Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 1. aprila 2022, na Instagram pogovoru v živo gostila vodjo poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića. Med drugim sta spregovorila tudi o prihajajočih parlamentarnih volitvah in izpostavila, da ne gre za tekmo predsednikov, pač pa ekip. Ekip, ki imajo znanje, izkušnje, zrelost in rešitve za sedanjost ter prihodnost. In ekipa LMŠ vse to ima!

Pogovor sta Joveva in Golubović začela z bolj lahkotnimi vprašanji občinstva, na primer o tem, kaj vodja poslancev LMŠ počne v prostem času. Sledila je pripoved o njegovi anekdoti iz zadnjih štirih let v državnem zboru, kjer je Golubović odgovoril, da mu je v spominu ostal potres decembra 2020.

Sledilce je zanimalo tudi, kako ocenjuje stanje v državnem zboru v zadnjih dveh letih, ko imamo t.i. viseči parlament, kar je Golubović opisal kot izredno slabo za stabilnost države, predvsem pa takšno stanje povzročajo poslanci, ki jih ne družijo vrednote in programi, temveč zgolj še lastni, parcialni interesi. Po mnenju poslanca bi se morali spoprijemati s ključnimi izzivi, ki so pred nami, kot so demografija, tehnološki razvoj in podnebne spremembe. In za to, da bomo začeli naslavljati te izzive, je ključna sprememba trenutne politike ter udeležba na volitvah 24. aprila.

Sogovornika sta se strinjala, da desna populistična politika namenoma deli družbo, saj v takšnem okolju lažje vlada. A obenem sta oba odločno poudarila, da niso vsi isti.

“Vsaka populistična politika gre v smeri, da razdeli družbo. Kako najlažje ustvari nemir v družbi? Z lažmi. S polresnicami, s fake newsi, zaničevanjem, zaradi napačnega priimka, barve kože, statusa, ali imaš otroke ali jih nimaš … to je njihov cilj. Njihov cilj je, da v družbi ustvarijo toliko laži, toliko razdora, da ljudje nikomur več ne zaupajo in da izgubijo zaupanje v institucije. In v takem okolju potem desni populisti najlažje vladajo.”

Na vprašanje, kaj je bila največja blamaža slovenske vlade v zadnjih treh letih, je Golubović odgovor razdelil na tri ravni: svetovno, evropsko in nacionalno. Prva raven je bila čestitka Trumpu za zmago na volitvah, ki je ni bilo. Na evropski ravni je bila največja blamaža neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in kratenje svobode medijem, na nacionalni pa referendum o vodah, kjer so ljudje vladi oz. pristojnemu ministru dali jasno nezaupnico, njegov odnos do volje ljudi pa je ostal posmehljiv in aroganten.

Kot je še dejal Golubović, v kampanji pričakuje še več vsebinskih soočenj ter obenem pogreša več pogovorov o ključnih vprašanjih, kot so trenutna energetska kriza, izzivi prehranske varnosti, stabilno okolje za mlade, varna starost starejših. Meni, da je med ljudmi potrebno zavedanje, da volimo poslance in ne direktno predsednika vlade in da je torej pomembno, koga ljudje izvolimo za svojega predstavnika v državnem zboru.

Ob koncu sta se dotaknila še področja mladih, kjer tako Joveva kot Golubović podpirata menjavo generacij in se strinjata v tem, da preveliko starejših odloča o prihodnosti mladih. Slednji bi morali imeti odločilnejši glas pri grajenju njihove prihodnosti. Ključna pri vsem pa je medgeneracijska solidarnost.

Pogovor sta zaključila v želji, da bi se parlamentarnih volitev 24. aprila udeležilo čim večje število ljudi.

 

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) se je za Primorske novice pogovarjala o aktualnih razmerah doma in v Evropi ter razvojnih priložnostih Načrta za okrevanje in odpornost.

> Za vami je prva polovica mandata v Evropskem parlamentu. V veliki meri ga je zaznamovala pandemija. Kako ocenjujete sprejete zakonodajne rešitve?

Ponosna sem na delo, ki smo ga opravili v naši ekipi in skupini Renew Europe. Sama sem bila – kot poročevalka v imenu svoje skupine – aktivna pri več kot ducat poročilih.

Sprejeli smo Akt o digitalnih storitvah, strategijo Od vil do vilic, resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ po vsej Uniji, potrdili poročilo, s katerim bi zajezili zlonamerne sodne postopke (t. i. SLAPP tožbe) zoper denimo novinarje. Podprli smo poročilo o vlogi mladih v Evropi, namenili več sredstev za solidarnostne enote in Erasmus, pripravili zakonodajni Akt o medijski svobodi, nenazadnje pa smo decembra glasovali o resoluciji o Sloveniji, s katero smo izpostavili sistematične kršitve vladavine prava, ki se dogajajo pod trenutno oblastjo.

Vsekakor bi kot dosežek mandata izpostavila sprejem Načrta za okrevanje in odpornost. Priložnosti je res veliko, na državah članicah in posameznih regijah pa je, da se modro odločijo, kam usmeriti evropski denar.

> Pri tem se seveda razvoj regij zelo razlikuje. Južna Primorska je usmerjena v turizem, tudi kmetijstvo, severna Primorska razvija še druge gospodarske panoge.

Poglejmo tako: dobili smo edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti in naslednja leta bodo ključna za začrtanje smeri razvoja Primorske. Večjo kakovost življenja bo prinesel samo uravnotežen gospodarski in okoljski razvoj, ob tem pa ne smemo pozabiti na negovanje družbenih vrednot, za katere se zdi, da so v času aktualne vlade že povsem izginile. Govorim o spoštovanju, strpnosti, enakopravnosti, demokratičnosti. Prepoznati bo treba medregionalne priložnosti, se povezovati, sodelovati in tudi v gospodarskih panogah razmišljati zeleno. Verjamem, da bodo na Primorskem pomembno vlogo odigrali pametno zasnovani prostorski načrti.

> Evropa se usmerja v zeleni prehod, krožno gospodarstvo, manjšanje energetske odvisnosti in postopno popolno opustitev fosilnih goriv, hkrati pa se na terenu soočamo z realnostjo, kot je na primer ekološka situacija v Anhovem.

Dejstvo je, da se leta nismo ozirali na okoljske posledice masovne proizvodnje. A v zadnjih nekaj letih se je fokus preusmeril iz kapitala na varovanje naravnih danosti, pri čemer pomembno vlogo igra sprejet Zeleni dogovor. Na ravni EU smo sprejeli številna zakonodajna poročila, ki so usmerjena v finančno pomoč podjetjem pri njihovi preobrazbi v zelena podjetja, obenem smo vzpostavili mehanizme finančnih odgovornosti, ki jih bodo nosili veliki onesnaževalci. Vzpostavili smo tudi Akcijski načrt EU proti onesnaževanju zraka, vode in tal, katerega glavni cilj je reševanje ravno takšnih primerov, kot je ekološka situacija v Anhovem.

> Omenili ste že kmetijstvo. EU daje veliko težo prehranski samooskrbi, strategijam lokalne pridelave …

Če kdaj, nas zadnji dve leti nenehno opozarjata na pomembnost prehranske samooskrbe. Strategija od Vil do vilic je namenjena krepitvi lokalne pridelave zdrave hrane in večje prehranske neodvisnosti, pomembna pa je tudi ohranitev kmetijskih površin in kmetijstva kot takega. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je tudi kulinarika pomemben del turistične ponudbe. Na Primorskem se lahko pohvalite z izjemnimi kuharskimi mojstricami in mojstri, vrhunskimi oljkarji, vinarji, ribogojci … Nam so morda samoumevni, a v resnici gre za paradne konje slovenskega turizma.

> Turizem po pandemiji počasi okreva, se pa sooča s številnimi izzivi, od pomanjkanja kadra, do sage glede lastništva Sava hotelov, nenazadnje ne vemo, kako bo na sezono vplival manjko ruskih turistov.

Za pomoč turizmu pri okrevanju smo sprejeli številne iniciative, ki omogočajo tako finančno podporo kot usmeritve pri razvoju strategij. Ob zagotavljanju stabilnih političnih razmer bo turizem nedvomno okreval, saj se bo ohranila cenovna dostopnost potovanj, medtem ko vse večji interes posameznikov po odkrivanju novih krajev ni usahnil. Na slovenski turizem bo vojna v Ukrajini vsekakor vplivala, saj je Slovenija imela precej visoko število ruskih in ukrajinskih turistov. Putinova invazija in agresija, ki jo izvaja v Ukrajini, je nedopustna in neupravičena, posledice pa bomo na številnih področjih čutili po vsem svetu. Žal.

Marjan Šarec: “Projekt vodovoda je v nacionalnem interesu”
Ko smo z ekipo lani oktobra obiskali Primorsko, smo z vsemi sogovorniki – tako županom občine Koper Alešem Bržanom kot vodstvom Rižanskega vodovoda, največ pozornosti namenili preskrbi z vodo. Na problematiko ves čas opozarjajo tudi naše kandidatke in kandidati na listi stranke LMŠ za prihajajoče državnozborske volitve. Zavedamo se, da gre za enega redkih vodovodov, ki nima zanesljivega vodnega vira, negotovo stanje pa se najbolj občuti v poletnih mesecih, ko je vodostaj manjši, poraba pa zaradi turizma višja. Zato mora biti v nacionalnem interesu, da se projekt, ki je v pripravi, čim prej začne izvajati.

Kajti nepredstavljivo je, da se v 21. stoletju, v državi, ki ima ogromne zaloge pitne vode, pogovarjamo o preskrbi s pitno vodo. Hkrati je treba pospešiti decentralizacijo Slovenije, kar je nujen korak za enakomeren razvoj države.

Tudi zato se v LMŠ zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Teh mora biti malo, kajti pokrajine bodo močne, če bodo čim bolj enako velike, sorazmerne tudi z regijami sosednjih držav. V LMŠ smo dokazali, da znamo delati v dobro ljudi in države. In tako bo tudi v prihodnje – po volitvah 24. aprila, ko bomo skupaj odločali o naši prihodnosti.

Intervju si lahko preberete tudi v Primorskih novicah, s klikom TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 20. marca 2022, na Instagram pogovoru v živo klepetala z Jerco Korče, poslanko državnega zbora in podpredsednico stranke LMŠ. Dotaknili sta se številnih zanimivih tem, kot so materinstvo, ženske in mladi v politiki ter demografija, govorili pa sta tudi o aktualni predvolilni kampanji. Med drugim sta izpostavili, da se politik mora zavedati realnih težav ljudi, o aprilskih volitvah pa sta dejali, da bodo zagotovo dale zagon mlajši generaciji.

Uvodoma sta poklepetali o novi življenjski vlogi, obe sta namreč v zadnjem letu postali mamici in usklajujeta tako materinstvo kot delo v slovenskem oziroma evropskem parlamentu. Jerca Korče se je s partnerjem dogovorila, da se sama po nekaj mesecih vrne v državni zbor, preostanek porodniškega dopusta pa izkoristi partner. “Dvomim sicer, da si je, ko je vzel porodniško, pravilno predstavljal, kako bo to videti, saj pove, da je bolj utrujen kot takrat, ko je moral biti po dvanajst ur v službi,” je dejala Korčetova, ki meni, da otrok prvih pet mesecev ob sebi resnično potrebuje mamo, nato pa lahko skrb prevzame tudi oče, pri čemer je pomembno, da tudi delodajalci takšne odločitve sprejmejo z razumevanjem. Priznava pa, da je usklajevanje materinstva in dela naporno. Tudi Joveva si je zelo želela postati mama: “Vedno sem si želela, da bo nekdo tudi mene enkrat poklical mama, si pa ne želim biti samo mama ali samo žena, pa tudi ne samo evropska poslanka. Je naporno, ampak midve na to gledava kot na izziv in jaz sedaj s še večjim veseljem in vnemo delam določene stvari, ker imam neposredno v naslednji generaciji še nekoga.”

Obe sta se v mesecih po porodu srečali s šovinističnimi in neprimernimi pripombami. Teh v vsakdanji komunikaciji sicer ni veliko, se pa zato toliko bolj bohotijo v virtualnem svetu. “Ta drugi svet, Twitter svet, anonimni komentarji in troli pa pišejo takšne, da se vprašaš, če je sploh možno, da to res pride od kakega človeka. Bodi doma, pojdi dojit, ubogi tvoj otrok, ki je dobil takšno mamo in podobno. Nisem se navadila, še manj sprejela, ker se je proti temu treba boriti, poskušam pa to znotraj sebe umakniti na stran,” je povedala Korčetova.

Poslanki sta pokomentirali tudi izjavo aktualnega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je  špekuliral z neverjetnimi demografskimi cilji, da naj bi čez deset let Slovencev bilo kar tri milijone: “To so neprimerne izjave, odločanje za otroka je stvar vsake ženske, država pa mora omogočiti pogoje, da se mladi za to lahko odločajo. Če mislijo resno z demografijo, potem se ta začne spri reševanju stanovanjske problematike,” je pojasnila Korčetova, s tem, da je Počivalškova izjava absurdna, pa se je strinjala tudi Joveva. Kot zanimivost sta navedli še to, da je širša ekipa LMŠ v tem mandatu lepo poskrbela za višjo rodnost, saj se je rodilo enajst dojenčkov, kar trije od teh v ekipah evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja.

Dotaknili sta se tudi boleče izkušnje obeh – (spontanih) splavov.  Jerca Korče je bila jasna: “Splav je ustavna pravica in gre za svobodno izbiro. Kratenje te pravice pomeni poseg v svobodo ženske. Tu je za mene pika in se o tem nimam kaj pogovarjati. Za to pravico se bom vedno borila.” Strinjali sta se, da je pomembno, da sta o svoji izkušnji obe spregovorili, saj sta kot političarki tudi z osebno travmatično izkušnjo s svojim glasom drugim ženskam pokazali, da niso same.

Sledile so bolj politične teme. LMŠ je stranka, ki v vseh pogledih daje priložnosti mladim ter jim odpira prostor. Ti postajajo tudi vse bolj angažirani, je prepričana Korčetova:

“Od referenduma za vodo dalje vidim, da je generacija, ki je pred kratkim dobila volilno pravico, veliko bolj angažirana, kot je bila moja. Ko na okroglih mizah govorim z dijaki, ti drugače gledajo na politiko, imajo veliko bolj izdelana mnenja in mnogo bolj se zavedajo, kaj pomeni volilna pravica. V njih polagam velike upe, ko se dvignejo za pravičnost in  ko artikulirajo svoja politična stališča. Te volitve bodo dale zagon mlajši generaciji.”

Obe sta članici odborov za kulturo, zato sta zaskrbljeni nad brutalnimi posegi politike v kulturo in medije. “Takoj po volitvah bo treba sprejeti medijske zakone, ki bodo preprečili vpliv politike in omogočili, da se postavijo strokovni kadri. Kultura, svobodni umetniki in umetnost so bili vedno kritični in ko si na funkciji, moraš to sprejeti kot nekaj dobrega, saj ti nastavlja ogledalo,” je poudarila Jerca Korče.

Pograjali sta še trenutno stanje števila žensk v politiki, saj to ne odraža njihove dejanske zainteresiranosti za politiko, pač pa gre za odnos strank, ki jih ne dajejo na izvoljiva mesta. “Politika ni izključno moški svet, to je zgrešena percepcija. Če si želite v politiko, ne imejte tega v mislih in naj vas ne prestraši,” je dodala Joveva, ki je poudarila tudi odgovornost medijev, ki pri političarkah velikokrat poročajo o denimo njihovih oblekah, frizuri, če so poročene, če imajo otroke itd.

Sklepna tema pogovora pa je bila predvolilna kampanja. Po mnenju Korčetove je najpomembneje, da politik ohranja stik z realnostjo: “Politik se mora zavedati, kakšne so težave ljudi. Če te odnese, ne vidiš več, da so ljudje na robu preživetja, na minimalni plači … izhajajoč iz tega razumevanja namreč sploh lahko sprejemaš prave ukrepe.” Tega nerazumevanja je veliko tudi v Evropskem parlamentu, je pristavila Joveva: “Ker je toliko več držav in poslancev, se še toliko bolj opazi. Ko se kot volivec odločaš na volitvah, moraš pri podpori politikom pomisliti točno na to.” Zaskrbljujoča pa se jima zdi tudi normalizacija in posledično razrast očitnega ter brezsramnega laganja v politiki, saj se je proti lažem z resnico zelo težko boriti.

In kje se Jerca Korče vidi v prihodnosti? “Kot političarka se ne sprašujem, kje se vidim. Tega se ne smeš spraševati, ker to pomeni, da se samo boriš za stoček. Moraš se vprašati, kaj boš naredil za skupnost,” je zaključila.

Pogovor lahko v celoti pogledate na Instagram profilu poslanke Joveve.

Nadaljujemo s serijo intervjujev v lokalnih medijih o aktualnih temah, tokrat za časopis iz Posavja.

Pandemija je pokazala, kako pomemben je močan in dober sistem javnega zdravstva.

Res je. Sprva smo bili sicer soočeni z nekaterimi obstoječimi pomanjkljivostmi javnega zdravstva, a kaj kmalu je bilo jasno, da je le javno zdravstvo tisto, ki lahko omogoči nemoteno usklajevanje in sodelovanje mednarodnih zdravstvenih institucij, kar je pri reševanju kriz ključnega pomena. Ravno zato je bistvena vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, ki bo skrbela za zadosten finančni vložek v sisteme javnega zdravstva držav članic, medsebojno usklajevanje, vzdrževanje visokih standardov zdravstvene oskrbe in nenazadnje, izboljšala bo odpornost javnih zdravstvenih sistemov. Za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe vseh evropskih državljanov potrebujemo veliko mrežo javnih institucij, zato me veseli, da smo prerasli težnje po centralizaciji zdravstva in povečali finančni vnos v javno decentralizirano zdravstvo.

Vsekakor pa je treba zdravstvu zagotoviti tudi ustrezen kader. S to težavo se ne sooča le Slovenija, kajne?

Žal se vsa EU sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra v zdravstveni oskrbi. Dejstvo je, da so to fizično in psihično naporni poklici, ki zahtevajo veliko znanja, specifičnih veščin in neprestanega izpopolnjevanja, na žalost pa jih je večina premalo plačanih. Finančna kompenzacija za opravljen poklic je izjemno pomembna, saj ima velik vpliv na mlade, ki so še v procesu izbire poklica. Pri tem pa je treba poudariti, da ni dovolj samo višanje plač že tako najbolje plačanim – v tem primeru zdravnikom. To je namreč treba urediti sistematično, za ves sektor. Pozabiti ne smemo niti na izredno relevanten kader, ki je zaposlen v domovih za starejše, saj so tudi oni del sistema zdravstvene oskrbe. Na ravni EU imamo vpeljane mehanizme spodbujanja mladih k izbiri takšnih poklicev, a največ in najhitreje lahko to stori država sama.

V Posavju so se nekatera energetsko intenzivna podjetja že pred aktualno vojno v Ukrajini soočala z vse višjimi cenami energije. Bo aktualna kriza zadnji žebelj v krsti teh podjetij, ali pa točka preloma za dokončen energetski zeleni prehod?

Aktualna kriza, po ruski invaziji na Ukrajino, bo oziroma je že velik udarec za podjetja, ki imajo vedno višje stroške za energijo. Cena plina je bila že pred rusko agresijo na zgodovinsko visoki ravni, zdaj se je še povišala. Najvišja cena energenta za proizvodnjo elektrike po EU zakonodaji, trenutno torej cena plina, hkrati določa višino cene elektrike. Ni pa potrebe, da bi bila aktualna situacija zadnji žebelj v krsti teh podjetij. Na EU ravni se prilagaja pravila za državne pomoči in tu bi na pomoč nujno morala priskočiti država, da podjetja lažje prestanejo ta dvig stroškov. Druga stvar je, da bi lahko reformirali trg cene električne energije, da ta ne bi bila določena glede na trenutno ceno plina. To so kratkoročni ukrepi, dolgoročno pa je seveda potreben pospešen zeleni prehod in povečane investicije v obnovljive vire energije, saj ne samo, da je to nujno z vidika okoljske vzdržnosti, temveč tudi energetske samozadostnosti Slovenije in EU.

Marjan Šarec: »Najpomembnejši bosta energetska neodvisnost in samooskrba«

Pred nami so najpomembnejše volitve v samostojni Sloveniji. Odločali bomo, v kakšni državi želimo živeti, zato je visoka volilna udeležba še kako pomembna. Še do nedavnega smo mislili, da bodo glavna predvolilna vprašanja, ki nas bodo najbolj zaposlovala, vprašanja javnega šolstva, kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, višje plače za vse in dostopna stanovanja, pa nam je vojna v Ukrajini naplavila še nova vprašanja, kot sta energetska neodvisnost in samooskrba, ki sta neprecenljivega pomena za vsako državo. Za Posavje si iskreno želim, da bi še naprej razvijali splošno bolnico Brežice. Čas je pokazal, da so bile ideje nekaterih politikov, ki so pred 20 leti v imenu ekonomske racionalizacije zagovarjali centralizacijo bolnišničnega zdravstva in ukinjanje manjših bolnišnic, med njimi tudi brežiške, popolnoma zgrešene. Tudi obdobje epidemije Covid-19 potrjuje, da je decentraliziran sistem javnega zdravstva veliko bolj prilagodljiv in odporen in tudi v tej zgodbi je SB Brežice odigrala zelo pomembno vlogo. Želim si, da bi tako dobro delo – z dodatno vzpostavitvijo ustreznih bivanjskih razmer za akutne bolnike, povečanjem kapacitet negovalne bolnišnice s 30 na 50 postelj, nakupom magnetne resonance itd. – še nadaljevali. Naj spomnim še na en izziv, ki je pred nami – nedostopnost oskrbe v domovih za ostarele, ko so nekateri starejši občani primorani poiskati rešitev za preživetje zadnjih let svojega življenja prek meje v sosednji državi, nam ne more biti v ponos. Z vsem tem se bomo morali spoprijeti. Iskreno in realno, brez populističnih in všečnih obljub, brez praznih in visoko letečih besed. Takšen je naš način dela in tako bo tudi po volitvah, 24. aprila, ko bomo odločali o naši skupni prihodnosti.