Evropska poslanka Irena Joveva je v današnjem plenarnem nagovoru glede nadaljnjega nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju v luči nedavne sodbe Sodišča Evropske unije izpostavila, da so mejni nadzori znotraj schengna brez upravičenih razlogov nedopustni. Onemogočajo namreč prost pretok ljudi ter obenem otežujejo dnevno prehajanje ljudi, ki delajo čez mejo. Prost pretok ljudi je eden izmed temeljev Evropske unije in kot tak ključnega pomena za Evropejce. Onemogočanje slednjega lahko pripomore k vse večjemu nezaupanju med državami članicami in razdoru med njimi. Ker so razlogi za trenutne mejne nadzore znotraj schengna za lase privlečeni, bi morala Evropska komisija podati uradno javno mnenje in s tem zaščititi interes Unije, države članice pa bi morale doseči dogovor. Ta je mogoč. Meje glede tega so samo v glavah, je še dejala poslanka.

Celoten nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva od vodstev digitalnih platform (Netflix, Disney+, Amazon) pričakuje odgovore, zakaj se dogaja diskriminacija jezikov z manj govorkami in govorci. Odpravo te prakse pričakuje v najkrajšem možnem času, je dejala v pogovoru za Delo.

Tekom intervjuja je evropska poslanka izpostavila, da se ne bi smeli bati umika multinacionalk s slovenskega trga, saj je za multinacionalke že vzpostavljen trg vedno zelo privlačen. Ker je Slovenija del enotnega evropskega trga, bi bilo omejevanje dostopa do storitev digitalnih platform še bolj sporno kot neenakopravnost slovenskega jezika. Poudarila je, da je ob prihodu na nov trg v pristojnosti digitalnih platform, da ponudijo storitve tudi v jeziku države, na trg katere prihajajo, v našem primeru torej slovenskem:

Moralo bi biti samoumevno, da se ob prihodu na slovenski trg ponudijo slovenski podnapisi oziroma vmesniki.”

Po njenem mnenju bi slovenski jezik lahko povečal privlačnost digitalnih platform, kot so Amazon, Netflix in Disney+, za še večje število novih uporabnikov.

Prav tako ne gre samo za diskriminacijo jezikov in posledično nedostopnost, temveč tudi za spodbujanje domačih prevajalk in prevajalcev.”

Spregovorila je tudi o prihajajočih sestankih s platformami in pojasnila, da je želja obeh strani urediti zadeve z “mehko regulacijo”.

“Omenila jim bom tudi, da obstajajo uradni dokumenti in strategije EU, ki govorijo natanko o tem, ter da četudi niso pravno zavezujoči, lahko to v prihodnjih letih po potrebi spremenimo.”

Več pa v današnji izdaji DELA, kjer si boste lahko prebrali tudi podrobnosti v zvezi s pričakovanimi spremembami na področju slovenske zakonodaje.

V pisarni evropske poslanke Irene Joveve smo v zadnjem tednu septembra organizirali en prav poseben obisk. V Bruslju smo gostili Inštitut Zlata pentljica – otroke z rakom, za katere je bil to prvi obisk Evropskega parlamenta. Pa ne samo to. Za večino je bil to sploh prvi obisk Belgije in prvi polet z letalom. Vemo, da so se otroci te dogodivščine zelo veselili, zato so bile priprave toliko bolj pestre.

Potep proti prestolnici EU smo začeli v sredo, 26. septembra, v popoldanskih urah in polni pričakovanj smo na brniškem letališču čakali na naše letalo. K sreči ima letališče tudi zabavni program (beri namizni nogomet).

Obisk Bruslja je trajal zgolj dva dni in prvi oziroma edini večer smo preživeli v raziskovanju bruseljskih ulic, občudovanju mestne arhitekture ter seveda, kot pravi turisti, večerji v Burger Kingu. Izziv, kako med 20 naročenimi meniji najti svojega, pa mislimo, da smo tudi uspešno izpeljali. Belgija je res znana po odličnih in raznovrstnih pivih, zato smo nekateri to priložnost tudi izkoristili in si zvečer privoščili tudi to, tisto pravo belgijsko znamenitost.

Obisk Evropskega parlamenta naslednje jutro smo začeli s kratko informativno predstavitvijo delovanja tega ogromnega kompleksa, vseh njegovih struj in podsistemov. Obiskovalce je seveda zanimala vrsta stvari, od tega, koliko je vseh zaposlenih v parlamentu, do tega, zakaj je ravno Bruselj (sicer neuradna) prestolnica EU. Na prvo vprašanje je bil pričakovan odgovor z res visoko številko. In res. Na vseh treh lokacijah, v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu, je skupno zaposlenih približno 7000 ljudi, ki dnevno opravljajo najrazličnejša opravila, ki krojijo življenja državljanov po Uniji. Odgovor na vprašanje, zakaj ravno Bruselj velja za evropsko prestolnico, pa je malo kompleksnejši. V grobem velja, da je mesto dobro gospodarsko razvito, obenem pa leži v ustanovni in manjši državi članici, kar takrat ni bilo nepomembno, saj si države niso želele, da večje članice pridobijo dodatno politično težo s tem, da jim pripada sedež evropske skupnosti. Med drugim so se v mestu že čez leta prej naseljevale nove in nove evropske institucije in postajalo je samoumevno, da se Bruselj razglasi kot neuradno prestolnico EU.

Nato nas je čakal še obisk plenarne dvorane in seveda obvezen fototermin. Otroci so prinesli tudi zlate pentljice, ki so univerzalni znak boja proti otroškemu raku, ter jih razdelili med uslužbence parlamenta. S tem so širili ozaveščenost o raku pri otrocih.

Po ogledu nas je čakala samo še dolga pot domov in zbiranje vtisov s tega kratkega, a vsekakor izredno zanimivega potovanja. (Naj)bolj zabavno smo prihranili za na konec. Zgodila sta se nam vsaj dva pripetljala, o katerih bomo lahko govorili še dolgo po koncu potovanja. Prvi je bil ta, da smo po sili razmer nekaj minut ostali ujeti v dvigalu hotela, v katerem smo prebivali. Seveda smo večer prej preslišali nasvet, da lahko v to vodi preveliko število ljudi v dvigalu. Zabavna dogodivščina je bila tudi ta, da se je voznik kombija med potjo v parlament naenkrat ustavil in nas peš napotil naprej proti cilju. Seveda smo raje ostali v kombiju in se do cilja pripeljali.

Obljuba za v prihodnje ostaja ta, da v Bruslju ostanemo dlje časa in definitivno poskusimo še drugo belgijsko znamenitost – vaflje!

KORINA KORPER

»V Bruslju je blo fenomenalno, takih vlkih stavb na vsakem koraku nisem pričakovala in sem bla kr šokirana. Mesto je čudovito, polno nekih malenkosti, ki so me navdušle. Ko smo se vozli po ulicah tega velikanskega mesta, mi je najbolj ostal v spominu street art, ki se je pojavil tu pa tam, in umetniško zgrajene stavbe. Načeloma ne maram velikih mest, ampak Bruselj pa mi je zlezel pod kožo. Še enkrat hvala za to izkušnjo, meni to res ogromno pomeni in verjamem, da tudi drugim članom inštituta! Blo je pune najs!!«

LUKA OMERZU

»Sem Luka in v sredo 26. septembra smo z Inštitutom Zlata pentljica odšli v Bruselj v Evropski parlament. Najprej smo z Brnika z letalom poleteli v Bruselj. Tam smo prespali in naslednji dan smo se odpravili v Evropski parlament. Tam nam je najprej gospod predstavil parlament, nato se nam je predstavil še naš poslanec v parlamentu. Po ogledu plenarne dvorane parlamenta smo odšli na kosilo. Po kosilu nas je čakala pot domov. Odšli smo na letališče in se z letalom odpeljali domov. Bilo mi je zelo všeč in upam, da še kdaj ponovimo.«

HANA HAFNER

»Izkušnja je bila res posebna, saj smo si lahko ogledali plenarno dvorano in izvedeli, kako delujeta Evropska unija in Evropski parlament. Najbolj sem uživala (sarkastično), ko je evropski poslanec razlagal, koga od drugih poslancev ima rad in koga ne mara.«

VITA RENKO

»Meni je bilo potovanje v Bruselj zelo všeč, tako kot ogled Parlamenta, še lepše mi je bilo z vami vsemi in upam, da bomo to še večkrat ponovili.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 5. oktobra 2022 , na srečanju delegacije Evropskega parlamenta in makedonskega parlamenta Sobranie spregovorila o stanju medijev in civilne družbe v Severni Makedoniji. Najprej je izrazila zadovoljstvo glede deblokade pristopnih pogajanj, nato pa med drugim čestitala makedonski civilni družbi, ki deluje kot varuh družbe, ščiti človekove pravice ter se bori za boljšo in pravičnejšo državo.

Na dvodnevni izmenjavi diskusij obeh parlamentov je poslanka Joveva kot sopredsedsedujoča zbrane nagovorila najprej v makedonskem jeziku, nato pa je govor osredotočila na stanje medijev in civilne družbe v Severni Makedoniji, ki ju poblizu spremlja. Pri tem je pohvalila izboljšanje stanja medijske svobode v državi, ki ki je napredovalo na boljšo raven napram državam v regiji Zahodnega Balkana. Dodala je, da ima država kljub temu še vedno nekaj dela na področju dezinformacij in transparentnosti državnih institucij.

Poslanka Joveva je izpostavila tudi akt o svobodi medijev. Dejala je, da je ta akt nujen za varovanje svobode medijev v Evropski uniji, ker v novinarstvu ne sme biti prostora za politično vmešavanje in nadzor vlad. Poudarila je, da je svoboda medijev izjemnega pomena za delujočo demokracijo.

Medtem je Joveva pozdravila končno odprtje pristopnih pogajanj po dolgi blokadi nekaterih držav članic EU. V govoru je omenila tudi mlade, ki največkrat trpijo zaradi okoljskih, političnih in ekonomskih vplivov. Preostale teme, o katerih so razpravljali prisotni, so bile še energetska kriza, okolje, pravna država, dobrososedski odnosi in sodelovanje v regiji.

 Pri omembi organizacij civilne družbe je dejala: »Vključiti jih je treba v vse faze odločanja in se z njimi posvetovati, zlasti na lokalni ravni v fazah oblikovanja politik.«

Ob koncu je poslanka Joveva izrazila željo, da bi bila strategija sodelovanja z makedonsko civilno družbo pravočasno in transparentno uresničena. Svoj govor je zaključila z mislijo, da naj vladajoči v Severni Makedoniji nadaljujejo po poti izboljšav za krepitev neodvisnih medijev, zaščite novinarjev in varovanja okolja.

Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija (angl. Joint Parliamentary Committee – JPC), kateri podpredseduje poslanka Joveva, se je sestala s predstavniki Evropskega parlamenta in makedonskega parlamenta – Sobranie, v prisotnosti predstavnikov Evropske komisije. Delegacija zaseda dvakrat letno v živo, kjer obravnava delovanje obeh parlamentov, njuno sodelovanje, skupne aktivnosti in približevanje Severne Makedonije Evropski uniji. Po dvodnevni izmenjavi mnenj je sledilo glasovanje o priporočilih.

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede predloga Evropske komisije za ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju s pravno državo v primeru Madžarske.

V nagovoru je spomnila, da je Komisija končno predlagala zamrznitev sredstev Madžarski v okviru mehanizma vladavine prava. Opozorila je na tri ključne težave: da to zadeva le del sredstev, da se iz aktualnega proračuna denar na Madžarsko še vedno steka nemoteno – kljub korupciji in rušenju vladavine prava, in da gre očitno za nek politični dogovor. Hkrati je poudarila, da kompromisi z iliberalnimi vladami niso možni.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede diskriminacije slovenskega jezika na digitalnih platformah.

V njem je omenila, da so članice in jeziki Evropske unije enakopravni ter da ima EU skupen trg, katerega pravila v fizičnem svetu morajo veljati tudi v digitalnem. Dejala je, da se nekaterim multinacionalkam, ki so na evropskem trgu, dovoljuje, da tega ne upoštevajo. Poudarila je, da nikakršna diskriminacija ni dopustna in da morajo vsi imeti pravico do izbire, tudi za npr. ogled serije ali filma s podnapisi ali sinhronizacijo v maternem jeziku.

Nagovor je zaključila s tem, da ni jezika, ki bi bil bolj ali manj pomemben in da se mora evropska večjezičnost spoštovati na vseh ravneh, tudi na ravni vseh digitalnih platform. Pri tem je omenila, da bo računala tudi na vse druge kolegice in kolege v Evropskem parlamentu, ki jih pestijo podobne težave.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zdravstvene unije. V njem je omenila, da je zdravje temelj, brez katerega si ne moremo predstavljati ničesar, in da kakovost zdravljenja ter dostopnost do zdravil ne bi smeli biti odvisni od države, iz katere nekdo prihaja. Dodala je, da se mora okrepiti mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in poudarila, da je je pomembno uspešno obvladovanje čezmejnih groženj ter nevarnosti javnemu zdravju.

Okrepitev mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bo omogočila, da bo Evropska unija bolje pripravljena in sposobna uskladiti svoj odziv na morebitne prihodnje zdravstvene krize. Boljše sodelovanje med najrazličnejšimi organi na vseh ravneh, zbiranje pravočasnih in primerljivih podatkov po vsej EU ter natančnejše spremljanje nacionalnih zdravstvenih sistemov bodo olajšale boj proti izbruhom bolezni. Zdravstvena unija bo zagotavljala močnejši odziv EU na izredne razmere na področju javnega zdravja.
Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

Slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU, je v pogovoru za Svet24 povedala evropska poslanka Irena Joveva. Nekdanja novinarka, zdaj pa evropska poslanka v Bruslju glasno zastopa glas Slovenk in Slovencev – lahko rečemo, da kar dobesedno, saj opozarja na diskriminacijo slovenskega jezika, so zapisali pri portalu.

Poslanka je uvodoma odgovarjala na vprašanja glede poziva digitalnim velikanom zaradi diskriminacije slovenskega jezika.

“Poudariti želim, da gre tu za vse tiste, ki so lahko del tega digitalnega sveta samo s slovenščino. Gre za tiste, ki se z digitalnimi platformami tudi izobražujejo, vzgajajo svoje otroke, skrbijo za njihovo socializacijo. Navsezadnje gre za vsakogar, ki je gluh ali naglušen, tudi slep ali slaboviden konec koncev. Gre za starejše, ki niso zdaj kar vsi vešči tujih jezikov. Kar želim povedati, je to, da ni težava v tem, da te platforme obstajajo in da mi te izdelke lahko uporabljamo. Težava je v tem, da ni možnosti izbire, pri čemer je za marsikoga edina izbira materni jezik. Če se to ne upošteva, je to diskriminacija.”

Dodala je, da v trenutnem prehodu s televizijskih ponudnikov na digitalne nujno treba poskrbeti, da slovenščina ne bo prikrajšana.

“Na skupnem EU trgu ne sme biti pomembno, kdo je večji in kdo manjši ali koliko ljudi govori kateri jezik. Slovenija je ena od 27 držav članic EU, slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU.”

Ob tem je poslanka izpostavila, da se kot del poslanske skupine Renew Europe in kot članica odbora za kulturo in izobraževanje glasno zavzema za enakopravnost, tudi kultur ter jezikov.

Pojasnila je, da se bo kmalu pogovorila s predstavniki dveh podjetij, ki so z njo stopili v stik, sicer pa da se zaveda, da bo po vsej verjetnosti za konkretnejši uspeh potrebnega še več pritiska in to ne le z njene strani, na kar se pripravlja skupaj z ekipo.

“Pismo je bilo le prvi korak. Tu so še javni nagovori v plenarni dvorani Evropskega parlamenta, vprašanja in predlogi Evropski komisiji, širša iniciativa s kolegicami in kolegi iz drugih držav, že omenjeno javno zaslišanje na odboru za kulturo … Navsezadnje slovenščina ni edina, ki je prikrajšana, prav tako pa to ni edini problem, ki ga te platforme imajo.”

V nadaljevanju pogovora je poslanka pojasnila, zakaj je tudi sama podpisala poziv k umiku programa Nova24TV s programov v Evropskem parlamentu. Dotaknila se je še dogajanja na RTV Slovenija, pravic LGBTQI+ skupnosti in žensk do splava oziroma “enakopravnosti po meri” ter prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je razkrila tudi, komu bo dala svoj glas.

Pogovor si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Svet24 novic in na spletu.

Draga mladina, verjamem, da vas ima večina naročnino na Netflix. Prav tako verjamem, da vas niti ne moti tako zelo, da ne obstaja možnost podnapisov v slovenskem jeziku. Saj vsi znamo angleško, kajne? Mi že znamo, toda ne znajo vsi. In ne slišijo vsi. In ne vidijo vsi.

Konec koncev pa … tudi, če bi. Zakaj pa ne bi imeli možnosti izbire? V SVOJEM JEZIKU? To so storitve, ki jih plačujemo kot vsi drugi narodi. Torej? Meni se zdi edino pravično, da jih ponudiš v jeziku države trga, na katerega prideš. Edino enakopravno.

Dolgo sem razmišljala, kaj lahko storim, če kaj. Odločila sem se za prvi korak: pismo direktorjem družb Netflix, Disney+ in Amazon Prime. Pozivam jih, naj pri svojih storitvah omogočijo uporabo slovenskega jezika.

Odziv? Dve podjetji sta se mi že oglasili, kmalu se sestanemo. Konkretnih pričakovanj nimam, vem pa, da ne bi bila v politiki, če bi mislila, da ne morem nič premakniti. In zaradi odziva javnosti vem tudi, da je ta borba na mestu.

Ena zelo znana javna osebnost mi je napisala, da je pred kratkim ob nakupu avtomobila zahtevala slovenski meni, sicer ga ne bi prevzela, in da imajo od takrat naprej vsi avtomobili te znamke pri nas slovenski meni. To pomeni, da se da.

V Evropski uniji radi rečemo, da smo združeni v raznolikosti. To je nekaj, kar moramo spodbujati tudi z dejanji, predvsem pa je to nekaj, kar mora spoštovati vsako podjetje, ki deluje na enotnem evropskem trgu.

Ni potrebe po prosim, ker bi to moralo biti samoumevno. Za konec želim samo še poudariti, da se ne bom ustavila pri pismu in pri nekih vljudnostnih sestankih, ker verjamem, da se zadeve lahko premaknejo. Ker si to zasluži – tako kot vsi ostali – tudi naš, slovenski jezik.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 18. septembra 2022, za Mozaik dneva na radiu Ognjišče spregovorila o dezinformacijah in njihovih nevarnostih ter o diskriminatornem pristopu digitalnih platform do slovenskega jezika. Po njenem prepričanju mora slovenščina postati digitalno enakopravna.

Poslanka je omenila dezinformacije kot problem sodobne družbe, saj te nastanejo zlahka in se tudi zlahka širijo. Izpostavila je pomen institucij, ki delujejo transparentno in ki znajo svoja preverjena sporočila približati ljudem.

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi.

Dejala je, da imamo v digitalni družbi vsi pravico vedeti, a da mora biti to preverjeno, kredibilno in resnično. In ključno je vedeti, da zgolj naši akti in večja odgovornost platform ne bodo dovolj.

“Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled.”

Nadalje se je poslanka Joveva dotaknila vprašanja svoje iniciative poziva direktorjem digitalnih platform. Pri tem je izrazila razočaranje, da do diskriminacije govork in govorcev slovenskega jezika sploh prihaja ter poudarila, da je pomembno imeti možnost izbire. Govorila je tudi o pomenu slovenščine na teh platformah za otroke, odraščajoče mladostnike, starostnike in gluhe ter naglušne.

Svoje misli je zaključila s tem, da bo sama storila vse v svoji moči za to, da bodo nadaljnje aktivnosti Evropskega parlamenta naslavljale tematiko dezinformacij, pa tudi, da se bo še naprej borila za to, da slovenski jezik končno dobi enakopraven pristop s strani digitalnih velikanov.

Radijskemu intervjuju lahko prisluhnete tukaj (od 5:15 dalje).