”Dezinformacijo uničiš takrat, ko jo znaš ločiti od resnice.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 9. oktobra 2023, na Forumu za upravljanje interneta v Kjotu na Japonskem govorka na razpravi o boju proti dezinformacijam. Med drugim je pojasnila, kaj v EU počnejo na tem področju, hkrati pa poudarila, da še tako stroga zakonodaja ne bo dovolj za popolno uničenje dezinformacij ali lažnih novic: ”Dezinformacijo uniči samo bralka ali bralec, ki jo zna razločiti,” je bila jasna.

Joveva je uvodoma primerjala poslanstvo novinarke, kar je nekoč bila, s poslanstvom v Evropskem parlamentu, z vidika dezinformacij oziroma lažnih novic:

”Razlika je v tem, da kot novinarka nikoli nisem bila del tega. Zdaj – kot političarka – sem, toda proti svoji volji.”

Kot je pojasnila, s tem želi povedati, da kot novinarka nikoli ni niti pomislila, da bi manipulirala z dejstvi, kaj šele napisala laž. Kot političarka pa je očitna tarča različnih dezinformacijskih propagand, ki ”seveda prihajajo s točno določenega dela politike oziroma njihovih podpornic in podpornikov”, pa nikoli ne temeljijo na njenem delu ali vsebini, ki jo objavi, temveč na videzu, spolu, poreklu …

V nadaljevanju je poslanka spregovorila o delu Evropske unije na tem področju in poudarila, da počnejo toliko, kolikor v okviru svojih pristojnosti lahko. Pri tem je omenila Evropski akt o svobodi medijev, za katerega je Evropski parlament nedavno sprejel stališče in pri oblikovanju katerega je aktivno sodelovala kot parlamentarna pogajalka. Sodelovala je tudi pri oblikovanju akta o digitalnih storitvah:

”Zakon industrijo zavezuje h konkretnejšemu boju proti nezakonitim spletnim vsebinam. Določa, da morajo velike spletne platforme in spletni iskalniki sprejeti ukrepe za zaščito svojih uporabnic in uporabnikov pred škodljivimi in nezakonitimi vsebinami, blagom in storitvami.”

Joveva je pojasnila, da moramo odgovornost na tem področju prevzeti vsi, tako politika kot multinacionalke, še zlasti pa države članice, ki morajo zakonodajo uveljavljati v praksi.

Izpostavila je še sistem hitrega obveščanja, ki so ga v Uniji vzpostavili kot odziv na tako imenovano “infodemijo” v času pandemije. Po njenih besedah sistem temelji na odprtih informacijah ter črpa iz spoznanj akademskih krogov, spletnih platform in mednarodnih partnerjev. Za učinkovitega se je izkazal tudi pri ruskem agresorju oziroma vojni v Ukrajini, ko so bili prav tako pomembni in potrebni hitri odzivi na vse dezinformacije.

”Dezinformacije so lahko zelo škodljive, če so ciljno usmerjene, kar običajno so. Na ta način narašča nezaupanje, prebivalstvo se polarizira in ogrožene so demokracije.”

V isti sapi pa je Joveva poudarila predvsem potrebo po informacijskih kampanjah in večji vključitvi medijske pismenosti v šole, saj se še vedno na splošno podcenjuje njen pomen. Po mnenju poslanke način za resnično zmago v boju proti dezinformacijam ni trda zakonodaja, temveč znanje in razumevanje vsebine, ki jo sprejemamo.

Razpravo je sklenila s prepričanjem, da v EU opravljajo veliko dela, da pa je še vedno treba storiti veliko, zlasti na globalni ravni. Na koncu se vse začne pri jasni komunikaciji, ki temelji na preverjenih informacijah, ter dobrim sodelovanjem med oblikovalci politik, zainteresiranimi stranmi, javnostjo in lokalnimi organizacijami pri iskanju rešitev za zaščito naših državljanov in demokracij,  da bi imeli varnejši in boljši (spletni) svet za vse.

OZADJE

Od 8. do 12. oktobra 2023, poteka 18. letno srečanja Foruma za upravljanje interneta, ki ga tokrat gosti japonska vlada v Kjotu. Osrednja tema foruma je: “Internet, ki ga želimo – krepitev moči vseh ljudi.” V okviru Foruma bodo naslovili osem tematik: umetna inteligenca in razvijajoča tehnologija; preprečevanje razdrobljenosti interneta; kibernetska varnost, kibernetski kriminal in varnost na spletu; upravljanje podatkov in zaupanje; digitalni razkorak in vključenost; globalno digitalno upravljanje in sodelovanje; človekove pravice in svoboščine ter trajnost in okolje. Poleg evropske poslanke Irene Joveve, ki je bila del razprave z naslovom “Boj proti dezniformacijam, da bi digitalni prostor spet postal zaupanja vreden,” so razpravljali še Agustina Ordonez, članica argentinskega nacionalnega kongresa, Sunil Abraham, indijski analitik za tehnološko politiko in direktor za javno politiko pri podjetju Meta India, Craig Jones, direktor direktorata za kibernetski kriminal pri Interpolu ter Jennifer Bramlette, koordinatorka za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo pri varnostni službi Združenih narodov.