Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 27. februarja 2023, udeležila seje odbora za kulturo v državnem zboru. Na njej so obravnavali (ne)uporabo slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih v Sloveniji. Članice in člani odbora so soglasno sprejeli sklep s podporo prizadevanjem evropske poslanke, pozdravili pa so tudi predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka je svoj govor začela z osebno noto, predvsem pa je izpostavila, da morajo vsa na slovenskem in posledično EU trgu prisotna podjetja spoštovati našo državo in jezik.
Uvodoma je Joveva pojasnila, kaj jo je gnalo k ukrepanju: “Ful sori. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna – oziroma razume – moj oče. /…/ Vidim pri njem željo biti v koraku s časom, kar v prevodu pomeni v čim lažjem stiku ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi, s civilizacijo. In … kaj njemu pomagata ti dve angleški besedi, če na primer hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kaj na Netflixu? Gledati Disney+ risank z vnukinjo? Imeti kaj od Appla, konec koncev? V bistvu mu spet lahko rečem samo ‘ful sori’, ampak ti pač ne moreš tega imet in gledat. Lahko gledaš, no, ampak ne boš razumel. Ful sori.”
Nato je razmišljala še širše, ker ne gre le za starostnike, ljudi, ki pač ne govorijo tujih jezikov, gre tudi za mlade, zlasti pa gluhe, naglušne, slepe, slabovidne … Zato je poslanka začela z iniciativo “Po slovensko, hvala”, katere prvi korak so bila javna pisma direktorjem določenih podjetij.
“Jaz lahko gledam Netflix, Amazon prime, Disney+, lahko imam vse možne Apple naprave in nimam težav z razumevanjem ali uporabo. Ampak – zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku?”
Joveva je poudarila, da se bo v prihodnosti prehod v digitalni svet poglobil in da je seveda znanje tujih jezikov vedno dobrodošlo. Vendar pa diskriminacija jezikov pri multinacionalkah prinaša številne negativne posledice. Opozorila je na degradacijo knjižnega jezika in dodala, da bi s ponujanjem slovenščine v digitalnem svetu finančno podprli tudi domače prevajalke in prevajalce ter da bi s tem podjetja pokazala spoštovanje do jezika, kulture in države, v kateri poslujejo.
“Jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje. /…/ Če neko podjetje pride svoje vsebine ali izdelke ponujat na slovenski trg, posledično trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. Fizično, digitalno, vseeno je, razlik v tem okviru ne sme biti.”
Četudi kdo protestno ne bi uporabljal storitev teh podjetij, se s tem nič ne reši, je še prepričana Joveva: “Uporabljati materni jezik doma je moja pravica in moja izbira.”
Prisotne je pozvala k enotnosti in opomnila, da je zakon o javni rabi slovenščine zastarel in pomanjkljiv, zato pričakuje, da bo podlaga za novelo zakona, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo in ga bo po lastnih navedbah kmalu poslalo v javno razpravo, dobra.
Na ravni Evropske unije se je dotaknila direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo, a ne omenja eksplicitno diskriminacije na podlagi jezika. Napovedala je, da bo to zabeleženo v prihajajočem poročilu o implementaciji direktive, ki ga bodo v bližnji prihodnosti sprejeli na odboru za kulturo v Evropskem parlamentu. Kot primere dobrih praks je poslanka navedla druge manjše jezike, kot so islandščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina, ki so uspeli doseči prisotnost in enakopravnost v digitalnem svetu. Prav tako po njenih besedah obstajajo tuja podjetja v Sloveniji, ki svoje vsebine ponujajo v slovenščini.
“Velikost (ali majhnost, če želite) nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture. Če tega podjetja ne bodo razumela zlepa, bo pač treba to urediti drugače. Ni potrebe, da smo samo hvaležni, da so ti ponudniki storitev sploh na našem trgu. Seveda je dobro, da so, toda spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino.”
Navzočim je razložila tudi, da je z nekaterimi predstavniki podjetij sestanke že imela, so pa ti zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik: “Ker jim ni treba. Ker ni pritiska, ker ni zakonodaje. Rešitev je torej na dlani.”
“Preden se kdo oglasi in reče ja, ampak potem bodo pa vsa ta podjetja šla, a res to hočemo, odganjat podjetja iz Slovenije … a veste, kaj so mi pa glede tega rekli? Da vedno upoštevajo zakonodajo in da doslej še nikoli niso zapustili neke države. Torej, še enkrat, rešitev je na dlani.”
Na seji so med drugim sodelovali še predstavniki ministrstva za kulturo, službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, inšpektorata za kulturo in medije, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in Kulturniške zbornice Slovenije.
Odbor za kulturo DZ je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sledeča sklepa:
- Odbor za kulturo podpira prizadevanja ministrstva za kulturo in evropske poslanke Irene Joveve ter drugih posameznikov institucij, da se slovenski jezik kot eden od uradnih jezikov Evropske unije uporablja na Applovih napravah in operacijskih sistemih ter pretočnih medijskih storitvah ponudnikov Amazon Prime, Disney+ in Netflix, ki ne ponujajo podnapisov in sinhronizacije v slovenščini.
- Odbor za kulturo predlaga odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, da v okviru svojih pristojnosti obravnava problematiko nedostopnosti vseh uradnih jezikov Evropske unije na enotnem trgu Evropske unije ter da evropskim institucijam predlaga rešitve za to problematiko.
Celotni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.
