Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. decembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o o letu dni po aferah Maroko in Katargate – pregled ukrepov za povečanje preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Med drugim je poudarila, da se z medlimi ukrepi krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. 

Uvodoma je Joveva opozorila, sta omenjeni aferi močno načeli kredibilnost Evropske unije, ljudje pa so upravičeno izgubili zaupanje.

”Pravzaprav se tudi sama sprašujem, koliko korupcije je še nerazkrite. Koliko je še vplivovbnezakonitega lobiranja ali parcialnih interesov poslank oziroma poslancev? Kako lahko mnogi v tej hiši še vedno prejemajo visoke zneske za sedenje v raznih nadzornih odborih podjetij?”

Žal se v tem enem letu ni veliko spremenilo, je dodala poslanka. Etični organ, ki je tako in tako brezzobi tiger, še vedno ne deluje.

”Transparentnost je nujna, a ni dovolj. Potrebujemo resen organ s pooblastili raziskati vse konflikte interesov, kaznovati vse nezakonitosti.”

V nadaljevanju je Joveva poudarila, da so ti osnovni standardi navsezadnje nujni pogoj za demokracijo. Sicer je videti, kot da so vsi v politiki isti:

”Nismo, ampak z medlimi ukrepi se krepijo politične sile, katerih cilj je zgolj lastno okoriščanje. Primer Katargate bo ostal madež Evropske unije. Prevzemimo odgovornost. Z odločnimi ukrepi ubijmo korupcijo in spravimo koruptivne političarke in politike tja, kamor spadajo. Za zapahe.”

Celoten nagovor si lahko pogledate tukaj.

OZADJE

Afera Katargate je korupcijski škandal, povezan z domnevami, da so vlade Katarja, Maroka in Mavretanije prek evropskih uradnikov in lobistov skušale vplivati na sprejemanje odločitev v Evropskem parlamentu v svojo korist. O aferi se je prvič poročalo decembra lani, ko so organi pregona v Belgiji, Italiji in Grčiji skupno zasegli 1.6 milijona dolarjev v gotovini. Pod obtožbami korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja je bilo aretiranih osem oseb. Med osmimi aretiranimi je v središču afere, kjer se obtoženim očita trgovanje s političnim vplivom, tudi Eva Kailli, zdaj nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta.

Takoj po aretacijah so v Evropski uniji sledile številne ostre obsodbe, pri čemer se je Evropski parlament kot zakonodajni organ Unije zavezal k uvedbi potrebnih reform v boju proti korupciji. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je januarja letos predstavila načrt v 14 točkah o reformi okvira etike in preglednosti Evropskega parlamenta. Parlament je septembra sprejel več sprememb, namenjenih krepitvi integritete, neodvisnosti in odgovornosti. Sprejete reforme so okrepile pravila glede preglednosti izjav poslank in poslancev o zasebnih interesih, vsebujejo strožje kazni za kršitve kodeksa ravnanja, predvidevajo jasnejše predpise za preprečevanje navzkrižja interesov in vključujejo obvezne izjave o razkritju srečanj s predstavniki interesnih skupin. Novi kodeks ravnanja poslancev Evropskega parlamenta je začel veljati meseca novembra.

Foto: EP – PHILIPPE BUISSIN

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja