Bruselj. November 2021. Jutranja kava. Ali dve. Prelet dnevnih političnih, gospodarskih, kulturnih, ekonomskih novic. Politico. Balkan Insight. MMC RTV SLO. Definitivno RTV SLO. Financial Times. Večer. The Economist. Tretja kava. Nekako tako se začenjajo moja jutra v pisarni evropske poslanke Irene Joveve, kjer opravljam svoje pripravništvo vse od začetka letošnjega novembra. Seveda pa se moja bruseljska jutra začenjajo tudi s predhodnim varnostnim pregledom (security checks), ki so obvezna rutina pri vsakem vstopu v stavbo Evropskega parlamenta. Torej tisti pregledi, ki smo jih navajeni na letališčih. Priznam, da se po nekajkratni ponovitvi postopka, tega že kar malo naveličaš. A saj veste, varnost na prvem mestu.

Prvi teden dela v Evropskem parlamentu je potekal v duhu spoznavanja tega ogromnega labirinta, kjer se prepleta ogromno stopnic, dvoran, atrijev, balkonov, pisarn in kjer se, če si novinec, kar z lahkoto izgubiš. Kakšen kompas skoraj gotovo ne bi bil odveč.  A priznam, da sem po krajšem raziskovanju Evropskega parlamenta slednjega kaj hitro vzljubil. Evropski parlament je pravo mesto v malem, saj ti na enem mestu ponuja praktično vse kar potrebuješ. Od trgovin, različnih kavarn in menz, do čistilnice, fitnesa, banke, frizerja in še bi lahko našteval. Prav tako pa ima parlament na sredini 3. nadstropja izjemno zanimiv in impozanten medijski center, kjer novinarji dnevno poročajo o dogajanju v parlamentu, pripravljajo krajša soočenja ali razprave z evroposlanci. Najbolj od vsega pa še vedno občudujem mednarodni aspekt parlamenta – ljudje različnih narodnosti, širok spekter jezikov, ki jih slišiš tu, dinamika in mladostna struktura parlamenta – vse našteto je sicer zelo značilno kar za celoten Bruselj in ne zgolj za parlament. Od jezikov je sicer daleč najbolj prevladujoča francoščina, ki se uporablja skoraj na vsakem koraku in daje mestu prav posebno čarobnost.

Delo v parlamentu je zelo raznoliko in dinamično. Možnosti mreženja z ogromno zanimivimi ljudmi iz vseh koncev Evrope so tukaj izjemne, prav tako pa je za pripravnike odlično poskrbljeno. Kreirane so različne skupine (tako na FB kot na WhatsApp, veliko pa se uporablja tudi platforma Telegram) kjer se lahko spoznavamo z drugimi pripravniki iz vseh političnih skupin ter si delimo izkušnje, se bolje spoznavamo, družimo ali zgolj skupaj hodimo na kosila. Sam sem spoznal nekaj res krasnih pripravnikov s katerimi bomo nedvomno ohranili stike tudi po končanju pripravništva.

V času svojega pripravništva sem imel v parlamentu možnost prisluhniti pričanju Frances Haugen,  žvižgačice iz podjetja Facebook (Meta), kjer je delovala kot produktna vodja. Predstavila je nevarne prakse Facebooka in sistem, ki deluje v prid dobička in rasti, četudi gre to na račun varnosti in zdravja njegovih uporabnikov. Predstavila je dokumente, ki so prikazali neskladje med notranjo raziskavo podjetja ter njihovimi javnimi izjavami o družbenemu vplivu njihovih izdelkov. Družbeno omrežje Facebook na primer z algoritmi prepoznava politično opcijo posameznika in ga potem s svojimi predlogi, članki itd. potiska v čedalje večje politične ekstreme. Omenila je, da se v podjetju radi pohvalijo s svojimi ukrepi na področju skrbi za duševno zdravje mladih, a je Haugen razkrila, da ravno platforma Facebook velja za eno ključnih pri razrastu duševnih stisk med mladimi, posebno najstnicami.

Imel sem delno priložnost spremljati razvoj dogodkov pri dokumentih kot so anti-SLAPP zakonodaja, zakonodaja EU proti strateškim tožbam proti udeležbi javnosti. S slednjo bi v EU poskusili preprečiti velikim podjetjem oz. političnim strankam, da množično tožijo novinarje, nevladnike ali predstavnike civilnih organizacij, s ciljem, da bi jih tako psihično kot finančno izčrpali. Delno sem sledil tudi razvoju dokumentov DSA (Digital Service Act) in DMA (Digital Markets Act). Zakonodajna predloga predstavljata enoten sklop novih pravil, ki se uporabljajo po vsej EU za ustvarjanje varnejšega in bolj odprtega digitalnega prostora ter tako zagotavljata velik korak naprej pri posodabljanju predpisov za spletne posrednike in podjetja.

Pomemben dokument je nedvomno tudi resolucija o Sloveniji, glasovanje o kateri je bilo na sporedu na zadnji decembrski plenarni seji in ki je bila večinsko sprejeta. Z omenjeno resolucijo evropski poslanci pozivajo Vlado Republike Slovenije k spoštovanju slovenske ustave, EU in mednarodnega prava ter spoštovanju načela ločitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Resolucija je bila pripravljena v luči poznega imenovanje tožilcev EPPO ter nefinanciranja STA, kot tudi izredno zaskrbljujočega stanja demokracije v državi in njenega spodkopavanja, napadov na medije in nižanje kulture dialoga, grobega poseganje politike v vse sfere družbenega in političnega življenja ter poskusov vplivanja na poročanje medijev oz. kar njihovega podrejanja določeni politični struji.

Slovenija je bila sicer v času mojega pripravništva kar pogosta glavna tema številnih debat in kritičnih pogledov, ne samo zaradi aktualnega predsedovanja Svetu EU v tem polletju, vendar predvsem zaradi številnih domačih in mednarodnih afer, ki so jih zakuhali vladajoči politiki ter sam predsednik vlade.

Med drugim se je o stanju v Sloveniji razpravljalo tudi na odboru LIBE (odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) konec novembra, kjer je vodja delegacije v Slovenijo Sophie in ‘t Veld predstavila izsledke misije v državo ter besedne napade premierja nad evropskimi poslanci. Prav tako pa so poslanci izpostavili zaskrbljujočo raven javnega diskurza, ki trenutna preveva slovenski politični in medijski prostor.

V ekipi smo v začetku decembra v sodelovanju z ekipo evropske poslanke Tanje Fajon pomagali pri organizaciji dogodka in diskusiji o kratkem filmu When we were them, ki sta ga posnela z oskarjem nagrajeni bosanski režiser Danis Tanović in s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni fotoreporter Damir Šagolj. Dokumentarec prikazuje migracije in grozote s katerimi se vsakodnevno soočajo begunci na pragu Evrope.

Imel sem tudi možnost spremljanja dveh novembrskih in ene decembrske plenarne seje, žal od daleč, saj mi pogoji (beri Covid-19) niso dovoljevali, da bi se lahko zasedanja plenarne seje udeležil ‘v živo’ iz Strasbourga. To ostaja trenutno moja edina neuresničena želja tega kratkega pripravništva. Delo v bruseljskem parlamentu v času plenarnih sej v Strasbourgu je zelo zanimivo, saj tukajšnji parlament postane skoraj kot mesto duhov.

Izven delovnika sem imel čas, da sem na dolgo in široko raziskal Bruselj, obiskal mesto Bruges, različne muzeje, kot je železniški muzej Train World in razstavo Orient Express ter Parlamentarium (multimedijsko središče, ki podrobno opiše kaj je EU, njegovo delovanje, vidnejše zgodovinske osebnosti in dogodke itd.), spoznal skupino slovenk in z njimi preživel večer v  precej pekoči indijski restavraciji, se udeležil koncerta bošnjaškega glasbenika Damirja Imamovića, obiskal parlamentarno savno, jedel pristne bosanske čevapčiče in se na polno prepustil priložnostim, ki jih ponuja evropska ‘prestolnica’.

Sam Bruselj je sicer zelo različen od klasičnih slovenskih mest. Prva razlika je nedvomno velikost, saj mesto velja za metropolo, na ulicah se mešajo različne narodnosti in jeziki, arhitekturno pa je nekakšna mešanica klasičnega in modernega. Čarobnost mestu dajejo vse tiste male ulice, majhne pekarne ob robu cest in francoščina na vsakem koraku. A priznam, da kar se tiče čistoče je razlika s slovenskimi mesti neprimerljiva. V prid Slovenije vsekakor.

Še vedno se pozna, da smo globoko sredi epidemije covida, saj je nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, tudi v parlamentu, obvezno. Pred EP imamo postavljen tudi testni center za redno testiranje, saj je pogoj PCT tudi tukaj še vedno v veljavi.

Kar sem tudi še opazil v Bruslju je velika pogostost protestov. Tako tistih proti-kovidnih, ki se zadnje čase odvijajo po več mestih v Evropi, kot ostalih, ki naslavljajo druge akutne probleme v družbi (od boja za čistejše okolje, do različnih sindikalnih združenj itd.) in se odvijajo skoraj tedensko. Veliko protestnikov smo tako imeli pred parlamentarnim trgom na Place du Luxembourg (aka Plux).

Omenjeni trg je sicer znano zbirališče predvsem ob četrtkih, ko se v bližnjih pubih, restavracijah in barih zberejo ljudje iz vseh vetrov in se družijo ob glasni glasbi in pivu ali dveh. 😉 Ko smo že pri pivu. Bruselj je znan po svoji široki paleti različnih piv, ki jih je zagotovo potrebno poskusiti v času ko si tukaj. Tudi sam se jim nisem izognil in sem se rade volje ‘žrtvoval’ za testiranje. Čakajo pa me še preizkusi belgijskih vafljev, saj mi za to belgijsko ‘znamenitost’ žal še ni uspelo najti časa ali teka. Nedvomno pa bo moja prva izbira tisti z jagodami, čokolado in smetano. 😉

Aljaž Debeljak

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.