Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. novembra 2026, sodelovala na panelu o Evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS) v Bruslju. Poudarila je, da bi moral Evropski prostor zdravstvenih podatkov izboljšati dostopnost zdravstvene oskrbe in pacientom olajšati pot skozi zdravstveni sistem, ne da bi pri tem kogar koli izključil: “Oseba bi morala imeti možnost najti svojo zdravstveno kartoteko, razumeti svoje izbire in imeti možnost zahtevati razlago ali popravek.”

Joveva je uvodoma izpostavila pomen dostopnih, razumljivih in uporabnikom prijaznih zdravstvenih podatkov, ki bi pacientom omogočali boljši nadzor nad lastnimi informacijami, njihovo razumevanje ter možnost popravkov in pojasnil. Po njenem mnenju bi bilo posebno pozornost treba nameniti osebam z invalidnostmi, slabšimi digitalnimi spretnostmi in tistim, ki ne govorijo jezika digitalnih zdravstvenih storitev:

“Imeti pametni telefon ne pomeni, da človek razume medicinski izraz ali da se počuti samozavestnega pri sprejemanju odločitev o deljenju podatkov.”

Kot pomemben člen zdravstvenega sistema je izpostavila lokalne lekarne, kjer lahko pacienti dobijo osebni nasvet, pojasnilo glede zdravil in podporo pri razumevanju zdravstvenih informacij. Poudarila je, da morajo farmacevti ohraniti svojo strokovno neodvisnost, zaupnost in spoštovanje pacientovih odločitev.

V nadaljevanju je opozorila, da digitalne zdravstvene storitve ne smejo postati ovira za ljudi, ki nimajo ustrezne naprave, dostopa do tehnologije ali znanja za njeno uporabo. Pacientom bi morala biti tudi v digitaliziranem zdravstvenem sistemu zagotovljena osebna pomoč, ne da bi morali za podporo nujno vključiti svojce ali se odpovedati zasebnosti. To je še posebej pomembno na podeželju, kjer so druge zdravstvene storitve lahko oddaljene, ter v okoljih, kjer je dostop otežen zaradi jezikovnih ovir ali invalidnosti.

Poslanka se je zavzela za konkretno vključevanje pacientov in farmacevtov v oblikovanje digitalnih zdravstvenih storitev, saj lahko oboji pomembno prispevajo k prepoznavanju potreb, pomanjkljivosti in težav v praksi. Ob tem je pozvala k priznanju lokalnih lekarn kot ključnih zdravstvenih ustanov v skupnosti, ki morajo ostati dostopne, povezane s širšim zdravstvenim sistemom in ohraniti svojo vlogo pri zagotavljanju strokovnega, zaupnega ter osebnega svetovanja tudi v času vse večje digitalizacije zdravstva.

“Tako pacienti kot farmacevti so v središču zdravstvenih storitev, zato bi morali sodelovati pri njihovem oblikovanju, preverjati razumljivost informacij in prepoznavati, kje ljudje še vedno potrebujejo pomoč.”