Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa 10. maja 2021 pripravila razpravo po socialnem vrhu EU v Portu, kjer so med drugim razpravljali o prihodnosti mladih. Mladi po vsej EU so že nekaj časa v primežu individualizacije, prekarnosti in stresa. Leto spopadanja s pandemijo je njihov položaj še poslabšalo. O tem, kako mladim zagotoviti varn(ejš)o prihodnost, so spregovorili v okviru razprave z naslovom Mladi in izzivi Evropske unije, na kateri je sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva.

Poslanka je uvodoma izpostavila, da so na odboru za kulturo in izobraževanje ravno danes glasovali o treh ključnih programih za mlade: Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in Ustvarjalna Evropa. Kot poročevalka v senci je posebej izpostavila Evropsko solidarnostno enoto, kjer je poudarek zlasti na večji vključenosti. »Mislim, da se po tej krizi gotovo vsi zavedamo pomena prostovoljstva. Brez prostovoljstva ne gre, zlasti zaradi naraščajočih razlik v socialni neenakosti. Potrudili smo se, da program prilagodimo aktualnim trendom.« Ni želela govoriti o t. i. izgubljeni generaciji mladih, saj gre po njenem mnenju za posebno generacijo, upa pa, da v pozitivnem smislu.

Po besedah Joveve so ambicije na področju socialne politike visoke, vendar nekatere države članice ne želijo prepustiti nadzora evropski ravni. »V okviru pristojnosti, ki jih imamo, vendarle naredimo precej tudi na področju mladih.« Kot je dodala poslanka, je temu botrovala tudi ‘pomladitev’ Evropskega parlamenta v tem mandatu, kjer mladi in mlajši evropski poslanci izpostavljajo izzive, s katerimi se soočajo mladi, kot sta stanovanjska politika in zaposlovanje.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi področja zaposlovanja in trga dela. Po prepričanju Joveve bo trg dela v prihodnje zahteval veščine in znanja, ki se pridobijo kot dodana vrednost in ne strogo iz izobraževalnega sistema. Dejala je, da je zaskrbljena, ker marsikateri sistem v Evropi, tudi slovenski, na ta prehod še ni pripravljen, saj so administrativno in normativno preveč rigidni.  Prav tako je povedala, da so na ravni EU ključne tehnološke inovacije, predrugačena uporaba informacijskih tehnologij in digitalna pismenost vseh državljanov. »Spretnosti, ki so jih delodajalci iskali že pred pandemijo in trend, ki se bo nadaljeval tudi po njej, so čustvena inteligenca, analitično razmišljanje, inovativnost in drznost, prav tako se povečuje potreba po odpornosti proti stresu. Podjetja danes zaposlujejo povsem drugačne profile. Tehnologija nas žal prehiteva in nujno bo stopiti v korak s časom, predvsem pri prilagoditvi izobraževalnih sistemov,« je opozorila.

V sklepni misli je evroposlanka Joveva omenila tudi začetek Konference o prihodnosti Evrope in mlade pozvala, naj sodelujejo v njej, saj gre za projekt, kjer bodo lahko konkretno sodelovali. Bila je tudi kritična do pokroviteljskega odnosa starejših do mladih, češ »mladi ne vedo ničesar, starejši pa vedo vse«, zato mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi del politike, je sklenila.

V razpravi so poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi +, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, prof. dr. Rudi Klanjšek z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter evropski poslanec Franc Bogovič. Dogodek je potekal v dveh delih, celotni videoposnetek pa si lahko ogledate tukaj.

Pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani je v sklopu spletnih razprav Studio Evropa pripravila razpravo ob dnevu svobode tiska na temo svobode evropskih medijev.  Nedavni umor grškega novinarja Giorgosa Karaivaza v Atenah je že četrti tovrstni primer v EU v zadnjih petih letih, kar nakazuje na konstantno nazadovanje medijske svobode v več državah Unije. Pandemija covida-19 je še dodatno razgalila že prej obstoječe probleme v medijski industriji in ponudila vladam po vsem svetu krinko za nadaljnje poslabševanje negativnih trendov na področju medijske svobode, varnosti novinarjev in medijskega pluralizma.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svoji razpravi uvodoma izpostavila, da je zavlačevanje izplačil Slovenski tiskovni agenciji (STA) svojevrsten cinični manever aktualne vlade: »Še ena v vrsti stvari, iz katerih se vlada dela norca, seveda je to neupravičeno in nesprejemljivo. Spraševali so Evropsko komisijo glede dovoljenja izplačevanja državne pomoči. Dobro so vedeli, kakšen bo odgovor, ki so ga sedaj tudi dobili, a se še vedno ni nič zgodilo.« Po njenem mnenju je žalostno, da se obstoj STA, tudi simbola slovenske samostojnosti, postavlja pod vprašaj nekaj tednov pred obeležitvijo 30. obletnice ne le naše države, ampak tudi STA. »To je vse v tem vladnem duhu podreditve medijev, začenši z javnimi. Gre za ‘copy paste’ madžarskega modela,« je dodala Joveva. S tem se je strinjala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je dejala, da jo žalosti, da se mora na dan svobode medijev javnost ukvarjati z zbiranjem pomoči za preživetje medijev.

Javne medijske službe obstajajo z razlogom, da objektivno poročajo ter so hkrati kritični do dejanj in ravnanj v družbi. Zaradi te kritičnosti so novinarji v zadnjih letih vse bolj izpostavljeni grožnjam, še zlasti na spletu, pa tudi prekarnemu delu in samocenzuri zaradi političnih pritiskov, pa je poudarila direktorica Evropske federacije novinarjev (EFJ) Renate Schroeder.

Evropski poslanec Milan Zver je medtem izjavil, da v Sloveniji ni nobenih pritiskov na novinarje, saj da na sodiščih ali v kazenskih postopkih ni nobenega primera pritiska na novinarje. S to izjavo se ni mogel strinjati vodja deska EU/Balkan, Novinarji brez meja (RSF) Pavol  Szalai, ki je opozoril na dejstvo, da se pritisk ustvarja prek objav na družbenih omrežjih. »Gre za verbalne napade, neutemeljene obtožbe, spletno nadlegovanje, nenazadnje tudi lažne informacije, ki se prek družbenih omrežij širijo hitreje od resničnih. Žal še ni sistemskih ukrepov, da bi se tovrstne informacije preverjalo na način, kot se to počne v tradicionalnih medijih, kjer imajo mediji poleg pravic tudi dolžnosti. Novinarstvo je najboljše cepivo proti neresničnim informacijam.« Ob tem je Joveva pristavila, da je dovolj, če se pogleda Twitter profil predsednika vlade in drugih članov aktualne vlade, da se najde primere napadov na novinarje in medijske hiše.

Spregovorili so tudi o novi evropski zakonodaji, ki jo je na zadnjem zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje omenil komisar Thierry Breton. Poslanka Joveva je razložila, da imajo evropske institucije omejene pristojnosti tako pri pritiskih na države članice, ki kratijo svobodo medijev, kot tudi pri ukrepih. Prepričana je, da bi pobudo za pripravo predlogov moral prevzeti Evropski parlament. »Čas nas prehiteva. Tudi politiki, ki izkoriščajo to zadnje pandemsko leto, občutek nemoči, konec koncev tudi strah ljudi, za svoje interese in cilj podrejanja, v prvi vrsti javnih medijev in nato vsega preostalega.« Strinjala se je s predstavnikom novinarjev brez meja, da bo nova medijska zakonodaja na ravni Unije potrebna tudi zaradi digitalizacije. Potrebno bo ločiti javne in zasebne medije. Treba je zagotoviti vzdržen poslovni model seveda z upoštevanjem že do sedaj sprejete zakonodaje in tudi zakonodajnega paketa aktov o digitalnih stortivah ter o digitalnem trgu.

»Žalostno je, da je potrebno regulirati medijski trg, a orodij danes enostavno ni dovolj in nekatere vlade v EU so v podrejanju medijev šle predaleč, zato je treba medijski sektor obravnavati ločeno in ga urediti na evropski ravni,« je v zaključni besedi še pojasnila poslanka Joveva.

Video posnetek razprave si lahko ogledate tukaj.

“A res, a kar novinarka si? Zakon! Kje pa?”
“Na STA.”
“…”
“Na Slovenski tiskovni agenciji.”
“Aha … OK.”

Tako nekako je tekel marsikakšen pogovor, ko sem – pred desetletjem in nekaj meseci, na leto njihove 20. obletnice (kar vam pojasni tudi spodnjo fotografijo) – začela opravljati svojo prvo ‘resno’ službo. To ne pomeni, da se prejšnjih sramujem ali da so kaj manj štele, toda bile so tiste tipične študentske službe, od raznoraznih promocij kakšnih izdelkov po trgovskih centrih do dela v restavraciji. Roko na srce, tudi ta se je začela, ko sem še študirala, a vseeno je bila drugačna. Posebna.

Marsikdo ni vedel in celo še vedno ne ve za STA. Ne ve, kaj vse STA je in kaj vse STA daje, zato tisti “aha, OK” tam zgoraj. Ker marsikdo ni pozoren, ko odpre kakšen spletni portal in ne zazna, da je pod ogromno članki (so)podpisana STA. Ker marsikdo ne ve, da je STA tista z zbranimi dnevnimi napovedmi dogodkov v državi in po svetu, kar pride več kot prav tako vsem ostalim medijem kot zainteresirani javnosti. Ker se marsikdo ne zaveda, da je STA steber novinarstva v Sloveniji. Osnova vsega.

Če pade STA, pade ključni informacijski vir v državi. Padejo vsi ostali mediji (s tem mislim na medije, ki to dejansko so). Pade demokracija. Pade svoboda.

Da, novinarka sem bila na STA. In res je bilo ‘zakon’. Če sem se kje naučila hitrosti, a hkrati natančnosti, je bilo to na STA. Če sem se kje naučila korektnosti, a zato nič manjše kritičnosti, je bilo to na STA. Če sem se kje naučila razumljivega poročanja o kompleksnih vsebinah, je bilo to na STA. Večkrat sem že rekla, da si boljše odskočne deske za vse ostalo, kar je sledilo, ne bi mogla želeti. Moji nekdanji sodelavke in sodelavci so profesionalke in profesionalci v polnem pomenu te besede.

Ne le, da si že oni ne zaslužijo tega, kar se jim pod aktualno vlado dogaja, tega si ne zasluži celotna družba. STA namreč ni “samo” javni medijski servis. STA je simbol slovenske samostojnosti, ki je – tako kot naša država – na pragu 30. obletnice obstoja; s to razliko, da zanje ni jasno, kako in če jo bodo sploh dočakali.

Ker smo prišli do točke, ko ji vlada ne želi izplačati sredstev za opravljanje javne službe v nasprotju z zakonom!!! Ko namensko, brezsramno zavlačujejo s ciničnimi manevri, kot je spraševanje Evropske komisije, če ta sredstva sploh lahko izplačajo. Seveda je bilo že vnaprej jasno (tudi njim), da bo odgovor iz Bruslja pritrdilen, vendar niti to ni ustavilo vladnih manipulacij in laži, predvsem pa nadaljevanja finančnega izčrpavanja STA. Še enkrat: nezakonitega.

Prišli smo do točke, ko se en nepreklicno odstopljeni minister primitivno posmehuje temu, da s(m)o zdaj sredstva za obSTAnek agencije, s pomočjo Društva novinarjev Slovenije, začeli zbirati kar državljanke in državljani.

Prišli smo do točke, ko na žalost lahko brez kančka slabe vesti zapišem, da je ta vlada eno samo delanje norca iz vsega in vseh. Ko o medijih solijo pamet (morda bo komu bolj razumljivo, če prevedem: salting the mind) strokovnjaki za eno in edino resnico, ki mora biti absolutno prilagojena šefu. A od tega šefa so večji problem tisti, ki so zraven in so tiho. Še večji problem pa so tisti, ki se sprenevedajo.

Prišli smo do vrhunca ne zgolj vojne z mediji, ampak konkretno vojne za nadzor nad njimi. Danes je svetovni dan svobode medijev in če kdaj, je žal danes več kot jasno, da svoboda medijev postaja ogrožena tudi v demokratičnih družbah. Da, tudi pri nas. Načrtno se ustvarja ozračje sovraštva do novinark in novinarjev, načrtno se poskuša podrediti in/ali zatreti vse, ki oziroma kar ni po volji vladajočemu, načrtno se izrablja strah in občutek nemoči ljudi, načrtno se odvrača pozornost od resničnih težav. To je ciljno voden proces, ki se samo še stopnjuje. Vse to je zapakirano v narativ, da jim gre za pluralnost medijev, ob čemer ne zaostajajo z izmišljotinami, kot je ta, da so kritični mediji povezani z duhovi preteklosti. Ne gre za desno-levo politično bitko, kot skušajo prikazati, temveč za na eni strani model demokratične liberalne družbe s kritičnimi neodvisnimi mediji ter na drugi strani model avtoritarne strankarske ugrabitve države in popolne podreditve medijskega prostora.

Določena evropska zakonodaja sicer obstaja, denimo direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah in o avtorskih pravicah. Težava je, ker še vedno nista implementirani v vse nacionalne zakonodaje. Tu sta še akta o digitalnih storitvah in digitalnem trgu, ki bosta določala jasna pravila moderiranja vsebin na spletnih platformah. Ločeno ima Evropska komisija več orodij za pritisk na države članice, kar pa pogosto trči ob ‘real-politiko’ v Svetu, poleg tega teh orodij pogosto ni mogoče aplicirati na medijski sektor. Ravno to bi lahko spremenili z novo evropsko zakonodajo o svobodi medijev. Vmes pa …
Slovenska tiskovna agencija mora obSTAti, medtem ko vsem mora poSTAti jasno, da manipulacij in laži nikoli ne bomo mogli izkoreniniti. Lahko pa jim ne dajemo več prostora, jim ne verjamemo in jim ne dajemo več možnosti prihoda na oblast. Nikoli več.

Javni mediji so temelj vsake demokratične družbe. To vlogo STA več kot upravičuje, ta zapis pa je nastal predvsem zato, ker si delo in ljudje na STA ne zaslužijo enega “aha, OK”, pač pa en velik, največji “zakon!!!”.

Irena Joveva

Prikazna fotografija: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 29. aprila 2021, kot glavna govornica gostja zaključnega zasedanja evropskega mladinskega seminarja Evropskega parlamenta. Tema je bila vloga Evropske unije pri podpori svobode tiska in medijske pismenosti ter pri zamejevanju lažnih in izmišljenih novic ter dezinformacij. Poslanka Joveva je mladim spregovorila tako iz izkušenj nekdanje novinarke kot tudi evropske poslanke.

Seminarja se je udeležila mednarodna skupina študentov iz Luksemburga, Poljske in Litve. Še posebej jih je zanimala vloga Evropske unije v boju proti dezinformacijam. Na ekipnih virtualnih delavnicah, ki so se odvijale v dopoldanskem času, so razvijali predloge, ideje in rešitve, ki bi lahko v tem smislu izboljšali evropsko medijsko in družbeno krajino. Predstavili so jih evropski poslanki, nato pa so jih skupaj predebatirali. Uvodoma je Joveva z njimi delila osebno zgodbo o diskreditacijah in izmišljenih novicah, ki so jih ob njenem vstopu v politiko širili politični nasprotniki. »Kljub temu je treba ostati avtentičen – to, da ne znam blefirati, da sem vljudna, a tudi neposredna in direktna, so v resnici moje največje kvalitete,« jim je pojasnila. »A ne glede na to lahko lažne novice naredijo ogromno škode. Tudi, če jih identificiraš in poskusiš popraviti z uradno izjavo, so se dotlej že preveč razširile med ljudmi,« je dejala in njihovo vseprisotnost pojasnila s fenomenom pernate blazine. Če iz nje enkrat stresemo perje, ga nikoli več ni mogoče vsega najti in pospraviti. Mladim je svetovala, da dosledno prijavljajo lažne novice in dezinformacije, saj je to zaenkrat edini način, da se zameji njihovo širjenje.

Vse tri delovne skupine so na delavnicah prišle do podobnih zaključkov. Kot najpomembnejše varuhe relevantnih in resničnih novic so mladi prepoznali novinarje. Zato so zaznali predvsem potrebo po njihovi večji zaščiti, v primeru groženj tudi policijski. Razmišljali so celo o imuniteti, ki bi novinarje ščitila pred sodnimi postopki, ki so sproženi predvsem z namenom, da bi jih utišali ali jim preprečili objavo razkritij njihovega raziskovalnega dela. Prav tako bi novinarjem omogočili brezplačen dostop do kakovostnih odvetnikov. Spletni portali bi po njihovem morali vplivnežem, ki širijo laži ali dezinformacije, začasno onemogočiti dostop, velik pomen pa so pripisali tudi vlogi izobraževanja o varni uporabi interneta ter prepoznavanju lažnih novic. Rešitev so videli tudi v spletnih ‘check pointih’, kjer bi državljani EU lahko preverili verodostojnost novic. Prav tako so javne in državne medije prepoznali kot absolutne nosilce svobode medijev.

Joveva se je z njihovimi ugotovitvami strinjala in dodala: »Zavedati se moramo, da težava ni le v vsem naštetem, težava je tudi s politiko kot tako, oziroma z načinom, kako politiki komunicirajo z ljudmi, kar velja tudi za nekatere evropske politike. Do ljudi niso iskreni, ti pa jim zato ne verjamejo in ne zaupajo. Namesto, da bi upoštevali politike, gredo zato ljudje raje na splet ali socialne medije ter sledijo ljudem in novicam, ki so očitno ‘fake’, a jih je lažje razumeti. To se je še posebej dobro videlo zdaj, v času pandemije. Novinarji so svoje delo opravili korektno, a ker s strani politike ni bilo vseh in predvsem konkretnih in iskrenih informacij, so jih ljudje, vsak po svoje, poiskali na spletu.« Ob tem je poudarila pomen boljših delovnih pogojev za novinarje, saj so ti zaradi prekarnih oblik zaposlovanja pogosto tudi ekonomsko zelo ranljivi. Zaradi tega se marsikdaj raje ne izpostavijo s poročanjem o dogodkih ali ljudeh, ki bi lahko ogrozili njihovo eksistenco.

Poslanka je še dejala, da se veseli tega, da je komisar Thierry Breton Evropskemu parlamentu pred kratkim predstavil možnost priprave evropske zakonodaje o svobodi medijev. Pristojnosti Evropskega parlamenta in Komisije so sicer omejene, a je kljub temu treba storiti kar največ, da javni mediji ostanejo v službi državljanov in ne političnih strank. Ob koncu srečanja se je Joveva mladim zahvalila za sodelovanje in za odlične ideje. Svetovala jim je, da še naprej ostajajo aktivni in udeleženi v vse procese ter da ohranjajo stike s političnimi zastopniki in jim redno posredujejo svoja mnenja, komentarje, ideje in tudi kritike.

IPOPI – mednarodna organizacija bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (PID) – je tokratni 17. forum EU PID organizirala na temo boja proti raku. Virtualni forum sta gostili poslanki Evropskega parlamenta Irena Joveva in Deirdre Clune. Odnos med rakom in PID je zapleten, zato je forum zagotovil platformo za razpravo o posebnih vidikih bolnikov s PID pri ukrepanju na področju oskrbe ter preprečevanja in zdravljenja raka.

Poslanka Irena Joveva je v uvodnem nagovoru poudarila, da gre za področja, ki jih EU v zadnjih letih dejavno obravnava in so ključna za izboljšanje življenja bolnikov z redkimi boleznimi ter izvajanje načrta za premagovanje raka, saj gre pri slednjem za diagnozo, ki ima pomemben vpliv na bolnike, hkrati pa močno vpliva na življenje njihovih družin in prijateljev.

“Bolniki z določenimi primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi imajo večje tveganje za razvoj raka, prav tako za pojavnost več različnih vrst raka, vključno z rakom materničnega vratu. Še pomembneje pa je, da imajo vsi bolniki v času koronske krize omejen dostop do svojih zdravstvenih storitev, diagnoz raka pa je manj. Nisem strokovnjakinja, vendar se pri delu v Evropskem parlamentu zavedam, da je rak materničnega vratu eden od štirih najpogostejših malignih tumorjev, ki prizadene ženske po vsem svetu in vsako leto v EU povzroči več kot 13.000 smrtnih primerov. V kombinaciji z večjo incidenco in diagnozo določenega stanja PID postane očitno, da bi morali tudi to politiki upoštevati pri izvajanju načrta za boj proti raku in drugih politikah glede raka in raziskav, predvsem pa pri gradnji naše zdravstvene unije v EU,” je poudarila poslanka in izrazila željo, da bi bili pri populaciji visoko tveganih bolnikov uspešnejši pri zgodnjem odkrivanju raka. Po njenem mnenju tovrstni forumi pomagajo pri razumevanju področij, na katera se bo treba v prihodnosti osredotočiti, ter pozitivno vplivajo na razvoj dobrih idej za oblikovanje prihajajočih politik in zakonodaj.

“Pandemija je na vseh področjih močno prizadela naše zdravstvene sisteme ter povečala vrzel pri zdravljenju in diagnosticiranju raka. To je budnica za vse nas, da okrepimo zdravstveno unijo in odpravimo pomanjkljivosti v naših sistemih,” je povzela Joveva, ki med pomembnejšimi prioritetami vidi krepitev usklajevanja na ravni EU pri soočanju s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter posodobitev regulativnega okvira in podporo raziskavam ter tehnologijam. Na podlagi razprave o načrtu Evrope za boj proti raku pa bodo v Evropskem parlamentu pripravili tudi poročilo o pobudi, ki bo vodilo Evropsko komisijo pri pripravi načrta, s tem, da bi ti ukrepi lahko bili širše uporabni tudi za ljudi z drugimi kroničnimi boleznimi. “Brez ljudi ni Evrope in zdravje bi moralo biti vedno na prvem mestu,” je zaključila poslanka Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je pripravila okroglo mizo na temo izzivov trga dela v luči sprememb, ki jih je prinesel covid-19 ter demografskih sprememb. Njeni sogovorniki so bili prof. dr. Jana Javornik, profesorica na University of Leeds, raziskovalka ter nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo, mag. Ksenija Klampfer, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Jure Knez, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov ter soustanovitelj in tehnični direktor Dewesofta in Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Soočanje s pandemijo je v Evropski uniji povzročilo naraščanje brezposelnosti. Evropska poslanka Joveva je s sogovorniki iskala odgovore na to, kako v procesu obnove gospodarstva povečati dodano vrednost na zaposlenega in odpornost delovne sile na morebitne prihajajoče nove turbulence ter digitalne in zelene industrijske revolucije.

Slovenija je še vedno močno vpeta v storitveno dejavnost ter – kot izvoznica – v avtomobilsko industrijo, je izpostavil Marjan Šarec in dodal: »Pomembno bo, kje se bo Slovenija našla v izzivih, ki so zelene narave, in kako se bo soočila s to preobrazbo. Pri vprašanjih, ki niso ideološke narave, bi bilo treba postaviti agendo za več mandatov vnaprej, vsaj za dvanajst let, in ji slediti.«

Trg dela se je na pandemijo odzval hitro, so pa razmere razgalile tudi vse težave prekarnih zaposlitev in še bolj pokazale, kako nevarne so, saj posameznike in njihove družine izredno hitro pahnejo v socialno stisko. Sogovorniki so se strinjali, da sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnika ukrepa, ki sta se izkazala za dobra že v času recesije, še pomembnejša pa je politika aktivnega zaposlovanja in vseživljenjskega izobraževanja.

»Gospodarstvo prehaja iz gospodarstva znanja na gospodarstvo veščin. Prihajamo v čas, ko diploma ne bo več dovolj. Tehnološki razvoj je brutalen in če mu delavec ne bo sposoben slediti, bo težko obdržal službo,« je poudarila Ksenija Klampfer in bila tudi kritična do delodajalcev: »Šokantno je, da delodajalci v Sloveniji izjemno malo vlagajo v izobraževanje kadra, starejših od 43 let pa sploh več ne izobražujejo.«

Jure Knez je pojasnil, da v podjetju Dewesoft inženirski kader dodatno izobražujejo še tri do pet let, zato odhod delovne sile predstavlja izredno velik strošek.

Vse bolj izrazita medtem postaja plačna neenakost, saj je pandemija vplivala na tiste dele gospodarstva, ki v velikem odstotku zaposlujejo žensko prebivalstvo: trgovina, gostinstvo, turizem, storitve. Jana Javornik vidi težavo tudi v splošni klimi v Sloveniji, ki postaja zelo nenaklonjena enakopravnosti spolov in enakosti nasploh. »Ob tem epidemija zelo radikalno odpira vprašanje skrbstvenega dela, ki ga ne moreš urejati z algoritmi, ampak ga mora nekdo opraviti. Tu ostaja potreba po zlasti ženskem delu, politika pa mora poskrbeti, da se delovni pogoji v tej branži izboljšajo,« je še pristavila.

Irena Joveva pa je opozorila tudi na demografske spremembe: »Stara celina se stara. Delež Evropejcev naj bi do 2070 predstavljal le še štiri odstotke svetovnega prebivalstva. Na odboru za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), katerega nadomestna članica sem, se zavzemamo za izpopolnjevanja in prekvalifikacijo starejših in ranljivih skupin, s čimer se bodo lahko prilagodili trgu dela.«

Po mnenju Javornikove je staranje prebivalstva lahko svojevrsten izziv, saj mladi prinašajo agilnost, starejši pa znanje in modrost, prilagoditi pa moramo le ustaljene načine dela. Tako imenovani starizem v naši družbi namreč ni uperjen le proti starim, pač pa tudi proti mladim. Agilnost sistema zaposlovanja in upokojevanja je ključna, a je v Sloveniji žal še vedno zelo toga.

Kot je izpostavil Knez, pa smo starejše naredili težje zaposljive sami, saj zaposlenim starejšim ne ponudimo možnosti, da bi ostali zadovoljni. Kot primer prilagajanja je navedel štiridnevni delovnik, ki ga omogoča enemu od svojih vrhunskih (starejših) inženirjev.

»Zavod za zaposlovanje postaja most med zaposlitvijo in čakanjem na upokojitvijo,« je dodala Klampferjeva, ki vidi zaupanje med delavcem in delodajalcem kot sveti gral moderne kadrovske politike: »Prilagoditi moramo ergonomijo delovnih mest, odpraviti stereotipe do starejših, izboljšati odnose na delovnem mestu in vpeljati kadrovsko politiko, ki omogoča izobraževanje starejših,« je povzela.

Joveva je v delu, ki je bil namenjen iskanju rešitev za dvig dodane vrednosti, navedla paradoksalen podatek, da imamo v okviru Inštituta Jožef Štefan mednarodni center za umetno inteligenco, priznan s strani UNESCA, medtem ko država v celoti zaostaja za evropskim povprečjem digitalne razvitosti. Javornikova v begu možganov vidi pozitivne posledice, saj si v tujini nabirajo dodatne kompetence, toda možgani morajo krožiti: »Da pa bi se to zgodilo, moramo biti do tujcev prijazna družba, kar Slovenija ni, ter imeti primerno prilagojen trg dela za visoko kvalificiran segment.« Ob tem Knez vidi večjo dodano vrednost tudi v povezovanju gospodarstva z izobraževalnim sistemom: »Trende in razvoj lahko v našem podjetju predvidimo za pet do sedem let vnaprej in se jim prilagodimo. Gre za specifična znanja, ki jih ni mogoče dobiti samo na fakultetah.« Za konec je Javornikova izpostavila še enega izmed stereotipov: »Sodoben trg dela zaposluje vsaj štiri generacije in čas je, da v Sloveniji prenehamo ves čas govoriti o digitalni nepismenosti. Moramo se zavedati, da je internet izumila ravno generacija ‘boomerjev’, ki prav zdaj zaključuje svojo karierno in delovno pot.«

Celotno razpravo si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 15. aprila 2021, gostila okroglo mizo ROLLER COASTERJI NAMESTO DOBREGA ZGLEDA: Prava<->vladavina, pravi mediji in prav(n)a država.

Razprava je bila razdeljena na dva sklopa: v prvem delu so bili sogovorniki evropske poslanke Irene Joveve podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova, slovaški evropski poslanec Michal Šimečka ter profesor evropskega prava Alberto Alemanno. Obravnavali so širšo evropsko sliko, iskali odgovore na vprašanja v zvezi z mehanizmom vladavine prava, na podlagi tega pa spregovorili tudi o državah kršiteljicah in se dotaknili alarmantnih razmer v medijih. Razpravljalci v drugem delu pa so bili predsednik LMŠ in nekdanji premier Slovenije Marjan Šarec, namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za tisk Scott Griffen, profesor novinarstva in medijskih politik Marko Milosavljević ter odvetnica in specialistka za medijsko pravo Jasna Zakonjšek. Z Ireno Jovevo so iskali in preigravali scenarije možnih rešitev glede trenutne situacije v Sloveniji.

Komisarka Vera Jourova je izrazila zaskrbljenost zaradi nazadovanja temeljnih evropskih vrednot. V mehanizmu vladavine prava vidi orodje, ki bo lahko izpolnjevalo svojo nalogo. Pojasnila je, da Komisija pospešeno pripravlja smernice za uporabo omenjenega mehanizma, saj si ne želijo, da morebitna sprožitev mehanizma ne bi zdržala presoje Evropskega sodišča. Koncept pravne države namreč ni reduciran zgolj na delovanje sodstva, pač pa zajema širše vidike demokratične družbe, kot so boj proti korupciji, varovanje človekovih pravic ter svoboda in pluralnost medijev. »Poročilo o vladavini prava v Sloveniji zajema več pozitivnih vidikov, na primer dober sistem za boj proti korupciji. Je pa komisija izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev, nekaterih napadov na novinarje, še posebej pa so zaskrbljujoči dogodki v zvezi s financiranjem STA,« je povzela situacijo v Sloveniji, ob tem pa dodala, da spremljajo pritiske na medije, ki se dogajajo tako s strani kapitala kot tudi s strani politike ter pristavila: »Vse države članice morajo priznati vlogo medijev kot enega izmed stebrov demokracije. Namesto da bi jim oteževali delo, bi jim morali omogočiti boljše pogoje za delo.« Nedavne žaljive tvite predsednika vlade Janeza Janše, ki jo je zaradi sodelovanja na predmetni okrogli mizi označil za podpornico ljubiteljev rdeče zvezde, pa je komentirala: »Vedno se rada odzovem na povabilo na vsak pogovor, kjer se soočajo mnenja in kjer lahko pojasnim delo Komisije. Vrednote se ne bodo branile same in naša naloga je, da to počnemo. Vedno sem pripravljena na pogovor in sodelovanje z odprtimi kartami, četudi bi me povabil kdo drug.«

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila, da je pomembno omeniti, da mehanizem vladavine prava ni namenjen zoper določene države, ampak se uporablja za vse, in sicer na podlagi objektivnih meril. Res pa je tudi, da je v nekaterih državah članicah več kršitev pravne države: »Vprašanje vladavine prava ni nacionalna politika in ni ideologija.«

Evropski poslanec Michal Šimečka je poudaril, da je situacija na terenu vedno slabša: »Tisti, ki ne želijo vladavine prava, delujejo bistveno hitreje, kot pa jih mi lahko ustavimo s svojimi orodji. Previdnosten pristop enostavno ni pravi. Če bomo v eni ali več državah članicah dopustili, da se vzpostavijo nedemokratični režimi, bo to začetek konca EU. Da EU deluje, moramo imeti enake politike in zaupanje, ki izhaja iz pojmovanja, da so vse države članice demokracije.« Dodal je še, da je težko zaščititi medijsko svobodo, če ni moč uporabiti mehanizma vladavine prava: »Zelo pomembno je, ali je nek nacionalni medij neodvisen, ali vlada diskriminira manjšine ali ne, ali tolerira sovražni govor ali ne. Vidimo, da gre na Poljskem in Madžarskem to z roko v roki. Predsednica Evropske komisije je povedala, da komisija išče poti, kako zaščititi medije, zato čakam, kdaj se bo to zgodilo; nenazadnje tudi s finančno podporo neodvisnim medijem na vseh ravneh. Najboljše, kar lahko naredimo za novinarstvo, je, da kupimo dober lokalni časopis.«

Tudi profesor Alberto Alemanno je bil oster do Evropske komisije, saj meni, da je pretirana previdnost zaradi morebitne izgube primera pred Evropskim sodiščem slaba: »Komisija ne izrablja vseh pristojnosti za uveljavitev vladavine prava. Težavo vidim v tem, da Komisija nima zadostne politične podpore, hkrati pa bi se lahko oprla na civilno družbo in nevladne organizacije. Svoje bi lahko odigrali tudi deležniki v gospodarstvu, ki bi lahko postali veliko bolj politični.«

»Vladavina prava je osnovni postulat Evropske unije in Slovenija s tem nikoli ni imela težav. Do sedanje vlade,« pa je povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. »Sam sem deležen napadov že, odkar sem stopil v predsedniško družbo, za novinarje pa je takšen odnos do njih šok. Ta šok je nameren, da bi se ustrašili in odnehali. Izčrpavanje STA je kot obleganje mesta, ki ga izčrpavaš in stradaš, dokler ne popusti. Novinarji ne smejo pokazati strahu. Ekstremizma ni tako veliko, je pa glasen. Moramo ravnati samozaščitno in se angažirati, ko bodo volitve.«

»Težko je reči, da je Slovenija kopija Madžarske, vidimo pa, da obstajajo enaki načini, s katerimi se skuša diskreditirati novinarje, tudi s strani politike. Zmerja se jih z izdajalci, sovražniki nacionalnih vrednot in velik problem je to, da bodo ljudje začeli na njih gledati kot na tarče,« je izpostavil predstavnik IPI Scott Griffen. Ker so javni zavodi tesno vezani na javno financiranje, jih vlade lažje spodkopljejo, zato je pomembno, da se za obstoj neodvisnih javnih medijev in agencij borimo. Nenehni napadi na novinarje iz najvišjih pozicij v državi vplivajo na njihovo delo, zato je treba vzpostaviti vzdušje koalicije demokratičnih ustanov v demokratični družbi, je dejal.

Odvetnica Jasna Zakonjšek je pojasnila, da je v zvezi z delom novinarjev dopustna ostra kritika. V trenutku, ko pa kritika preide na zasebno sfero, to ni več nekaj, kar bi morali novinarji trpeti. Aktualna vlada še zdaleč ni edina vlada, ki bi ji bili novinarji na poti. Zaradi narave njihovega dela so zoprni vsaki vladi, ker sprašujejo tudi neprijetne stvari. Zaradi družbenih medijev in neposrednega dostopa do volilne baze pa se je intenziteta napadov bistveno povečala. »Demokracija ne stoji in ne pade samo na svobodnem novinarstvu, ampak tudi na pravosodju in zaupanju vanj. Pozornost mora biti na vseh institucijah demokracije,« je še poudarila.

Profesor Marko Milosavljević je v razpravi veliko pozornosti namenil vulgarnemu in škodoželjnemu komuniciranju z javnostjo aktualnega predsednika vlade, ki pa ga ne preseneča. Opozoril pa je na tendence podrejanja medijev: »Prvi korak je javna televizija in STA, sledijo dogovori z lastniki zasebnih medijev – bodisi, da se jih prestraši, utiša ali da zmanjšajo svojo mejo kritičnosti.« Celotna kritična in demokratična slovenska javnost bi po njegovih besedah morala nastopiti usklajeno in pokazati svojo demokratično držo: »Živimo v EU, živimo v demokraciji in časi avtokratov so minili. Za to sta potrebni odločnost in odsotnost strahu. Uspeh ljudi, ki funkcionirajo agresivno, je ogrožen, ko se jih ne bojimo.«

Celotno razpravo si lahko v originalu pogledate spodaj:

Evropska poslanka Irena Joveva se je danes, 14. aprila 2021, udeležila virtualne konference o obnavljanju odnosov in prihodnosti med Afriko in Evropo, ki jo je organizirala politična skupina Renew Europe. Razpravljala je na temo oblikovanja po-pandemičnih zdravstvenih sinergij. Pandemija COVID-19 je namreč ponovno pokazala nujnost stalnega in kakovostnega sodelovanja med Evropsko unijo in Afriko v okviru zdravstvenega sektorja. Pogovor je tekel o tekočem obvladovanju pandemije, pridobljenih izkušnjah ter sodelovanju med Evropsko unijo in Afriko v prihodnje.

Poslanka Joveva je izpostavila pomen precepljenosti, ki lahko edina zameji pandemijo. Žal je velika ovira počasna dobava cepiv, pri čemer je Afrika v še posebej slabem položaju. Neenakosti med državami in gospodarstvi se s tem vse bolj povečujejo. Afrika ima težave tudi z lastno proizvodnjo cepiv – pri poskusih vzpostavitve trajnostne industrije cepiv v Afriki je še vedno veliko izzivov. “Proizvodnja cepiv je zapletena, zahteva velike finančne naložbe in dolgoročno vizijo. Osredotočiti se je treba na vprašanja, kot je inovativno financiranje, ki bi omogočalo zagotavljanje kakovosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na stotine tisoč ljudi na afriški celini umrlo zaradi nalezljivih bolezni, kot so rumena mrzlica, ebola, kolera, tuberkuloza in malarija. Očitno je torej treba okrepiti afriške zdravstvene sisteme ter vzpostaviti nacionalne in skupnostne zdravstvene sisteme, ki so dostopni, trajni, odporni in visokokakovostni,” je še dodala.

Poudarila je tudi, da je bila Evropska unija ena največjih darovalk cepiva proti Covidu-19, prav tako večina cepiv in zaščitne opreme v Afriko prihaja iz Evrope. Ob tem je poslanka izrazila zaskrbljenost glede tega, ali bo Serum inštitutu iz Indije dejansko uspelo v Afriko dostaviti obljubljene doze cepiva, saj bi Indija te odmerke utegnila prednostno uporabiti za svoje prebivalstvo. Prav “cepilni nacionalizem” ali bolje rečeno protekcionizem pa najbolj škodi prizadevanjem, da bi svet izšel iz krize.

“Pred nekaj tedni je bilo v tisku precej insinuacij, da tudi Evropska unija zagovarja takšno stališče, kar pa ne drži.  V nasprotju z nekaterimi ostalimi deli razvitega sveta je EU še vedno ena največjih izvoznic cepiv in je zavezana shemi Covax. Je tudi močan zagovornik odprte trgovine in svetovnih prizadevanj,” je dejala Joveva in ob tem naštela še nekatere uspešne humanitarne projekte: “Zdravje je postavljeno v središče nove strategije EU-Afrika.”

Poslanka je spregovorila tudi o izzivih na drugih področjih, kot so boj proti podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter potencial zelene rasti. Evropske razvojne cilje v Afriki morata spremljati angažiranost in dialog ter resnično partnerstvo. Po mnenju Joveve bi lahko Evropska unija v partnerstvu z Afriko storila veliko več. Povečati bi bilo treba izmenjavo dobrih praks in informacij ter afriškim državam omogočiti pogoje, da bi lahko v celoti izkoristile svoj potencial. “Ne samo zato, ker je to pravilno, ampak tudi zato, ker to pomaga nam vsem. Vedno bolj smo odvisni drug od drugega, zato bi morali globalne probleme reševati skupaj. Kajti po koncu zdravstvene krize bo treba rešiti še zahtevnejšo in dolgoročnejšo krizo globalnega segrevanja,” je zaključila.

Celoten drugi sklop dogodka si lahko ogledate tukaj.

Izjava evropskih poslancev Renew Europe/LMŠ, Irene Joveve in Klemna Grošlja, v povezavi z navedbami glede tako imenovanega non-paperja o Zahodnem Balkanu.

V sklopu predsedovanja Svetu EU bi Slovenija morala zagovarjati v prvi vrsti nadaljnji proces integracije držav Zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo. To bi morali početi tudi v skladu z evropskimi vrednotami, načeli, pogodbami in dogovori, predvsem pa brez kakršnegakoli evroskepticizma ali – še huje – želja po spreminjanju meja med državami v omenjeni regiji. A Janez Janša nas s svojo destruktivno politiko očitno tudi v zunanjih odnosih pelje v povsem drugo smer.

Kaj v diplomatskih krogih do regije zagovarja aktualna vlada, žal ne vemo, je pa res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije Zahodnega Balkana. V vsakem primeru bi moralo vsem biti jasno, da bi spreminjanje meja med državami v regiji oziroma spreminjanje teritorialne ureditve v BiH vodilo kvečjemu v prelivanje krvi. V prihodnosti si želiva BiH, ki ne bo temeljila na ideologiji etničnih delitev, temveč na evropskih vrednotah preseganja etničnih delitev in sektaštva. A vendar naj ponovno poudariva, da je želja po preoblikovanju meja po etnični pripadnosti neutemeljena in v nasprotju z evropskimi vrednotami, ki zagovarjajo krepitev regionalnega sodelovanja z zagotavljanjem enakih pravic vseh državljank in državljanov Zahodnega Balkana, ne glede na to, kje živijo. Zato so kakršnekoli ideje v zvezi s tem nesprejemljive, neupravičene in škodljive tudi za Slovenijo ter njene vitalne interese v regiji in v Evropi. Mir in stabilnost Zahodnega Balkana sta namreč strateškega pomena za Slovenijo, tako varnostno kot tudi gospodarsko.

V sredo, 7. aprila 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila  spletne razprave “Pandemija, mladi in Evropa: kako preprečiti izgubljeno generacijo?” v organizaciji Evropskega parlamentarnega združenja (European Parliamentary Association). V pogovoru so mladi Evropejci največ pozornosti namenili preprečevanju dolgotrajne množične brezposelnosti mladih ter zapolnjevanju vrzeli v zanju, ki bo posledica prekinitve tradicionalnega učnega procesa.

Pandemija mladim zmanjšuje možnosti za izobraževanje in zaposlitev. Vse pogosteje slišimo, da je ‘lock down’ generacija izgubljena generacija. Evroposlanka Joveva se je strinjala z mladimi, da je v tem času resnično težko biti star 20 let. »Biti zaprt, brez pristnih socialnih stikov in se za nameček še izobraževati na daljavo je zagotovo velik zalogaj.« Uvodoma je poudarila, da je področje izobraževanja v pristojnosti držav članic, kar pomeni, da so se države različno soočile z izzivi pandemije. A to ne pomeni, da se na evropski ravni na tem področju ne počne nič.

»Na začetku epidemije, v t. i. prvem valu, ko nismo vedeli veliko o virusu, je bilo edino pravilno, da so se izobraževalne ustanove zaprle. Nihče ni vedel, kako dolgo bo vse to trajalo, kako dolgo bo potrebno šolanje na daljavo ali kakšni bodo učinki tovrstnega poučevanja. Danes vidimo, da imajo evropski izobraževalni sistemi veliko pomanjkljivosti.« Joveva se je strinjala z ugotovitvami, da je pandemija povzročila tudi pomanjkanje razvoja socialnih veščin in povečala psihološke posledice ter neenakosti. »V Parlamentu smo si že pred pandemijo prizadevali za promocijo IT veščin, izobraževanja bolj naravoslovnih ved (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), prostovoljstva, pripravništva, programov izmenjave … Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota sta odlična primera, ko skušamo premostiti vrzel tradicionalnega šolanja, saj učita o mednarodnih kompetencah, spodbujata praktično delo in odpirata nova obzorja

V razpravi je Joveva izpostavila, da je digitalno izobraževanje ključno, saj predstavlja naložbo v prihodnost in razvoj posameznika in družbe. Komisija, ki je še pred pandemijo pripravljala reformo šolstva in priprave smernic na ravni Unije, je oktobra predstavila Akcijski načrt za digitalno izobraževanje. V skupnem interesu vseh držav članic EU je, da v celoti izkoristijo potencial izobraževanja kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in prehod v digitalno gospodarstvo ter za večjo socialno kohezijo, predvsem v luči krize, s katero se še spopadamo.

Sodelujoči so soglašali, da smo se v času pandemije vsi začeli (še bolj) zavedati pomembnosti prostovoljstva. Joveva, ki je bila poročevalka v senci za Evropsko solidarnostno enoto, je dejala, da si v Parlamentu prizadevajo za nadaljnje izboljšanje prostovoljnih možnosti. Novi program Evropske solidarnostne enote bo bolj dostopen, bolj vključujoč, udeležencem bo zagotavljal več varnosti in zaščite, izpostavljeno pa je tudi t. i. spletno prostovoljstvo.

»Nacionalne agencije se lahko sklicujejo na klavzule o višji sili. To jim bo omogočilo, da ocenijo možnost sprejetja dodatnih stroškov do najvišjega zneska nepovratnih sredstev. Omogoča jim tudi preložitev načrtovanih dejavnosti za največ 12 mesecev na projekt. Komisija je zagotovila tudi 100 milijonov evrov za Razpis za digitalno izobraževanje, ki bo podpiral projekte v šolskem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in visokem šolstvu. Cilj tega razpisa bo izboljšati spletno učenje, učenje na daljavo in kombinirano učenje – vključno s podporo učiteljem in mentorjem.«

Kljub zahtevnosti obravnavanih tem so mladi razpravo sklenili v optimističnem duhu, predvsem pa so bili veseli možnosti, da so lahko svoje izkušnje in razmišljanja delili z evropskima poslancema. Pogovora se je namreč udeležil tudi mladi evropski poslanec Alexander Bernhuber (EPP) iz Avstrije.