“V vseh državah članicah opažamo težave v zdravstvenih sistemih, v vsaki primanjkuje zdravnikov in zdravil. To je skupna težava Evropske unije,” je v pogovoru za češki Zdravotnicky denik dejala evropska poslanka Irena Joveva, podpredsednica pododbora za javno zdravje (SANT). To je le eno od številnih pomembnih vprašanj javnega zdravja, ki jih je treba obravnavati. Zato je po njenem mnenju nujno ustanoviti stalni odbor za javno zdravje, kot bo nujna tudi Evropska zdravstvena unija.

Uvodoma je poslanka pojasnila, da je bila ustanovitev pododbora SANT zelo pomemben korak pri razvoju politik javnega zdravja v Uniji. Njeno delo na tem področju bo temeljilo predvsem na zagotavljanju javnega zdravja kot celote: zavzemala se bo za to, da bo zdravstveno varstvo dostopno, cenovno ugodno in nediskriminatorno. Čeprav je področje javnega zdravja v pristojnosti držav članic, ne gre zgolj za težave posameznih držav, pač pa za skupni problem Unije, je opozorila.

Enake težave se pojavljajo že leta, če ne celo desetletja, in skrajni čas je, da Unija ukrepa in jih pomaga reševati. To je eden od razlogov, zakaj smo začeli oblikovati Evropsko zdravstveno unijo.

Med drugim je Joveva povedala, da bo njen fokus zlasti na izboljšanju politik na področju duševnega zdravja po vsej Evropski uniji. Prepričana je, da potrebujemo bolj organiziran pristop do reševanja tega kritičnega vprašanja, predvsem med mladimi.

V nadaljevanju je poudarila, da bodo razprave in končno poročilo izredno pomembni pri opredelitvi sprememb, ki so potrebne za zagotovitev ustreznih in učinkovitih politik javnega zdravja.

V poročilu bodo opisani osnovni ukrepi, potrebni za izboljšanje javnega zdravja, poudarjeni glavni problemi in zagotovljene smernice za potrebno zakonodajo, to bo celovita in dobra podlaga za prihodnje zdravstvene politike. Upam le, da ga bo naslednja Evropska komisija upoštevala pri pripravi novih predlogov.

Joveva je novinarki zaupala, da se na evropskem političnem parketu trenutno ukvarjajo z zakonodajo za vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora (EHDS), ki je nedvomno ključnega pomena za zagotavljanje prepotrebnega sodelovanja med državami članicami in je ključni korak k oblikovanju Evropske zdravstvene unije. Ta predlog je ta hip najpomembnejši, vendar ga bo zasenčil prihodnji farmacevtski sveženj, ki je tudi predmet kritik, odkar ga je Evropska komisija začela pripravljati. Po mnenju poslanke je dostop do cenovno dostopnih zdravil bistven za delovanje naših zdravstvenih sistemov, zato moramo zagotoviti ustrezno upravljanje cen: “Morda bi bilo koristno urediti skupna javna naročila Unije in distribucijo med državami članicami, da bi imeli vsi na skupnem trgu enak dostop do zdravil.”

Intervju je sklenila z mislijo, da so v tem mandatu znotraj odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) dosegli velike izboljšave na področju okoljskih politik in pri reševanju problemov, povezanih s svetovno pandemijo. Hkrati s soočanjem s kriznimi razmerami pa se je izpostavila potreba po ločitvi dveh političnih področij, obeh ključnih za našo prihodnost: okolje in zdravje. Ob tem je evroposlanka izrazila prepričanje, da bo prav to eden od rezultatov pododbora SANT – dejanska ustanovitev stalnega, neodvisnega odbora, odgovornega za vse politike (javnega) zdravja.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 18. aprila 2023, gostja v oddaji Jezikovni pogovori na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. V oddaji je spregovorila o pomenu obstoja slovenščine v digitalnem svetu in svoji borbi zanjo, kjer je izpostavila, da boj za slovenščino ne sme biti ideološka tema, za njen obstoj pa je treba sitnariti in vztrajati.

Poslanka je na začetno vprašanje, zakaj in kako je njej uspelo priti do vodstva podjetja Apple, odgovorila, da je sama najprej pisala spletnim platformam s pretočnimi vsebinami, nato pa je poziv razširila še na omenjeno podjetje, saj je treba ponudnike kljub podobni problematiki obravnavati različno.

“Pripravlja se določena prenova zakonodaje v Sloveniji, ki bi lahko stvari spremenila, da bodo v podjetjih morali pohiteti z lokalizacijo slovenščine, ki jo obljubljajo.’’

Glede srečanj s predstavniki Netflixa, Disneyja in Appla je dejala, da so slednji pokazali največ resnosti, saj so tematiko dodobra poznali. Čeprav ne razkrivajo konkretne časovnice, je po mnenju poslanke ravno pritisk na podjetja z različnih strani prispeval k njihovi angažiranosti.

Na vprašanje, ali podjetje s takšnim pristopom želi le pridobivati na času, je poslanka odvrnila, da bo preprosto treba vztrajati.

“Naš skupen cilj je tako ali tako enak. Njihov cilj je ostati v Sloveniji in doseči ljudi s slovenščino, naš cilj pa zagotoviti enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu, kot uradnega jezika Evropske unije.’’

Predstavnikom Appla je Joveva zelo jasno povedala, da bo napredek vestno spremljala in da bodo ostali v stiku. Optimistična ostaja tudi zaradi strahu podjetij pred negativno publiciteto. O možnosti politične razširitve pobude pa je izpostavila:

“Upam – in trenutno tudi kaže tako – da ta tema ne bo ideološka ali politična. Konec koncev so bili tudi na odboru za kulturo (v državnem zboru) predstavniki različnih strank in so enotno sprejeli sklepe seje.’’

Spregovorila je tudi o pomenu jezikovne raznolikosti za Evropsko unijo.

“Temeljna vrednota Evropske unije je že bila izpostavljena – to je jezikovna raznolikost. V evropskih institucijah je to zelo jasno, saj je vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije – tudi slovenščina – med seboj enakopravnih. V Evropskem parlamentu je pomen tega jasen tudi poslankam in poslancem iz večjih držav.’’

Poudarila je, da se jezikovna raznolikost v svojem splošnem pomenu in namenu praktično vedno, kjer je to mogoče, dodaja v različne dele evropske zakonodaje. Multinacionalkam je razložila tudi, da lahko v prihodnje vsem pritiskom sledi še zaslišanje na pristojnem odboru Evropskega parlamenta, to je odboru za kulturo.

“Ta podjetja nimajo težav ali izzivov samo z jeziki, ampak bi v primeru zaslišanja morali pojasnjevati še marsikaj drugega.’’

V zaključni misli je povedala, da je vesela, da so borke in borci za slovenščino številčni, predvsem pa, da so se njihove pobude razširile tudi na politiko. Odločna je, da je treba ‘‘sitnariti’’, vztrajati in delati na zakonodaji – tudi na evropski ravni.

Poleg poslanke je bil gost v oddaji še Lenart J. Kučić, svetovalec za medije ministrici za kulturo. Celotni oddaji lahko prisluhnete tukaj in na platformi Spotify, članek o pogovoru pa si lahko preberete tudi na RTVSLO.

”Znanje je vedno bilo in vedno bo moč. Pridobite ga in uporabite ga sebi v prid,” je evropska poslanka Irena Joveva v video nagovoru pozvala mlade udeleženke in udeležence dogodka dialoga z državljani, ki je potekal 14. aprila 2023, na avstrijskem Koroškem. Dogodek je združil avstrijske in slovenske dijak(inj)e v okviru dogodkov Pogovori o evropski prihodnosti. 

Razpravljali so v angleškem jeziku o temi “Evropsko leto izobraževanja in usposabljanja – Raziskovalno območje Alpe-Jadran: kje so moje priložnosti?”.

Posebnost “Evropskih pogovorov o prihodnosti” je v tem, da se lahko mladi pogovarjajo s političnimi predstavniki z najrazličnejših ravni, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami. Dogodka se je z video nagovorom udeležila tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki je povedala, da Unija s svojimi politikami ne spreminja le našega vsakdana, temveč tudi industrijo in trg dela. “Slednji se hkrati sooča z velikimi izzivi in priložnostmi; med odraslimi je ogromna vrzel v znanju oziroma pridobivanju digitalnih veščin, trenutno pa si jih manj kot 37 odstotkov aktivno prizadeva izboljšati svoje znanje.”

Poslanka je poudarila, da je treba pomanjkanje znanj in spretnosti na trgu dela reševati z organizacijo usposabljanja za preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev v skladu z zahtevami trga dela. Dejala je, da na to opozarja predvsem, ker so mladi udeleženci dogodka v starosti, ko izbirajo svojo izobraževalno pot ter s tem svojo prihodnost in poklicno pot.

Evropska unija s programi, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota, Discover EU in Horizont Evropa, ponuja številne priložnosti. “Izkoristite te programe,” je pozvala mlade.

“Vsi ti in še številni drugi programi so bili vzpostavljeni za učenje, pridobivanje novih spretnosti ali zgolj življenjskih izkušenj, ki bodo obogatile vaše življenje in vam dale dragoceno znanje, ki vam bo pomagalo v prihodnosti. Znanje je vedno bilo in bo moč – pridobite ga in uporabite v svojo korist.”

Dogodka so se udeležili tudi Peter Kaiser, predsednik Socialistov in demokratov Avstrije na Koroškem, Martin Polaschek kot deželni minister za izobraževanje prek video sporočila ter Anna Seip iz generalnega direktorata Evropske komisije EAC.

Kratek video povzetek dogodka (v avstrijskem oziroma angleškem jeziku) si lahko pogledate tukaj. 

Evropska poslanka Irena Joveva je za šaleško glasilo Naš čas, ki je izšlo v četrtek, 6. aprila 2023, spregovorila o osebnem življenju, svojem delu v Evropskem parlamentu, prioritetah njene politične skupine Renew Europe in o obisku Velenja. Med drugim je izpostavila pomen priprave evropske medijske zakonodaje, pri kateri sodeluje kot ena od poročevalk: “Preprosto, če pade svoboda medijev, pade demokracija.”

Joveva je uvodoma odgovarjala na nekoliko bolj osebna vprašanja, kjer je pojasnila, da že od nekdaj živi slogan Evropske unije: združeni v različnosti. Sebe bi z eno besedo opisala kot altruistko, ki ne prenese nepravice, pametnjakovičenja in jezika sovraštva, vsak dan pa se zbudi z željo biti dober zgled vsem.

‘‘Vsak večer se vprašam, ali bi bila moja pokojna mama ponosna name. Verjamem in čutim, da bi bila, ker ostajam zvesta sebi, volivkam, volivcem in vrednotam.’’

V intervjuju je poslanka predstavila svoje delo v parlamentarnih odborih. Med drugim je aktivna v odboru za kulturo in izobraževanje, kjer deluje kot poročevalka v imenu Renew Europe za Evropski akt o svobodi medijev. Trenutno debata teče o usmeritvah in predlogih sprememb akta, sledila bodo pogajanja o končnem besedilu.

V omenjenem odboru sodeluje tudi pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva. Aktivna je tudi v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, kjer se zavzema predvsem za enako plačilo za enako delo in za prepoved neplačanih pripravništev na evropski ravni. Joveva deluje še v posebnem odboru o pridobljenih izkušnjah iz pandemije ter v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, pred kratkim pa je postala tudi podpredsednica pododbora za javno zdravje. Pri slednjem se želi osredotočati na enakopraven dostop do zdravstva in problematiko duševnega zdravja.

Beseda je tekla tudi o poslankinem boju za enakopravnost slovenskega jezika v digitalnem svetu. Kulturno ministrstvo pripravlja prenovo zakonodaje, Joveva pa je predstavnikom podjetij, ki diskriminirajo slovenski jezik, jasno povedala, da namerava vztrajati do konca. Na vprašanje, od kod izhaja poslankin zanos za to področje, je odvrnila:

‘‘Iz popolnoma osebne izkušnje z očetom, ki pač ne govori angleško, želi pa – upravičeno – biti v koraku s časom. /…/ Razmišljala sem še širše in pomislila na mlade, pa na slepe, slabovidne, gluhe in naglušne. Ti ljudje so diskriminirani zato, ker so se neka tuja podjetja odločila, da jim na trgu Slovenije, torej trgu EU, menda ni treba upoštevati in spoštovati slovenščine, torej uradnega jezika EU. To je nesprejemljivo.’’

S poslanko so spregovorili tudi o nedavnih poročanjih o korupciji v Evropskem parlamentu:

‘‘Za ta dejanja ni opravičila. Vse to je treba raziskati. Jaz takih početij ne morem razumeti. Transparentnost je vsakič na vrhu mojega seznama, zase in za svojo ekipo sem sama postavila najstrožja možna pravila.’’

Ob koncu intervjuja se je dotaknila še svojega dela z Zahodnim Balkanom, saj je Joveva tudi podpredsednica parlamentarne delegacije, ki povezuje Evropski parlament in Severno Makedonijo.

‘‘Praznih besed z evropske strani je bilo že zdavnaj preveč. Ne moremo samo govoriti, obljubljati in celo ukazovati, dati pa nič. Seveda je prav, da zahtevamo reforme in postavljamo določene pogoje, a to, kar obljubimo, moramo dostaviti. Zahodni Balkan je in mora biti del EU.’’