Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa 10. maja 2021 pripravila razpravo po socialnem vrhu EU v Portu, kjer so med drugim razpravljali o prihodnosti mladih. Mladi po vsej EU so že nekaj časa v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Leto spopadanja s pandemijo je njihov položaj še poslabšalo. O tem, kako mladim zagotoviti varn(ejš)o prihodnost, so spregovorili v okviru razprave z naslovom Mladi in izzivi Evropske unije, na kateri je sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je uvodoma izpostavila, da so na odboru za kulturo in izobraževanje ravno danes glasovali o treh ključnih programih za mlade: Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in Ustvarjalna Evropa. Kot poročevalka v senci je posebej izpostavila Evropsko solidarnostno enoto, kjer je poudarek zlasti na večji vključenosti. »Mislim, da se po tej krizi gotovo vsi zavedamo pomena prostovoljstva. Brez prostovoljstva ne gre, zlasti zaradi naraščajočih razlik v socialni neenakosti. Potrudili smo se, da program prilagodimo aktualnim trendom.« Ni želela govoriti o t. i. izgubljeni generaciji mladih, saj gre po njenem mnenju za posebno generacijo, upa pa, da v pozitivnem smislu.

Po besedah Joveve so ambicije na področju socialne politike visoke, vendar nekatere države članice ne želijo prepustiti nadzora evropski ravni. »V okviru pristojnosti, ki jih imamo, vendarle naredimo precej tudi na področju mladih.« Kot je dodala poslanka, je temu botrovala tudi ‘pomladitev’ Evropskega parlamenta v tem mandatu, kjer mladi in mlajši evropski poslanci izpostavljajo izzive, s katerimi se soočajo mladi, kot sta stanovanjska politika in zaposlovanje.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi področja zaposlovanja in trga dela. Po prepričanju Joveve bo trg dela v prihodnje zahteval veščine in znanja, ki se pridobijo kot dodana vrednost in ne strogo iz izobraževalnega sistema. Dejala je, da je zaskrbljena, ker marsikateri sistem v Evropi, tudi slovenski, na ta prehod še ni pripravljen, saj so administrativno in normativno preveč rigidni.  Prav tako je povedala, da so na ravni EU ključne tehnološke inovacije, predrugačena uporaba informacijskih tehnologij in digitalna pismenost vseh državljanov. »Spretnosti, ki so jih delodajalci iskali že pred pandemijo in trend, ki se bo nadaljeval tudi po njej, so čustvena inteligenca, analitično razmišljanje, inovativnost in drznost, prav tako se povečuje potreba po odpornosti proti stresu. Podjetja danes zaposlujejo povsem drugačne profile. Tehnologija nas žal prehiteva in nujno bo stopiti v korak s časom, predvsem pri prilagoditvi izobraževalnih sistemov,« je opozorila.

V sklepni misli je evroposlanka Joveva omenila tudi začetek Konference o prihodnosti Evrope in mlade pozvala, naj sodelujejo v njej, saj gre za projekt, kjer bodo lahko konkretno sodelovali. Bila je tudi kritična do pokroviteljskega odnosa starejših do mladih, češ »mladi ne vedo ničesar, starejši pa vedo vse«, zato mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi del politike, je sklenila.

V razpravi so poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi +, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, prof. dr. Rudi Klanjšek z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter evropski poslanec Franc Bogovič. Dogodek je potekal v dveh delih, celotni videoposnetek pa si lahko ogledate tukaj.

“A res, a kar novinarka si? Zakon! Kje pa?”
“Na STA.”
“…”
“Na Slovenski tiskovni agenciji.”
“Aha … OK.”

Tako nekako je tekel marsikakšen pogovor, ko sem – pred desetletjem in nekaj meseci, na leto njihove 20. obletnice (kar vam pojasni tudi spodnjo fotografijo) – začela opravljati svojo prvo ‘resno’ službo. To ne pomeni, da se prejšnjih sramujem ali da so kaj manj štele, toda bile so tiste tipične študentske službe, od raznoraznih promocij kakšnih izdelkov po trgovskih centrih do dela v restavraciji. Roko na srce, tudi ta se je začela, ko sem še študirala, a vseeno je bila drugačna. Posebna.

Marsikdo ni vedel in celo še vedno ne ve za STA. Ne ve, kaj vse STA je in kaj vse STA daje, zato tisti “aha, OK” tam zgoraj. Ker marsikdo ni pozoren, ko odpre kakšen spletni portal in ne zazna, da je pod ogromno članki (so)podpisana STA. Ker marsikdo ne ve, da je STA tista z zbranimi dnevnimi napovedmi dogodkov v državi in po svetu, kar pride več kot prav tako vsem ostalim medijem kot zainteresirani javnosti. Ker se marsikdo ne zaveda, da je STA steber novinarstva v Sloveniji. Osnova vsega.

Če pade STA, pade ključni informacijski vir v državi. Padejo vsi ostali mediji (s tem mislim na medije, ki to dejansko so). Pade demokracija. Pade svoboda.

Da, novinarka sem bila na STA. In res je bilo ‘zakon’. Če sem se kje naučila hitrosti, a hkrati natančnosti, je bilo to na STA. Če sem se kje naučila korektnosti, a zato nič manjše kritičnosti, je bilo to na STA. Če sem se kje naučila razumljivega poročanja o kompleksnih vsebinah, je bilo to na STA. Večkrat sem že rekla, da si boljše odskočne deske za vse ostalo, kar je sledilo, ne bi mogla želeti. Moji nekdanji sodelavke in sodelavci so profesionalke in profesionalci v polnem pomenu te besede.

Ne le, da si že oni ne zaslužijo tega, kar se jim pod aktualno vlado dogaja, tega si ne zasluži celotna družba. STA namreč ni “samo” javni medijski servis. STA je simbol slovenske samostojnosti, ki je – tako kot naša država – na pragu 30. obletnice obstoja; s to razliko, da zanje ni jasno, kako in če jo bodo sploh dočakali.

Ker smo prišli do točke, ko ji vlada ne želi izplačati sredstev za opravljanje javne službe v nasprotju z zakonom!!! Ko namensko, brezsramno zavlačujejo s ciničnimi manevri, kot je spraševanje Evropske komisije, če ta sredstva sploh lahko izplačajo. Seveda je bilo že vnaprej jasno (tudi njim), da bo odgovor iz Bruslja pritrdilen, vendar niti to ni ustavilo vladnih manipulacij in laži, predvsem pa nadaljevanja finančnega izčrpavanja STA. Še enkrat: nezakonitega.

Prišli smo do točke, ko se en nepreklicno odstopljeni minister primitivno posmehuje temu, da s(m)o zdaj sredstva za obSTAnek agencije, s pomočjo Društva novinarjev Slovenije, začeli zbirati kar državljanke in državljani.

Prišli smo do točke, ko na žalost lahko brez kančka slabe vesti zapišem, da je ta vlada eno samo delanje norca iz vsega in vseh. Ko o medijih solijo pamet (morda bo komu bolj razumljivo, če prevedem: salting the mind) strokovnjaki za eno in edino resnico, ki mora biti absolutno prilagojena šefu. A od tega šefa so večji problem tisti, ki so zraven in so tiho. Še večji problem pa so tisti, ki se sprenevedajo.

Prišli smo do vrhunca ne zgolj vojne z mediji, ampak konkretno vojne za nadzor nad njimi. Danes je svetovni dan svobode medijev in če kdaj, je žal danes več kot jasno, da svoboda medijev postaja ogrožena tudi v demokratičnih družbah. Da, tudi pri nas. Načrtno se ustvarja ozračje sovraštva do novinark in novinarjev, načrtno se poskuša podrediti in/ali zatreti vse, ki oziroma kar ni po volji vladajočemu, načrtno se izrablja strah in občutek nemoči ljudi, načrtno se odvrača pozornost od resničnih težav. To je ciljno voden proces, ki se samo še stopnjuje. Vse to je zapakirano v narativ, da jim gre za pluralnost medijev, ob čemer ne zaostajajo z izmišljotinami, kot je ta, da so kritični mediji povezani z duhovi preteklosti. Ne gre za desno-levo politično bitko, kot skušajo prikazati, temveč za na eni strani model demokratične liberalne družbe s kritičnimi neodvisnimi mediji ter na drugi strani model avtoritarne strankarske ugrabitve države in popolne podreditve medijskega prostora.

Določena evropska zakonodaja sicer obstaja, denimo direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah in o avtorskih pravicah. Težava je, ker še vedno nista implementirani v vse nacionalne zakonodaje. Tu sta še akta o digitalnih storitvah in digitalnem trgu, ki bosta določala jasna pravila moderiranja vsebin na spletnih platformah. Ločeno ima Evropska komisija več orodij za pritisk na države članice, kar pa pogosto trči ob ‘real-politiko’ v Svetu, poleg tega teh orodij pogosto ni mogoče aplicirati na medijski sektor. Ravno to bi lahko spremenili z novo evropsko zakonodajo o svobodi medijev. Vmes pa …
Slovenska tiskovna agencija mora obSTAti, medtem ko vsem mora poSTAti jasno, da manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti. Lahko pa jim ne dajemo več prostora, jim ne verjamemo in jim ne dajemo več možnosti prihoda na oblast. Nikoli več.

Javni mediji so temelj vsake demokratične družbe. To vlogo STA več kot upravičuje, ta zapis pa je nastal predvsem zato, ker si delo in ljudje na STA ne zaslužijo enega “aha, OK”, pač pa en velik, največji “zakon!!!”.

Irena Joveva

Prikazna fotografija: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

IPOPI – mednarodna organizacija bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (PID) – je tokratni 17. forum EU PID organizirala na temo boja proti raku. Virtualni forum sta gostili poslanki Evropskega parlamenta Irena Joveva in Deirdre Clune. Odnos med rakom in PID je zapleten, zato je forum zagotovil platformo za razpravo o posebnih vidikih bolnikov s PID pri ukrepanju na področju oskrbe ter preprečevanja in zdravljenja raka.

Poslanka Irena Joveva je v uvodnem nagovoru poudarila, da gre za področja, ki jih EU v zadnjih letih dejavno obravnava in so ključna za izboljšanje življenja bolnikov z redkimi boleznimi ter izvajanje načrta za premagovanje raka, saj gre pri slednjem za diagnozo, ki ima pomemben vpliv na bolnike, hkrati pa močno vpliva na življenje njihovih družin in prijateljev.

“Bolniki z določenimi primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi imajo večje tveganje za razvoj raka, prav tako za pojavnost več različnih vrst raka, vključno z rakom materničnega vratu. Še pomembneje pa je, da imajo vsi bolniki v času koronske krize omejen dostop do svojih zdravstvenih storitev, diagnoz raka pa je manj. Nisem strokovnjakinja, vendar se pri delu v Evropskem parlamentu zavedam, da je rak materničnega vratu eden od štirih najpogostejših malignih tumorjev, ki prizadene ženske po vsem svetu in vsako leto v EU povzroči več kot 13.000 smrtnih primerov. V kombinaciji z večjo incidenco in diagnozo določenega stanja PID postane očitno, da bi morali tudi to politiki upoštevati pri izvajanju načrta za boj proti raku in drugih politikah glede raka in raziskav, predvsem pa pri gradnji naše zdravstvene unije v EU,” je poudarila poslanka in izrazila željo, da bi bili pri populaciji visoko tveganih bolnikov uspešnejši pri zgodnjem odkrivanju raka. Po njenem mnenju tovrstni forumi pomagajo pri razumevanju področij, na katera se bo treba v prihodnosti osredotočiti, ter pozitivno vplivajo na razvoj dobrih idej za oblikovanje prihajajočih politik in zakonodaj.

“Pandemija je na vseh področjih močno prizadela naše zdravstvene sisteme ter povečala vrzel pri zdravljenju in diagnosticiranju raka. To je budnica za vse nas, da okrepimo zdravstveno unijo in odpravimo pomanjkljivosti v naših sistemih,” je povzela Joveva, ki med pomembnejšimi prioritetami vidi krepitev usklajevanja na ravni EU pri soočanju s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter posodobitev regulativnega okvira in podporo raziskavam ter tehnologijam. Na podlagi razprave o načrtu Evrope za boj proti raku pa bodo v Evropskem parlamentu pripravili tudi poročilo o pobudi, ki bo vodilo Evropsko komisijo pri pripravi načrta, s tem, da bi ti ukrepi lahko bili širše uporabni tudi za ljudi z drugimi kroničnimi boleznimi. “Brez ljudi ni Evrope in zdravje bi moralo biti vedno na prvem mestu,” je zaključila poslanka Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 15. aprila 2021, gostila okroglo mizo ROLLER COASTERJI NAMESTO DOBREGA ZGLEDA: Prava<->vladavina, pravi mediji in prav(n)a država.

Razprava je bila razdeljena na dva sklopa: v prvem delu so bili sogovorniki evropske poslanke Irene Joveve podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova, slovaški evropski poslanec Michal Šimečka ter profesor evropskega prava Alberto Alemanno. Obravnavali so širšo evropsko sliko, iskali odgovore na vprašanja v zvezi z mehanizmom vladavine prava, na podlagi tega pa spregovorili tudi o državah kršiteljicah in se dotaknili alarmantnih razmer v medijih. Razpravljalci v drugem delu pa so bili predsednik LMŠ in nekdanji premier Slovenije Marjan Šarec, namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za tisk Scott Griffen, profesor novinarstva in medijskih politik Marko Milosavljević ter odvetnica in specialistka za medijsko pravo Jasna Zakonjšek. Z Ireno Jovevo so iskali in preigravali scenarije možnih rešitev glede trenutne situacije v Sloveniji.

Komisarka Vera Jourova je izrazila zaskrbljenost zaradi nazadovanja temeljnih evropskih vrednot. V mehanizmu vladavine prava vidi orodje, ki bo lahko izpolnjevalo svojo nalogo. Pojasnila je, da Komisija pospešeno pripravlja smernice za uporabo omenjenega mehanizma, saj si ne želijo, da morebitna sprožitev mehanizma ne bi zdržala presoje Evropskega sodišča. Koncept pravne države namreč ni reduciran zgolj na delovanje sodstva, pač pa zajema širše vidike demokratične družbe, kot so boj proti korupciji, varovanje človekovih pravic ter svoboda in pluralnost medijev. »Poročilo o vladavini prava v Sloveniji zajema več pozitivnih vidikov, na primer dober sistem za boj proti korupciji. Je pa komisija izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev, nekaterih napadov na novinarje, še posebej pa so zaskrbljujoči dogodki v zvezi s financiranjem STA,« je povzela situacijo v Sloveniji, ob tem pa dodala, da spremljajo pritiske na medije, ki se dogajajo tako s strani kapitala kot tudi s strani politike ter pristavila: »Vse države članice morajo priznati vlogo medijev kot enega izmed stebrov demokracije. Namesto da bi jim oteževali delo, bi jim morali omogočiti boljše pogoje za delo.« Nedavne žaljive tvite predsednika vlade Janeza Janše, ki jo je zaradi sodelovanja na predmetni okrogli mizi označil za podpornico ljubiteljev rdeče zvezde, pa je komentirala: »Vedno se rada odzovem na povabilo na vsak pogovor, kjer se soočajo mnenja in kjer lahko pojasnim delo Komisije. Vrednote se ne bodo branile same in naša naloga je, da to počnemo. Vedno sem pripravljena na pogovor in sodelovanje z odprtimi kartami, četudi bi me povabil kdo drug.«

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila, da je pomembno omeniti, da mehanizem vladavine prava ni namenjen zoper določene države, ampak se uporablja za vse, in sicer na podlagi objektivnih meril. Res pa je tudi, da je v nekaterih državah članicah več kršitev pravne države: »Vprašanje vladavine prava ni nacionalna politika in ni ideologija.«

Evropski poslanec Michal Šimečka je poudaril, da je situacija na terenu vedno slabša: »Tisti, ki ne želijo vladavine prava, delujejo bistveno hitreje, kot pa jih mi lahko ustavimo s svojimi orodji. Previdnosten pristop enostavno ni pravi. Če bomo v eni ali več državah članicah dopustili, da se vzpostavijo nedemokratični režimi, bo to začetek konca EU. Da EU deluje, moramo imeti enake politike in zaupanje, ki izhaja iz pojmovanja, da so vse države članice demokracije.« Dodal je še, da je težko zaščititi medijsko svobodo, če ni moč uporabiti mehanizma vladavine prava: »Zelo pomembno je, ali je nek nacionalni medij neodvisen, ali vlada diskriminira manjšine ali ne, ali tolerira sovražni govor ali ne. Vidimo, da gre na Poljskem in Madžarskem to z roko v roki. Predsednica Evropske komisije je povedala, da komisija išče poti, kako zaščititi medije, zato čakam, kdaj se bo to zgodilo; nenazadnje tudi s finančno podporo neodvisnim medijem na vseh ravneh. Najboljše, kar lahko naredimo za novinarstvo, je, da kupimo dober lokalni časopis.«

Tudi profesor Alberto Alemanno je bil oster do Evropske komisije, saj meni, da je pretirana previdnost zaradi morebitne izgube primera pred Evropskim sodiščem slaba: »Komisija ne izrablja vseh pristojnosti za uveljavitev vladavine prava. Težavo vidim v tem, da Komisija nima zadostne politične podpore, hkrati pa bi se lahko oprla na civilno družbo in nevladne organizacije. Svoje bi lahko odigrali tudi deležniki v gospodarstvu, ki bi lahko postali veliko bolj politični.«

»Vladavina prava je osnovni postulat Evropske unije in Slovenija s tem nikoli ni imela težav. Do sedanje vlade,« pa je povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. »Sam sem deležen napadov že, odkar sem stopil v predsedniško družbo, za novinarje pa je takšen odnos do njih šok. Ta šok je nameren, da bi se ustrašili in odnehali. Izčrpavanje STA je kot obleganje mesta, ki ga izčrpavaš in stradaš, dokler ne popusti. Novinarji ne smejo pokazati strahu. Ekstremizma ni tako veliko, je pa glasen. Moramo ravnati samozaščitno in se angažirati, ko bodo volitve.«

»Težko je reči, da je Slovenija kopija Madžarske, vidimo pa, da obstajajo enaki načini, s katerimi se skuša diskreditirati novinarje, tudi s strani politike. Zmerja se jih z izdajalci, sovražniki nacionalnih vrednot in velik problem je to, da bodo ljudje začeli na njih gledati kot na tarče,« je izpostavil predstavnik IPI Scott Griffen. Ker so javni zavodi tesno vezani na javno financiranje, jih vlade lažje spodkopljejo, zato je pomembno, da se za obstoj neodvisnih javnih medijev in agencij borimo. Nenehni napadi na novinarje iz najvišjih pozicij v državi vplivajo na njihovo delo, zato je treba vzpostaviti vzdušje koalicije demokratičnih ustanov v demokratični družbi, je dejal.

Odvetnica Jasna Zakonjšek je pojasnila, da je v zvezi z delom novinarjev dopustna ostra kritika. V trenutku, ko pa kritika preide na zasebno sfero, to ni več nekaj, kar bi morali novinarji trpeti. Aktualna vlada še zdaleč ni edina vlada, ki bi ji bili novinarji na poti. Zaradi narave njihovega dela so zoprni vsaki vladi, ker sprašujejo tudi neprijetne stvari. Zaradi družbenih medijev in neposrednega dostopa do volilne baze pa se je intenziteta napadov bistveno povečala. »Demokracija ne stoji in ne pade samo na svobodnem novinarstvu, ampak tudi na pravosodju in zaupanju vanj. Pozornost mora biti na vseh institucijah demokracije,« je še poudarila.

Profesor Marko Milosavljević je v razpravi veliko pozornosti namenil vulgarnemu in škodoželjnemu komuniciranju z javnostjo aktualnega predsednika vlade, ki pa ga ne preseneča. Opozoril pa je na tendence podrejanja medijev: »Prvi korak je javna televizija in STA, sledijo dogovori z lastniki zasebnih medijev – bodisi, da se jih prestraši, utiša ali da zmanjšajo svojo mejo kritičnosti.« Celotna kritična in demokratična slovenska javnost bi po njegovih besedah morala nastopiti usklajeno in pokazati svojo demokratično držo: »Živimo v EU, živimo v demokraciji in časi avtokratov so minili. Za to sta potrebni odločnost in odsotnost strahu. Uspeh ljudi, ki funkcionirajo agresivno, je ogrožen, ko se jih ne bojimo.«

Celotno razpravo si lahko v originalu pogledate spodaj:

Izjava evropskih poslancev Renew Europe/LMŠ, Irene Joveve in Klemna Grošlja, v povezavi z navedbami glede tako imenovanega non-paperja o Zahodnem Balkanu.

“V sklopu predsedovanja Svetu EU bi Slovenija morala zagovarjati v prvi vrsti nadaljnji proces integracije držav Zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo. To bi morali početi tudi v skladu z evropskimi vrednotami, načeli, pogodbami in dogovori, predvsem pa brez kakršnegakoli evroskepticizma ali – še huje – želja po spreminjanju meja med državami v omenjeni regiji. A Janez Janša nas s svojo destruktivno politiko očitno tudi v zunanjih odnosih pelje v povsem drugo smer.

Kaj v diplomatskih krogih do regije zagovarja aktualna vlada, žal ne vemo, je pa res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije Zahodnega Balkana. V vsakem primeru bi moralo vsem biti jasno, da bi spreminjanje meja med državami v regiji oziroma spreminjanje teritorialne ureditve v BiH vodilo kvečjemu v prelivanje krvi. V prihodnosti si želiva BiH, ki ne bo temeljila na ideologiji etničnih delitev, temveč na evropskih vrednotah preseganja etničnih delitev in sektaštva. A vendar naj ponovno poudariva, da je želja po preoblikovanju meja po etnični pripadnosti neutemeljena in v nasprotju z evropskimi vrednotami, ki zagovarjajo krepitev regionalnega sodelovanja z zagotavljanjem enakih pravic vseh državljank in državljanov Zahodnega Balkana, ne glede na to, kje živijo. Zato so kakršnekoli ideje v zvezi s tem nesprejemljive, neupravičene in škodljive tudi za Slovenijo ter njene vitalne interese v regiji in v Evropi. Mir in stabilnost Zahodnega Balkana sta namreč strateškega pomena za Slovenijo, tako varnostno kot tudi gospodarsko.”