“Dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad”

V sredo, 12. januarja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne razprave Prihodnost novinarstva v Evropski uniji, ki jo je organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS. Dogodek je potekal v sklopu razprav Moje mnenje šteje, ki je sestavni del kampanje ozaveščanja o EU in spodbujanja aktivnega državljanstva skupajsmo.eu. V razpravi so naslovili številne problematike pri opravljanju poklica novinarstva, kot so zaposlitvena negotovost, prekarstvo, ekonomski in politični pritiski, pa tudi pomen neodvisnega in kakovostnega novinarstva v družbi.

Poslanka je že v uvodu izpostavila pomen kvalitetnega novinarstva za obstoj demokracije, ko je dejala, da slednja brez tega ne more obstajati. Še več, poudarila je, da novinarji igrajo izredno pomembno vlogo, česar se morajo ves čas zavedati, zaradi česar trdno verjame, da »dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad«. Uvodoma je izpostavila tudi ključen del zakonodaje na evropskem področju, ki bo urejal in naslavljal položaj novinarstva. Gre za Akt o svobodi medijev, ki ga pričakujemo jeseni letos.

Pereče vprašanje v novinarstvu je vse pogosteje njihova zaposljivost, saj poklic zadnjih nekaj desetletij slovi po nekonvencionalnih oblikah zaposlovanja, predvsem po prekarnem delu. Joveva je prepričana, da tudi zato veliko dobrih novinarjev zapušča delovna mesta in menjuje poklice. Kot je pojasnila, je poleg soočanja z vedno več negotovostmi težava tudi v tem, da so razmere vedno slabše. Na povečano stanje stresa, s katerim se soočajo novinarji, pa vpliva tudi prenovljena oblika poklica, ki jo je prinesla digitalna revolucija.

Povsod po svetu se države soočajo z reševanjem problematike prekarnih oblik zaposlitve v novinarstvu, pri čemer je evropska poslanka dejala, da kljub temu, da zakonodaja, ki bi rešila obstoječi problem, še ne obstaja, »imamo osnove za možne rešitve v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, Evropski akcijski načrt za medije in avdiovizualno področje ter Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, ki jo nekatere države članice še morajo prenesti v svojo zakonodajo«. A na področju oblike zaposlovanja novinarjev največjo vlogo igrajo delodajalci, je dodala, na kar v veliki meri vpliva tudi lastniška struktura medijske hiše.

»Sama se res zelo zavzemam za transparentnost financiranja in lastništva medijev, ki ima velik vpliv na celotno delo, tudi na oblike zaposlitve. Zato veliko pričakujem od Akta o svobodi medijev, ki bo naslavljal tudi transparentnost oglaševanja in lastništva, saj je ravno to predlog parlamenta. Ne vidim razloga, zakaj tega Komisija ne bi vključila v svoj predlog.« 

V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja finančne pomoči in spodbude medijskim hišam v času pandemije. Poslanka je pojasnila, da takšni ukrepi ostajajo v pristojnosti posameznih držav članic, da pa deluje »v interesni skupini poslancev, ki se ukvarjamo s področjem medijev, v sklopu katere smo napisali številne pozive in pisma,  a rezultat teh pisem je odvisen od držav – ene so poslušale in izkoristile sredstva za pomoč novinarjem, medtem ko so druge negotov položaj dodatno izkoristile v svojo korist, ga zlorabile«.

Na pritiske, ki se izvajajo na novinarje in medijske hiše v Sloveniji, nista imuna niti javna RTV Slovenija in STA. Poslanka je pri tem izpostavila, da sama ni »del politike, ki ima do javne RTV mačehovski odnos, in tudi moja stranka LMŠ mednje ne sodi«. Pritiski na novinarje se pojavljajo v številnih državah, ne samo politični in ekonomski, temveč tudi fizični, včasih celo usodni. Da stanje v Sloveniji ni tako zelo skrajno, še ne pomeni, da ni zaskrbljujoče. »Da pri nas še ni tako zelo slabo … to je slaba tolažba. Primerjati se moramo z boljšimi.« Joveva je povedala tudi, da se slabljenje medijske krajine in podrejanje medijev eni stran(k)i zgodi počasi in pogosto potiho, toda ko našteješ vse za nazaj, hitro postane zaskrbljujoče.

Sodelujoči so spregovorili še o pomembnosti kakovostnega novinarstva in izobrazbe, ki jo nekatere države urejajo tudi s podeljevanjem novinarskih licenc, ki so za opravljanje poklica ključnega pomena. S tem se novinarjem doda še en nivo odgovornosti za kvalitetno opravljanje poklica. Poslanka je dejala, da bi lahko takšno podeljevanje licenc morda pripomoglo k dvigu ravni poročanja in onemogočilo kar vsakemu možnost opravljanja tega dela, kar nekateri zaradi razširjenosti družbenih omrežij počnejo.

V zaključku razprave so se dotaknili še naslavljanja vprašanja o razmerah STA na ravni Unije, pri čemer je poslanka poudarila, da je bilo o tem opravljenih kar nekaj razprav. Ovrgla je očitke o težnjah levosredinskih strank po blatenju lastne države in menila, da je »podcenjujoče reči, da ostali evropski poslanci ne vedo, kaj se v državah članicah dogaja«.  V nadaljevanju je poudarila, da se je problematika financiranja STA zaenkrat rešila, a zgolj za leto 2021. Na vprašanje o potencialnih sankcijah, ki bi jih evropske institucije lahko sprožile v primeru neplačila, je poslanka kot najbolj skrajno možnost izpostavila možnost zamrznitev sredstev zaradi kršitve vladavine prava. K sreči do tega ni prišlo, je pa nefinanciranje imelo številne negativne vplive na delovanje STA, saj je ta med drugim izgubila vrsto dobrih novinarjev.

V sklepni misli je poslanka izpostavila, da je kredibilno novinarstvo vedno ključno, a še poseben pomen nosi v času kriz in soočanju z njimi. »V Sloveniji imamo številne dobre, kredibilne novinarje, za primer že znotraj RTV in STA. Veste, v marsikateri državi se trudijo utišati kritične medije, čemur mediji ne smejo podleči nikoli, tudi, ko je težko, predvsem z vidika neustreznih delovnih pogojev. A ravno zaradi teh pritiskov verjamem, da moramo v evropskih institucijah narediti vse za zaščito novinarjev ter jim nuditi vso pomoč za razrešitve razmer in izboljšanje pogojev dela«.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.