Pravijo, da kdor posluša, dobro sliši in kdor gleda, daleč vidi. Nekaterim je dano, nekateri se tega učimo/jo. Kaj to pomeni? To, da smo različni. In prav je tako. S to in tako različnostjo nastaja veliko idej, ki se udejanjajo s sprejemanjem in povezanostjo. Na pot smo se podali ljudje, ki želimo povezanost, ki znamo prisluhniti. Tako sem modro izbrala in se odzvala povabilu, evropskih poslancev, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja. Ker povabila evropskih poslancev ne izpustiš, se zelo veseliš, so dnevi do odhoda hitro minili in že smo bili na poti v evropske prestolnice na ogledu evropskih institucij.

Na avtobusu smo se znašli ljudje z vseh koncev Slovenije, različnih strarostnih skupin, a smo se kaj hitro začeli pogovarjati in družiti. Ure so minile in skrito v rahli meglici nas je pozdravilo mestece Schengen. Naša spremljevalka Jasna Ružicki nam je osvežila spomin in nam povedala, da je bila v mestu podpisana Schengenska pogodba o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. Mestece pa izbrano zaradi bližine tromeje. Ogledali smo si muzej, potne liste vseh članic Schengenskega območja, spili kavo, se poslikali in kot bi mignil smo bili nazaj na avtobusu. Pravijo, da čas hitreje teče, če si v dobri družbi. To še kako drži.

   

Popoldne smo prispeli v Luxemburg, eno izmed manjših članic hkrati pa finančno najbogatejšo državo Evropske unije. Ogledali smo si zgodovinske zgradbe, utrdbe, ostanke obzidja mesta in še bi lahko naštevala. Praznično okrašeno in obogateno staro mestno jedro je prispevalo k prešerni volji celotne skupine. Seveda smo si privoščili kuhano vino, da smo se malo ogreli, ter v množici ljudi poslušali adventno glasbo. Ogledali smo si tudi sedež Evropskega parlamenta v Luxembourgu ter Evropsko sodišče. Izvedeli smo veliko zanimivosti, od števila zaposlenih do reševanja odprtih težav med državami članicami na sodišču. Na skupni večerji je bilo polno smeha in druženja.

   

Nasledni dan smo pot nadaljevali do Bruslja, t.i. prestolnice Unije. Ob ogledu velikega atoma železa nas je pozdravilo sonce. Zgradba, če jo lahko tako poimenujem, je zares čudovita in velika, sploh če pomislim, da je bila zgrajena že leta 1958.

V mestu nas je čakal ogled Muzeja Evropske zgodovine. Po skrbno varovanem pregledu, smo dobili v roke tablice s slovensko razlago in se izgubili med razstavnimi prostori. Poleg poučnih vsebin je bil čas tudi za prijetno druženje LMŠ-jevcev v čarobnem adventnem času mesta Bruslja in ogledu znamenitosti. Najbolj me je navdušila posebna praznična okrasitev mesta ter večerja v čudovitem ambientu v centru mesta. V topli hotelski sobi, sem komaj čakala naslednji dan – druženje s poslancema v Evropskem parlamentu.

   

Oba evropska poslanca sta nas odlično sprejela. Videla sem ju že na poletnem dogodku stranke, a vseeno je v Evropskem parlamentu drugače. Oba med seboj se odlično dopolnjujeta, predvsem pa sta delovala povsem sproščeno. Sta resnično taka kot mi vsi, prijazna in dostopna. Predstavila sta odbore v katerih delujeta ter izpostavila njuno delovanje v dobro Slovenije.

Velika stavba me je fascinirala, saj smo videli samo en del tega velikega parlamenta, ki je celotno skupino očaral.

   

Hvala Jasni za odlično vodenje, Klemnu Vitkoviču za ogled prazničnega mesta in Žani, za druženje. Hvala evropskima poslancema za povabilo, ter vsem, ki so poskrbeli za organizacijo, za super počutje, namestitev in odlično hrano.

Še enkrat hvala za povabilo in čudovito izkušnjo.

Terezija Vidovič

 

V petek 13. decembra je poslanka Evropskega parlamenta, Irena Joveva, sodelovala v izobraževalnem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola 2019-2020.

Joveva je nastopila v vlogi članice strokovne ocenjevalne komisije. To so poleg poslanke Joveve sestavljale tudi Ada Hočevar in Sandra Radoš Krnel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predstavnica Evropskega parlamenta Slovenije. Strokovna ocenjevalna komisija je ocenjevala debatno tekmovanje dijakov na temo Odnos mladih do alkohola in drog. 10 šol se je pomerilo med seboj v 5. debatah, kjer so razpravljali na podlagi sledečih trditev:

  • Najučinkovitejši ukrep v boju proti njihovi zlorabi bi bila legalizacija vseh vrst mamil.
  • Starostno omejitev za uživanje alkoholnih pijač bi morali dvigniti na 21 let.
  • Vožnja pod vplivom alkohola bi morala biti obravnavana kot kaznivo dejanje s potencialno sankcijo zapora, tudi ko ne povzroči konkretne poškodbe.
  • Zdravljenje poškodb in zdravstvenih zapletov, ki so posledica uživanja mamil ali alkohola, bi morali kriti pacienti sami.
  • Zloraba mamil in alkohola izvira predvsem iz revščine in družbene izključenosti, zato se je proti njej treba boriti predvsem z ukrepi socialne politike.

Čestitke Srednji Zdravstveni in Kozmetični Šoli Maribor, Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana in Škofijski gimnaziji Vipava​ za uspeh na debatnem tekmovanju Evrošola. Debatno tekmovanje je bil zgolj prvi del projekta, saj bodo šole pripravile predlog rešitve določenega problema znotraj omenjene tematike. Rešitve bodo izvedli v praksi na svoji šoli, lokalnem ali celo širšem okolju.

 

 

Odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja na odločitev Evropske komisije:

Obžalujeva, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev, kar je razvidno tudi iz njene današnje obrazložitve, ki ne odseva dejanskega stanja tako znotraj schengenskega prostora kakor tudi ne na njegovih mejah, kjer se Slovenija sooča s povečevanjem števila nezakonitih migracij.

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU.

V prihodnje čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo dejansko brezhibno sposobna zagotoviti učinkovito in trajno upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

Seveda se strinjava s tem, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.