prav tradicija rudarjenja vas je oblikovala v takšne. Zdaj pa postajate globalno konkurenčno središče znanja, stičišče novih in inovativnih ter čistih tehnologij, ki ne samo, da ustvarjajo nova delovna mesta z večjo dodano vrednostjo, temveč so ta privlačna tudi za mlade. To je velik uspeh, ki ga ne gre prezreti. Hkrati ste iz svoje doline pregnali velikega onesnaževalca. Lahko ste zgled vsem nam.

Lani novembra sem ob obisku Zasavja s poslancem Rudijem Medvedom povedal, da je treba izkoristiti vse potenciale pri razvoju vaše regije, pri tem pa je nujno sodelovanje vseh občin, brez »vrtičkanja«, pri bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev. Ustanovitev pokrajin, ki jih podpiramo v LMŠ, bi zagotovo pripomogla k temu.

Vodilo naše stranke je, da temeljimo na realnosti, ne iluzijah. Ne obljubljamo veliko, kar pa, so realni cilji, ki jih poskušamo tudi uresničiti. Slogan »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« to tudi potrjuje. Dokazali smo – tako v času vodenja vlade kot tudi v opoziciji –, da za našimi besedami stojijo dejanja ter da sta glavna motiva našega političnega delovanja soustvarjanje drugačne in boljše prihodnosti ter zavzemanje za pošteno in bolje urejeno državo, našo domovino.

Evropska poslanka Irena Joveva je v pismu evropski komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariji Gabriel, pozvala k ukrepom zaradi zaskrbljujočega stanja na področju slovenskega kulturnega sektorja.

Pismo je nastalo kot odgovor na zavrnitev financiranja nevladnih umetniških ustanov s strani Ministrstva za kulturo RS, ki naše umetnike in nevladne organizacije tako potiska na rob preživetja. S pismom poslanka izraža globoko zaskrbljenost nad situacijo in poziva komisarko k sprejetju ukrepov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju stanja na tem področju.

V nadaljevanju si lahko preberete prevod pisma.

Zadeva: Zaskrbljujoče dogajanje na področju slovenskega kulturnega sektorja

Spoštovana gospa komisarka,

obračam se na Vas, ker želim izraziti svojo zaskrbljenost in morebiti predlagati ukrepe za ohranitev naših dragocenih nevladnih umetniških ustanov, ki so zaradi nesprejetega financiranja njihovega dela od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije na robu preživetja in obstoja.

Slovenski sodobni umetniki so v sodobnem evropskem prostoru zelo pomembni. Izpostavljajo mednarodno priznane talente in predstavljajo Slovenijo kot državo s samozavestno, živahno in reflektivno umetniško sceno, ki jo večinoma ohranjajo živo prav nevladne in neprofitne organizacije. Njihovo delo, ki ga spremlja delo posameznih umetnikov, ima izjemno vrednost za mednarodno umetniško sceno in je neposreden znak razvite in demokratično uokvirjene družbe.

Takšne kulturne ustanove v Sloveniji so Gledališče Glej, Maska, Nomad Dance Academy Slovenija, Mesto žensk, Gledališče Ane Monro in Zavod Delak. Pomen njihove vloge v naši družbi je nesporen, saj so s svojim aktivnim udejstvovanjem na evropski kulturni ter politični ravni pripomogle k oblikovanju in profesionalizaciji sodobne kulturne scene tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Gledališče Glej je eno redkih slovenskih sodobnih gledališč, ki je bilo ustanovljeno leta 1970 in ima več kot 50 let delovnih izkušenj. Je najbolj izkušena ustanova za to kulturno področje, ki utira pot mladim umetniškim ustvarjalcem in občinstvu ter jim zagotavlja sredstva za dvig in razvoj kulturnih vsebin ter umetniškega znanja.

Januarja letos je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate javnega razpisa za štiriletno financiranje tovrstnih kulturnih ustanov, na katerem pa so bile vse omenjene ustanove izločene iz financiranja. Ker je Gledališče Glej najstarejše neodvisno gledališče, ki predstavlja mednarodne povezave za prepoznavnost in preboj slovenskih umetnikov ter njihovih gledaliških dosežkov doma in v tujini, nenadno zmanjšanje njihovega financiranja postavlja pod vprašaj prihodnost dela več sto umetnikov in strokovnih sodelavcev pri različnih projektih.

Tako drastični proračunski rezi, na katere so bile kulturne ustanove povsem nepripravljene, v kombinaciji z odsotnostjo dialoga z akterji s scene povzročajo nepopravljivo škodo tej živahni in mednarodno visoko priznani kulturni sferi, hkrati pa diskreditirajo njene dosežke in ogrožajo vsak nadaljnji razvoj. Ukinitev financiranja, zlasti v kontekstu dolgoročnega zmanjševanja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, je prepoznana kot neposreden napad na te ustanove.

Razmere, s katerimi se sooča kulturni sektor kot celota, so neposredna posledica ignorance sedanje vlade ter njene popolne apatije pri zaščiti naših najdragocenejših kulturnih institucij in ustvarjalcev. Ministrstvo za kulturo že od začetka mandata sedanje vlade popolnoma ignorira potrebe kulturnega sektorja, saj je praviloma povsem neaktivno in nepovezano, ukrepi, ki jih sprejme, pa so večinoma škodljivi.

Ministrstvo je denimo uvedlo pomembne spremembe pravilnika o strokovnih komisijah za kulturne ustanove in javne razpise. Medtem ko so bile v preteklem mandatu komisije imenovane s preglednim javnim postopkom, pa to žal ne velja za sedanje strokovne komisije. S spremembami so zmanjšali število članov v komisijah in jih iz izključno strokovnjakov s posameznih področij prenesli na to, da v njih lahko sedijo uslužbenci ministrstva in imajo večino. To pa pomeni, da ne predstavljajo več strokovne komisije, temveč politično voden nadzorni organ, ki kreira usodo kulturnih ustanov in umetniških programov.

V tem primeru je prav takšna strokovna komisija odločala o tem, kateri program dobi sredstva na javnem razpisu za javne kulturne programe na področju umetnosti, ki jih za naslednja štiri leta (2022-2025) sofinancira država, ministrstvo pa trdi, da so bila sredstva dodeljena najbolje ocenjenim projektom po mnenju strokovne komisije, kar predstavlja velik problem. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je Gledališče Glej dobilo dovolj točk za pridobitev sredstev, a je izpadlo, ker v proračunu ni dovolj sredstev.

Kljub temu to ni osamljen primer. Posledice sporne spremembe poslovnika in posledično netransparentnega imenovanja komisij so se pokazale tudi ob rezultatih javnega medijskega razpisa za leto 2021 in se še dodatno potrdile, ko je bilo iz financiranja izločenih več lokalnih radijskih postaj (npr. Koroški radio, Radio Triglav itd.) ter specializiranih medijev, pomembnih za kulturo, kot so revija Kino, Razpotja, Literatura ali pa na primer najstarejša študentska radijska postaja Radio Študent.

Žal pa se proračunski rezi s tem ne končajo. Kot sem Vas že obvestila v pismu oktobra 2021, so tudi v sprejetju veljavnega rebalansa proračuna za leto 2022 predlagana bistveno zmanjšana sredstva za Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki je ključni vir financiranja nevladnih kulturnih organizacij, kar pa jih bo postavilo v izrazito težji položaj pri vključevanju v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele podlage iz nacionalnih sredstev.

Očitno je, da namerava sedanja vlada disciplinirati kulturne organizacije, ki sledijo predvsem družbenemu dobremu in lastni uredniški politiki. Zdaj je to še toliko bolj očitno, ko se zmanjšuje proračun za nevladne umetniške strukture, ki so znane po politično usmerjeni satiri, kritiki vsake vlade, po pogumnih, drznih in izjemnih umetniških prizadevanjih. Vlada pomanjkanje financiranja uporablja kot mehanizem za uravnavanje izrekanja in ustvarjalnosti kulturnega sektorja – torej tistega, kar naj bi varovali.

Ker si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da se takšni dogodki ne bi več dogajali, in skušamo od ministra za kulturo Vaska Simonitija zahtevati odgovornost za njegova dejanja, vendar zaradi dosledne ignorance naših opozoril, prošenj in neuspešnih pozivov računam na Vas, spoštovana komisarka, da nam pomagate zagotoviti, da takšna grozljiva dejanja vlade ne bodo ostala spregledana. Zagotoviti moramo obstoj kulturnih ustanov, ki omogočajo kulturno izražanje ter spodbujanje evropskih idej in vrednot. To so bistveni deli kulture v evropskih državah in si zaslužijo, da jih kot take tudi obravnavamo. Zagotoviti moramo njihovo zadostno financiranje, da bodo lahko še naprej služile svojemu namenu bogatenja naše skupne evropske kulture.

S spoštovanjem,

Irena Joveva (poslanka Evropskega parlamenta)

 

 

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleščini.

Written letter on Worrying development in Slovenian cultural sector

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 25. februarja 2022, za TV IDEA spregovorila o aktualnem dogajanju tako doma kot v EU. Med drugim o Ukrajini in ruski agresiji, o vladavini prava in stanju v medijih ter pogledu poslanke na letošnje supervolilno leto v Sloveniji.

Uvodoma je poslanka Joveva ostro obsodila napad in agresijo Rusije proti Ukrajini, a dodala, da ljudem ne bodo pomagale obsodbe, temveč odločno ukrepanje. Zavzela se je za vseobsegajoče sankcije, ki bi dosegle tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, njegov ožji krog sodelavcev in oligarhe, saj bi ga tako najbolj onemogočili. Obenem je pohvalila hiter in enoten odziv EU.

“Ruskemu predsedniku je treba dati zelo jasno vedeti, da nihče ni vsemogočen. Tudi on [op. Putin] ni vsemogočen, ne glede na to, da vodi državo, kot je Rusija. Živimo v 21. stoletju, kjer obstaja mednarodno pravo, pogodbe, zaveze, memorandumi, dogovori, in da preprosto ne more nekdo početi vsega, kar se mu zahoče. Predvsem pa ne nekdo, ki si očitno želi neke druge čase nazaj.” 

Sogovornika sta se v nadaljevanju dotaknila področja vladavine prava in nedavne razsodbe Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo pritožbi Madžarske in Poljske na novo zakonodajo Unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Sodišče je s tem potrdilo veljavnost evropskih predpisov, ki predvidevajo zamrznitev izplačevanja evropskih sredstev v primeru nespoštovanja pravil vladavine prava. Poslanka Joveva je poudarila, da je zamrznitev sredstev skrajni ukrep, toda nujen za države članice oziroma voditelje, ki ne spoštujejo vladavine prava oziroma zlorabljajo denar evropskih davkoplačevalcev za osebne ali napačne interese.

Na vprašanje o vplivu madžarskega kapitala na dogajanje v Sloveniji je Joveva odgovorila, da gre v prvi vrsti za posledico visoke povezanosti slovenskega in madžarksega predsednika vlade. Sama vidi situacijo kot potencialno vračanje uslug med Janezom Janšo in Viktorjem Orbanom. Poudarila je pomen menjave oblasti na prihajajočih volitvah, da ne bi tudi Slovenija pristala tam, kjer sta Madžarska in Poljska.

Poslanka Joveva je ob vprašanju o stanju medijev v Sloveniji izrazila skrb, saj je stanje na omenjenem področju že dlje časa slabo, z nastopom aktualne oblasti pa se je drastično poslabšalo. Neodvisni mediji so tako podvrženi blatenju, napadom in pritiskom. Na evropski ravni v ta namen pripravljajo Akt o svobodi medijev, ki bo poslancem oziroma komisiji zagotovil močnejša orodja za ukrepanje na tem področju.

Na koncu sta se sogovornika dotaknila še aktualnega ‘supervolilnega leta’ 2022. Poslanka je dejala, da gre za resnično pomembne volitve, saj bomo odločali o tem, ali bomo ostali na poti zdrsa v iliberalizem ali pa se bomo vrnili na pot liberalne demokracije. Verjame, da se ljudje zavedajo pomembnosti teh volitev, ki jih sama vidi kot svojevrsten referendum.

Posnetek pogovora, kjer je poslanka spregovorila tudi o drugih temah, kot so nedavni obisk predsednika skupine Renew Europe v Ljubljani, zdravstveni krizi in raziskavi Eurobarometra, si lahko pogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 23. februarja 2022, gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Vizija za pREnovo Evropske unije”, s katero se je zaključil dvodnevni delovni obisk Stephana Sejourneja, predsednika politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, evropskega poslanca ter tesnega sodelavca francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ob gostiteljih, evropskih poslancih Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, je na omizju sodeloval tudi Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Uvodoma so vsi prisotni poudarili pomen aprilskih volitev v Sloveniji, na Madžarskem in tudi v Franciji: »To so ključni trenutki za Evropo, kajti nacionalne volitve so tudi evropske volitve, česar se moramo zavedati tako mi kot volivci. Francoske volitve so sicer nekoliko drugačne, ker skušamo znova izvoliti istega predsednika, vi pa želite najti alternativo obstoječi vladi. Vseeno pa vidim podobnosti predvsem glede tega, kakšne družbe si želimo, odprte ali zaprte,« je povedal Stephane Sejourne in ob tem omenil še pomen liberalizma, moči civilne družbe ter pomembnost prostega trga. Marjan Šarec meni, da volitve vsake posamezne države članice vplivajo na stabilnost cele Evropske unije: »Če je v tej zvezi en člen problematičen, vpliva na vse. Ta hip je med tremi problematičnimi državami tudi Slovenija, zato so volitve tako zelo pomembne.« Dodal je, da bo 24. aprila pravzaprav potekal referendum o tem, v kakšni državi si želimo v bodoče živeti. Meni, da je pomembno, da ljudje svojo volilno pravico izkoristijo, saj šteje vsak glas. Tudi Ireni Jovevi se zdijo za prihodnost ključne evropske vrednote, katere trdno zagovarja tudi Renew Europe:

»Naša politična skupina je zelo heterogena. Marsikdaj imamo različne poglede, a v glavnih zadevah smo res enotni. To so naše vrednote. Naša načela. Dejstvo, da ne odstopamo od obrambe in krepitve evropskih vrednot, vladavine prava, državljanskih svoboščin, temeljnih pravic, da se borimo proti nepravičnosti in diskriminaciji, za svobodo medijev … V Evropskem parlamentu praktično vedno odigramo vlogo odločevalca.«

Sejourne je dodal še, da v Renew Europe obravnavajo prednostne naloge, ki so v srčiki politične razprave o demokraciji in obnovi gospodarstva. Po zdravstveni krizi bo namreč treba pripraviti nov model razvoja, ki bo Evropi omogočil konkurenčnost v prihodnjih petnajstih letih. Tudi ZDA in Kitajska namreč ogromno vlagata v razvoj. Ob tem pa se v Renew Europe trudijo še za ohranjanje vladavine prava, socialnih in demokratičnih vprašanj. Tudi po mnenju Šarca je skupina Renew Europe pred veliko odgovornostjo, saj EU potrebuje liberalno sredino na širšem območju, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo nad delom ter mednarodno prepoznavnostjo evropskih poslancev Joveve in Grošlja.

Med glavnimi prioritetami Renew Europe sta tudi zelena politika in trajnostne rešitve. Sejourne je povedal, da si želijo doseči radikalno razogljičenje ter najti pravo ravnovesje med sočasnim sprejemanjem ukrepov za gospodarstvo. Klemen Grošelj vidi največji izziv v ogljični nevtralnosti do leta 2050 v vlaganju v raziskave in razvoj, kar je tudi eno od sider programa LMŠ: »Izsledke razvoja je treba prevesti v nove tehnologije, ki bodo omogočile nove ideje, nova kakovostna delovna mesta, visoke osebne dohodke , ki bodo trajnostni, pa tudi javno šolstvo, javno zdravstvo. Tukaj bo Evropski parlament odigral izredno pomembno vlogo, postavil bo skupni pravni okvir in to bo gonilo nadaljnjega razvoja in progresivne napredne politike.«

Govorci so se dotaknili še vladavine prava. Grošelj meni, da je ta temelj Evropske unije, vendar pa jo nekateri voditelji rušijo, zato morajo zakonodajalci izumljati vedno nove regulacije. Sejourne je ob tem izpostavil delovanje neodvisnih medijev in sodstva:

»Če mediji niso svobodni in če sodniki niso svobodni, a prav oni odločajo o pritožbah glede volitev, potem te volitve niso poštene.«

Po njegovem mnenju mora mehanizem vladavine prava delovati predvsem  kot odvračilni ukrep, da pred nespametnimi dejanji odvrne še nekatere voditelje evropskih držav. Grošelj je ob tem izpostavil nujo po neodvisnosti državnih in regulatornih institucij, ki preverjajo delo oblasti: »Če ni načel pravne države, potem ta ne more delovati, je pa izbira vsakega posameznega politika, kaj bo naredil.«

Joveva je omenila tudi razdeljenost političnega in civilnega prostora v Sloveniji: »Govorijo o tem, da ne smeš izključevati nikogar, medtem ko sami počnejo točno to s tistimi, ki jih kritizirajo. Govorijo o tem, da so komunisti krivi za vse na tem svetu, kaj šele v naši državi, medtem ko sami uporabljajo točno te iste metode.« Šarec je prepričan, da Slovenija ni razdeljena na dva enaka dela: »75 odstotkov ljudi razmišlja sredinsko in popolnoma v skladu z EU vrednotami. Politika jih ne zanima do te mere, da bi jih lahko sprla. Do tega lahko pride samo, če nekdo to generira.« Ob tem pa vsi menijo, da je pomembno predvsem imeti pogled, uperjen v prihodnost.

Sejourne je komentiral tudi aktualno dogajanje v Ukrajini: »Diplomacija je naredila vse, da bi se izognili dogodkom, ki bi se v prihodnjih dneh lahko zgodili v Ukrajini. Pogovori morajo teči dalje, a je treba tudi sprejeti resne sankcije, o katerih v tem trenutku na ravni EU tečejo pogovori.« Povedal je, da javno mnenje v Rusiji, kljub vladnemu nadzoru medijev, ni naklonjeno dogodkom v Ukrajini:

»Predsednik Putin je človek 20. stoletja, je nostalgičen in pogreša rusko veličino. Uporablja prijeme starih diktatur, ki pa so že propadli, na primer manipulacijo z javnim mnenjem in volitvami.«

Meni, da gre pri ukrajinski krizi za meje Evropske unije in da branimo tudi ukrajinsko ljudstvo ter njihovo možnost do suverenosti in samoodločanja. Zaskrbljenost je upravičena tudi zaradi Baltskih držav, ki mejijo na Rusijo.

Stephane Sejourne je ob koncu okrogle mize pozval: »V tem trenutku imamo dve različni viziji družbe. Želimo se izogniti zdrsu v iliberalizem ali propadu določenih držav. Ne želim dramatizirati, a gre res za referendum. Volitve imajo evropski zagon. Moramo se mobilizirati in spodbuditi mlade, ki jih danes težko premaknemo, kajti obstaja določeno relativiziranje demokracije. Rojeni smo v njej in ne vemo, kako je, če živiš brez demokracije. Moramo povedati, da je to, kar smo dosegli, posledica nacionalnih bojev, revolucij in boja za neodvisnost držav. Vse to lahko zelo hitro izgubimo – vidimo nestabilnost v Rusiji in Ukrajini in vidimo, kako se lahko družbe povsem spremenijo. Vedno je lažje rušiti kot graditi.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 18. februarja 2022, na svojem Instagram profilu gostila Slovenko leta, direktorico Inštituta 8. marec, Niko Kovač. Med drugim sta odgovarjali na vprašanja o soočanju z zmerljivkami na družbenih omrežjih, pri čemer je Kovačeva opozorila na pomen skupnosti in dejstvu, da se je takim komentarjem treba upreti: “Ker si se ti to odločila storiti, je ena Nika to videla in ko je bilo njej težko, se je spomnila na to in je to storila še ona.”

Nika Kovač trenutno študira in živi v New Yoku, a je že na začetku pogovora poudarila, da bo vedno izbrala Slovenijo. ZDA so po njenih besedah izjemne na ravni tega, kaj vse lahko vidiš in koga vse lahko spoznaš, ampak je hkrati tam zelo individualizirana družba. Nimajo javnega zdravstva, šolstva, skupnosti … To so tiste osnove, ki jih mi imamo in imamo možnost, da si izborimo eno zelo lepo družbo, je dejala.

Naziv Slovenke leta je prejela pred nekaj dnevi, kar ji, kot je povedala, pomeni ogromno, ker so ljudje pokazali, da stojijo za njo in za vrednotami Inštituta 8. marec: upanje, solidarnost, želja po spremembah.

S poslanko Jovevo se nista mogli izogniti vprašanjem, kako se soočata z raznoraznimi negativnimi komentarji na družbenih omrežjih. Ob tem je Kovačeva spomnila, da je tudi poslanka Joveva javno in iskreno spregovorila o svojih izkušnjah s tem: “Verjamem, da smo drug drugemu vzor. Zelo sem hvaležna za to, da si to takrat naredila.”

Strinjali sta se, da se je proti temu treba boriti, saj je namen komentarjev le ta, da te prizadenejo, v tebi zbudijo dvom in te na tvoji poti zmedejo ali ošibijo.

Kovačeva je med drugim odgovarjala tudi na vprašanja, kaj rada počne v prostem času, kakšno glasbo rada posluša, ali ima kakšnega vzornika ali vzornico, kaj trenutno bere in zakaj tako zelo rada piše. Poslanka Joveva je dodala, da tudi sama zelo rada piše, ob čemer je Kovačeva izpostavila, da se ji to zdi zelo pomembno in pravilno, saj da politika mora obveščati ljudi o dogajanju tudi s poglobljenimi, toda hkrati jasnimi zapisi, ki ne podcenjujejo bralk in bralcev.

Spregovorili sta tudi o prihodnjih tednih in aprilskih parlamentarnih volitvah. Po mnenju Kovačeve smo pred veliko odločitvijo, v katero smer bo šla Slovenija. “V preteklosti je blo vedno vse na eni abstraktni ravni praznih obljub, zdelo se je, da se ni vredno aktivirati. Mi poskušamo dokazati, da naš glas nekaj šteje in četudi nam kdaj ne bo uspelo, šteje kot sporočilo, da je mogoče graditi drugačen svet in to mormo graditi vsi skupaj. Samo skupnost lahko premakne stvari,” je zaključila Slovenka leta.

Posnetek pogovora si lahko ogledate na Instagram profilu poslanke Joveve.

Pomembno je, da dobiš izkušnje. Potrebuješ izkušnje. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Izkušnje, izkušnje, izkušnje… Dragocene delovne izkušnje. Seveda so lahko dragocene, toda dobesedno dragoceni so lahko tudi računi. In izkušnje jih ne plačajo.

Evropska komisija je letošnje leto posvetila mladim. Imejmo Evropsko leto mladih, so rekli. Super! Prav je, da so mladi postavljeni v osrčje oblikovanja politik na evropski ravni. Že brez pandemije, ki jih je oropala številnih priložnosti, bi morali biti.

O mladih se v Evropskem parlamentu precej pogovarjamo. Tudi precej dokumentov, resolucij, poročil, aktov, zakonodaj v zvezi s tem sprejemamo. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo glasovali o poročilu z naslovom Krepitev vloge mladih v Evropi: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. Nastalo je ravno zaradi imenovanja letošnjega leta za Evropsko leto mladih.

V osnovi je dokument zelo dobro izhodišče za mlade. Obravnava pomen krepitve evropske mladine, naložbe vanje, oblikovanja konkretnih programov za odpravljanje brezposelnosti mladih  in spodbujanja novih rešitev za njihovo socialno vključenost. Mladim ponuja priložnosti za lažje vključevanje na trg dela, ustvarjanje spretnosti za prihodnost ter vključevanje in spodbujanje dostopa do izobraževanja.

Super! Toda v poročilu se žal skriva ogromna črna pika. Opravljanje neplačanih (!!!) pripravništev. O tem sem govorila v prvem odstavku tega zapisa.

Problematika reševanja neplačanega pripravništva se v EU rešuje že vrsto let, a se nikoli zares ne reši. Veliko vlogo pri tem igrajo zagovorniki principa laissez-faire ali  ekonomskega (neo)liberalizma, češ da država ne more in ne sme posegati v gospodarstvo. Zagovorniki neplačanega pripravništva svoje stališče utemeljujejo z argumentom – pazite to –, da se mladi za takšno obliko dela odločijo sami. 🤨

Takšni ljudje navidezno smatrajo vsako posameznico in posameznika na trgu kot enakopravnega, ampak hkrati pa namensko pozabijo na očitne neenakosti med njimi.

Dejstvo je, da so mladi so v času izobraževanja – in pozneje, v času iskanja prvih zaposlitev – postavljeni v zelo neprijeten položaj. Primorani so opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci od njih zahtevajo delovne izkušnje, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Pripravništvo ni izbira. Med vsemi mladimi v EU je kar 50 odstotkov takih, ki opravljajo neplačano pripravništvo. In ker vemo, da opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca, so tej polovici mladim kratene pravice, saj jih delodajalci izkoriščajo.

Še več, neplačana pripravništva ohranjajo krog »privilegij privilegiranim«. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan za pridobivanje spretnosti, ki bi mu omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti. To ga torej že v osnovi postavi v neenakovreden položaj. Toliko o argumentu enakosti posameznikov na trgu dela.

Mladi MORAJO imeti enake možnosti. In korak v pravo smer je PLAČANO pripravništvo.
V tem mandatu smo že naredili pomemben korak v smeri odprave neplačanih pripravništev oktobra 2020, ko smo o tem glasovali v okviru Resolucije o jamstvu za mlade. Takrat sem bila ponosna, da smo s kar 574 glasovi podprli odpravo neplačanega pripravništva. Danes pa sem globoko razočarana. Najprej zato, ker je poročilo v osnovi sploh dovoljevalo opravljanje neplačanih pripravništev, še bolj pa zato, ker dopolnilo, s katerim smo pozivali k njegovi prepovedi, včeraj ni bilo izglasovano.

Res neverjetno. Res je sramotno, da smo ravno v času trenutnih razmer stopili tak korak nazaj.

Če se že mladim posvečajo leta, potem moramo še toliko bolj dokaz(ov)ati, da nam je mar. Tokrat nam ni uspelo. Toda verjamem, da nam – tistim, ki nam je RES mar – nekoč bo.

– Irena