,

”Nihče ni bolj slep od tistega, ki noče videti.”

Nihče ni bolj slep od tistega, ki noče videti.

Ko sem to prebrala v kriminalnem romanu, s katerim sem si te dni krajšala letalske poti, me je prešinilo: to je začetek mojega obširnejšega zapisa o naši nedavni misiji ugotavljanja dejstev na Poljskem.

V nadaljevanju si boste lahko prebrali nekoliko več podrobnosti o vladavini Zakona in pravičnosti, ki zakon in pravičnost razume po izključno svojih merilih in pravilih. Prikladno ime so si izbrali, mar ne?

Ti ljudje sicer zelo dobro vidijo, vendar zgolj in samo – sebe. In nihče ni bolj slep od tistih, ki tega nočejo videti. Ki takšne ljudi, takšno politiko podpirajo. Slepo podpirajo.

“Ne vem, zakaj se smejite, to ni lepo,” mi je rekel poljski minister za izobraževanje. Seveda se nisem smejala, kdo bi se smejal njegovemu bizarnemu monologu, ampak do tja še pridem. Gospoda (iz) Zakona in pravičnosti je zmotilo, ker sem ga ves čas gledala naravnost v oči in mu zelo jasno dala vedeti, kaj si mislim.

Njega pa ni zanimal dialog, niso ga zanimala naša vprašanja. Zanimalo ga je le, kako nam odpredavati stališča poljske vlade in odgovoriti na … no, nič.

  1. ‘Izobraževanje in znanost sta stvar naše notranje politike.’
  2. ‘Akademska svoboda in neodvisnost? Da, da, obstajata.’
  3. ‘Poljska vlada ne financira raziskav, ki mažejo dobro ime Poljske.’
  4. ‘Kot minister pač lahko odločam, kaj se bo financiralo in kaj ne.’

To so njegove dobesedne navedbe. Roko na srce, v tem pogledu naše srečanje z njim ni prineslo novih ugotovitev … razen dodatne, dokončne potrditve, koliko se je poljska vlada dejansko oddaljila od že osnovnih demokratičnih standardov.

Govorili smo namreč tudi s kar nekaj akademiki. Poleg očitkov o nujnosti reforme šolskega sistema so zelo jasno obrazložili, kako oblast izkorišča šolski sistem v politične namene. V prevodu: zase.

Taktika je v resnici sila preprosta. Prvič, ne daš denarja, ker, saj veste, “kot minister pač lahko odločam”. Drugič, vseskozi za vse kriviš (v tem primeru) lokalne oblasti oziroma tiste, ki pač niso del Zakona in pravičnosti.

“Vloga javnih medijev je predstavljati javne osebnosti. Glavne osebnosti, pravzaprav. In to so vladajoči in imajo pač več medijskega prostora. To ni bizarno, to je naravno,” pa mi je rekel predsednik poljskega medijskega regulatorja, ko sem ga vprašala, kaj meni o tem, da so v samo drugem četrtletju 2021 z Zakonom in pravičnostjo povezani politiki v etru javne televizije dobili skoraj 147 ur prostora, medtem ko so poslanci Državljanske platforme, opozicije, dobili točno 28 ur in 23 minut.

Zelo uravnoteženo … oprostite, naravno. “Ali lahko pojasnite, kako ste kot regulator obravnavali to dejstvo,“ sem ga vprašala.

Tudi njega ni zanimal dialog, je pa z odgovori v bistvu prav tako samo potrdil, da poljski medijski regulator ni nič drugega kot podaljšana roka – Zakona in pravičnosti. Tega se niti ne trudijo kaj dosti prikriti:

  1. ‘Poljska je demokratična država. Vsak lahko dela, kar hoče.’
  2. ‘Medijska svoboda in neodvisnost? Obstajata.’
  3. ‘Moja vloga je usmerjati na pravo pot tistega, za katerega se odločim, da dela narobe.’
  4. ‘Predsedujoči ima pravico disciplinirati medije, če se odloči, da ne delajo v skladu z akti.’

Zanimivo, kajne? Človek bi mislil, da uravnoteženo poročanje pomeni tudi pluralnost stališč (dezinformacije in propaganda izvzeti, seveda). Da se potem lahko državljanke in državljani odločajo sami. No, poljski regulator vztraja pri ukrepanju zgolj takrat, ko nek medij graja vlado. Javni mediji, ki so tam že v popolnosti na liniji vladnega narativa, menda niso del problema.

Menda so del problema neodvisni kritiki, ki jim oblast na vse mogoče načine želi vsaj otežiti delo, če že ne omogočiti istega.

Govorili smo namreč tudi z novinarji, predstavniki medijev. Tistimi, ki so se odzvali, seveda, ker smo povabili še predstavnike javnih medijev, pa niso želeli priti. Le zakaj …

… In tistimi, ki še vztrajajo. Ki še stojijo. Ki se ne spreminjajo v lojalne, pardon, “prave” Poljake. Ki dobivajo na stotine tožb Zakona in pravičnosti, z vseh funkcij po malo, nato gre pa vse skupaj še malo na sodišča, kjer marsikdo več kot očitno služi – Zakonu in pravičnosti.

Vse to so njihove taktike, popolnoma iste vsepovsod pod takimi oblastniki. Določajo smernice, ustvarjajo narativ. Prevzemajo počasi, toda vztrajno. Ker lahko.

Lahko bi vam povedala še marsikaj. Lahko bi vam povedala tudi, da na Poljskem v šolah trenutno nimajo predmeta ‘državljanska vzgoja’. Preimenovali so ga v ‘zgodovina in sedanjost’. Teme, kot so demokratične vrednote ali pravice otrok, očitno niso več del poučevanja.

Lahko bi vam povedala tudi kaj o resnično absurdnih stališčih poljskega varuha pravic otrok, ki so vse prej kot sprejemljiva stališča … varuha. Pravic. Otrok.

Lahko bi vam povedala tudi, da je 15-letni sin ene političarke storil samomor. Zlorabil ga je pedofil, na koncu pa se je ta fant ubil zato, ker so določeni javni mediji na Poljskem brez pomisleka razkrili njegovo identiteto. Identiteto žrtve, da ne bo nesporazuma. In da ne bo še enega nesporazuma: ne, ni bil sin nekoga iz Zakona in pravičnosti.

In tukaj bom postavila piko, ker mislim, da ste do tega trenutka vsi že razumeli.

Razen tistih, ki nočejo videti.

Irena

/0 Comments/objavil/a

“Poskusi ponovnega pisanja zgodovine so nesprejemljivi”

“Evropsko zgodovino je treba braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. Spomeniki bi morali odražati vrednote, za katere si prizadevamo in na katerih temelji mirna in uspešna Evropa,” je evropska poslanka Irena Joveva 24. maja 2023 povedala udeleženkam in udeležencem razprave “Med pozabo in spominom”. Opozorila je, da so poskusi ponovnega pisanja zgodovine nesprejemljivi, politični voditelji pa da so odgovorni za spodbujanje sprave in ne podpihovanje nacionalističnih pripovedi.

Organizatorji dogodka so se osredotočili na izzive, s katerimi se sooča kultura spomina na holokavst in druge genocide, ter na tesno povezavo s spodbujanjem  evropskih vrednot.

Razpravljali so v angleškem jeziku o tem, kako ustvariti boljšo podporo za zaščito zapostavljenih objektov kulturne dediščine iz druge svetovne vojne ter o načinih za učinkovito soočanje z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev o holokavstu in drugih genocidih ter kršitvah humanitarnega prava iz druge svetovne vojne.

Poslanka Joveva je v video nagovoru poudarila, da se moramo spominjati ključnih zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali naše skupnosti, da bi zares izpolnili tisto obljubo “nikoli več”. Dejala je, da imajo vsi množični poboji med drugo svetovno vojno v sedanjih javnih razpravah pomembnejšo vlogo kot v izobraževanju in raziskovanju, med drugim tudi na ozemlju nekdanje države Jugoslavije. Dodala pa je, da je najbolj tragičen dogodek na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, genocid v Srebrenici, še vedno  odprta rana v srcu Evrope.

“Še naprej nas straši in opominja na našo skupno odgovornost, da preprečimo, da bi se genocid še kdaj ponovil. Ta najtemnejši trenutek v sodobni evropski zgodovini je skupaj z drugimi genocidi pogosto zanemarjen ali, kar je še huje, obremenjen z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev.“

Poslanko Jovevo preseneča dejstvo, da ljudje kljub vsem dokumentiranim dokazom še vedno oporekajo, zanikajo ter celo izkrivljajo resnice o genocidu.

“Morda zdaj bolj kot kdajkoli prej, saj digitalna orodja in družbeni mediji ljudem omogočajo, da zlahka delijo dezinformacije, hkrati pa ustvarjajo šokantne in neutemeljene zarote ter tako razvijajo svojo lažno resničnost. In presenetljivo je, koliko podobno mislečih ljudi lahko najdejo.”

Zato je v nadaljevanju izpostavila, da je treba evropsko zgodovino braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami.

Evropska poslanka je omenila, da ima civilna družba temeljno vlogo pri negovanju demokratične kulture po vsej Evropi, da bi ustvarila vključujoče in strpno okolje za mlade generacije z izobraževanjem o grozodejstvih, ki so se zgodila na evropskih tleh. Meni, da bi bili tako v prihodnosti ljudje manj nagnjeni k diskriminaciji in drugemu škodovanju.

V zaključku je Joveva izrazila željo, da bi se prihodnje generacije osredotočile na vrednote, ki bodo ustvarile boljši svet, saj je to mogoče.

“Mladi so prihodnost, saj sem z njimi v stalnem stiku in to vsakodnevno vidim v njihovi zagnanosti in strasti. Mnogi potrebujejo le priložnosti in nas, da jim prisluhnemo.”

Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanec Predrag Matić, profesor z univerze v Padovi Amedeo Osti Guerrazzi, direktor spominskega območja Jasenovac Ivo Pejaković ter posebni predstavnik nemške zvezne vlade za države Zahodnega Balkana Manuel Sarrazin.

/0 Comments/objavil/a
,

Ste v redu?

Začela bom s povsem osebno zgodbo, ki se mi je zgodila približno uro pred zapisom naslednjih besed. Dobivala sem slabo novico na slabo novico. Nič usodnega sicer, vsi s(m)o živi in zdravi, ampak preprosto nabralo se mi je. Morala sem ‘dati ven’. Da, zjokala sem se. Sredi letališča v neki drugi državi.

Me je kdo vprašal, če lahko kako pomaga? Ali vsaj, če sem v redu? Nihče ni črhnil. Niti besedice.

In zdaj, ko sem predihala, se sprašujem – kaj bi pa storila jaz? Kaj bi storili vi? Kdaj ste nazadnje koga iskreno vprašali, kako se počuti? In kako iskreno si na to odgovarjate sami?

Duševnega zdravja se ne (o)pazi kar tako. Še večji problem je, da si človek marsikdaj niti ne želi priznati, da je nekaj preveč narobe.

Včasih je dovolj, če se človek zjoka. Nič ni narobe s tem! Pa čeprav sredi letališča 😉 Toda včasih ni dovolj. Seveda vsi doživljamo stiske in stresne položaje, a če je to prepogosto ali zelo intenzivno in če o tem ne spregovorimo, če ne uspemo ‘dati ven’, lahko preraste v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. Tudi s tem ni nič narobe! Pomembno pa je to prepoznati in se odzvati.

Pomembna je ozaveščenost. Sicer jo je o duševnem zdravju vedno več, vendar se še nismo znebili stigme. Zato se mnogi borijo v tišini.

Ob koncu maja obeležujemo evropski teden duševnega zdravja. Cilj letošnjega je povečati razumevanje o duševnem zdravju v šolah, na delovnih mestih in doma. Edino pravilno. Prosim pa, naj ne bodo le ta obeleževanja tista, ob katerih govorimo o tem. Spregovoriti. (O)paziti, prisluhniti, ukrepati. Vsakič. Začnimo že danes.

Kaj boste, torej, storili, če vidite nekoga jokati? Četudi ga ne poznate? Jaz pred tem zapisom in dogodkom najbrž ne bi, zdaj vem, da bom … vprašala. Vsaj.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“S pritiski bomo dosegli premike.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v torek, 23. maja 2023, gostja okrogle mize ‘Vloga in položaj nacionalnih jezikov v Evropi’ na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodelujoči so spregovorili tako o pravnih kot o političnih vidikih (ne)uporabe jezikov na notranjem trgu EU ter v kontekstu mednarodnega prava varstva manjšin. V svojem delu razprave se je poslanka osredotočila na pomen konsistentnega političnega pritiska na multinacionalke, ki svoje izdelke ponujajo na trgu Evropske unije, k spoštovanju uporabe slovenskega jezika, saj se bo le tako doseglo nujne premike.

Evropska poslanka Joveva je med drugim opozorila na po njenem mnenju ključne ovire pri jezikovnih diskriminacijah v digitalnem svetu:

”Največja ovira je ignoranca multinacionalk. Sklicujejo se na dejstvo, da njim ni treba, ker se jim ‘ne splača’. Glede na to, da so njihovi dobički enormni, je to nedostojno, to je ne le ignoranca, pač pa aroganca.”

Ob tem je poslanka izpostavila še pomanjkljivo zakonodajo z eksplicitnimi pravili in ukrepi in dodala, da multinacionalke živijo od publicitete:

”Želijo si biti prikazane v pozitivni luči. Če se izvaja pritisk, predvsem na politični ravni, tako nacionalno kot evropsko, to na njihovi podobi lahko pusti posledice, zato je to priložnost. Le s konstantnim, javnim in doslednim pritiskom ter izpostavljanjem spoštovanja slovenskega jezika se bo lahko doseglo nujno potrebne premike. In ni nobene bojazni, da bi ta podjetja po sprejemu revidirane zakonodaje zapustila državo ali določen trg.”

Glede zakonodaje na evropski ravni je Joveva omenila, da je ključna posodobitev obstoječe direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki sicer strogo regulira avdiovizualni medijski sektor. To direktivo je večina držav članic že prenesla v svoje nacionalne zakonodajne okvire, a tudi tukaj se pojavljajo pomanjkljivosti.

”Potrebovali bi zelo jasen, nedvoumen zapis prepovedi diskriminacije jezikovne raznolikosti. To bo najbolj optimalna rešitev, ki pa jo lahko postopkovno hitreje zagotovo uredi država, zato je prenova nacionalne zakonodaje na področju javne rabe slovenskega jezika, ki se pripravlja, v tej fazi najbolj nujna.”

V zaključku je bila Joveva jasna, da v primeru zakonskih posodobitev in jasnih ukrepov resnično ne bo več prostora za izgovore multinacionalk.

Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Joveve sodelovali še svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić, sodnik na Splošnem sodišču EU Damjan Kukovec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič, redna profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo Vasilka Sancin ter odvetnik Rudolf Vouk.

 

/0 Comments/objavil/a

‘‘Sprehod po Evropskem parlamentu z Ireno Jovevo”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 9. maja 2023, na dan Evrope, pridružila Jožetu Robežniku na sprehodu po Evropskem parlamentu v Strasbourgu in mu predstavila delovanje institucije ter svoje delo. Pri tem sta zaključila, da je vsem pomanjkljivostim navkljub Evropska unija dobra stvar za ljudi.

Pogovor sta začela ob plenarni dvorani Evropskega parlamenta, kjer je poslanka predstavila delovanje Evropskega parlamenta in ostalih evropskih institucij. Na vprašanje, katera od teh treh institucij je glavna ali pa je moč razdeljena, je odgovorila:

“Naj bi bila razdeljena, a mislim, da bi Evropski parlament moral imeti največjo moč, ker smo edini izvoljeni.”

Kako poteka delo evropskih poslank in poslancev, je predstavila na primeru zakonodajnega predloga, na katerem trenutno deluje kot poročevalka v imenu svoje skupine, tj. na Evropskem aktu o svobodi medijev. Pri tem je predstavila celoten proces obravnave zakonodaje od predlaganja amandmajev do pogajanj in trialogov za končno zakonodajno besedilo. Ob sprehodu do poslankine pisarne sta se dotaknila tudi seljenja Evropskega parlamenta med Brusljem in Strasbourgom in soglasnosti glasovanja v Svetu Evropske unije, pri čemer se je poslanka strinjala, da sta to primera neučinkovite demokracije. Poslanka je sicer prepričana, da je Evropska unija dobra stvar za ljudi.

“Najboljše strani so lažje prehajanje čez meje, zagotovoto tudi prost trg Unije, raznorazni programi in finančni mehanizmi, npr. za mlade program Erasmus.”

Spregovorila sta tudi o poslankinem delu za boj za slovenščino v digitalnem svetu, kjer sta si bila sogovorca enotna, da ju jezikovna diskriminacija osebno izredno moti, tudi zaradi starševske vloge. Poslanka je dejala, da je poslala pismo podjetjem, ki tega ne upoštevajo, in da je dosegla to, da so ji ta podjetja na pismo tudi odgovorila.

“Posledice pri Applu so, da dejansko hitreje rešujejo stvari, kot bi jih sicer. Ta podjetja si ne želijo negativne reklame in če kot evropska poslanka začnem svoj poziv širiti tudi na druge, ki so zapostavljeni kot Slovenija, denimo Estonija, Latvija, Litva, Malta, to lahko predstavlja težavo za podjetja.”

O časovnici poslanka ni želela govoriti, saj ta ni odvisna od nje, je pa dejala, da je s svojimi pritiski začela na mehek način, a ga bo po potrebi stopnjevala. Pri tem so potrebni sodelovanje in pritiski na vseh ravneh. Dodala je, da čeprav zna angleško, to ni izgovor, da se ne bi borila za slovenščino na napravah in storitvah, ki so dostopne v Sloveniji.

“Nisva problem midva, a da imam pravico doma uporabljati svoj materni jezik, da imajo to možnost tudi vsi ostali.”

Ob koncu sta si ogledala še poslankino pisarno in govorila o netransparentnosti v parlamentu. Obrazložila je sistem glasovanja, kjer ostro nasprotuje glasovanju z rokami, saj se glasovi tako ne zabeležijo, s tem pa se nekateri izognejo odgovornosti za nekatere svoje odločitve. Ob koncu je mlade, pa tudi vse ostale nagovorila k temu, da se udeležujejo volitev in sodelujejo v demokratičnih procesih.

Celoten posnetek sprehoda si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Razmere so vse prej kot v najlepšem možnem redu’’

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta med 15. in 17. majem 2023 na delovni misiji na Poljskem, kjer se je seznanila s trenutnim stanjem na področju svobode medijev, kulture in izobraževanja. Predstavniki poljske vlade so sicer želeli prikazati, da so razmere v državi demokratične, a je po poslankinem mnenju stanje vse prej kot v najlepšem možnem redu.

Poslanka se je na Poljsko odpravila, da bi dobila celostno sliko in vpogled na dogajanje na področju medijev, kulture in izobraževanja, saj so ravno ta največkrat v središču udara vlad z avtoritarnimi težnjami. Na misiji se je sestala s predstavniki poljske vlade, lokalnih skupnosti, medijev, civilne družbe, akademske skupnosti in predstavniki s področja kulture. Prav izmenjave izkušenj iz prve roke in neposredni pogovori z ljudmi in organizacijami, ki delujejo vsakodnevno na terenu, je tisto, kar omogoča natančnejši uvid v dogajanje.

“Na žalost moram povedati, da so se moje bojazni izpolnile. Medtem ko je za predstavnike poljske vlade ‘vse v najlepšem možnem redu in popolnoma demokratično’, na podlagi čisto vseh pogovorov – predvsem pogovorov s predstavniki poljske vlade – lahko samo ugotovim, da so razmere na Poljskem vse prej kot ‘v najlepšem možnem redu’.”

Z misijo se je poslanka na lastne oči prepričala, kako poljska vlada napada svobodo na vseh ravneh – od akademske svobode, svobode umetnosti in kulture, še posebej pa ruši svobodo medijev z nenehnim zatiranjem medijskega pluralizma v državi. V oči je zbodlo tudi dejstvo, da vladni predstavniki svojih dejanj in načinov za dosego cilja niso prikrivali, kar je bil le še dodaten dokaz hudega zdrsa demokratičnosti in vladavine prava na Poljskem po prevzemu oblasti iliberalne stranke Zakon in pravičnost.

“Pogovori v zadnjih treh dneh so razgalili dejstvo, da na Poljskem zakon in pravičnost vladata po izključno merilih vlade pod vodstvom – ironično – istoimenske stranke.”

Kljub vsemu je poslanka neomajno pritrdila, da obstaja ogromno Poljakinj in Poljakov, ki delujejo tudi v okviru civilne družbe in verjamejo v temeljne, demokratične evropske vrednote. Na žalost pa ni bilo moč videti, da bi se poljska vlada po tem kakorkoli zgledovala, saj že leta neumorno korak za korakom sistematično ruši vse temelje demokratične družbe, ki naj bi negovala neodvisnost in skrbela za sistem zavor ter ravnovesij.

 

“Priča takim napadom smo bili tudi v Sloveniji pod prejšnjo vlado in čeprav se je mnogo tega v naši državi pod aktualno vlado že popravilo, so vplivi takratnih dejanj marsikje še vedno izraziti, med drugim na javni televiziji, kjer pravnomočnim obsodbam navkljub trenutno vodstvo še vedno ne želi prevzeti odgovornosti in nadalje krha medijsko svobodo, pri čemer uporablja strašljivo podobno retoriko kot njihovi poljski kolegi.”

Vse, kar je poslanka na tridnevni misiji uspela izkusiti na lastni koži, jo je potrdilo v prepričanju, da je krovna evropska zakonodaja na področju medijske svobode nujna.

“Upam, da bo Evropski akt o svobodi medijev čim prej sprejet in nato implementiran, medtem pa mora EU odločno uporabljati vsa orodja, ki so ji že na voljo, da zaustavi rušenje vladavine prava.”

Med obiskom Lublina, letošnje Evropske prestolnice mladih.

Med obiskom Lublina, letošnje Evropske prestolnice mladih.

 

Obisk v državi je po poslankinem mnenju dodatno potrdil tudi pravilnost vseh dosedanjih ukrepov Evropske unije, ki so sledili dejanjem poljske vlade, vključno z zamrznitvijo evropskih sredstev, hkrati pa je izpostavila potrebo, da se najde možnost, kako bi ta finančna sredstva prišla neposredno do ljudi in civilne družbe, ki deluje v skladu z evropskimi vrednotami.

Poslankino sporočilo za javnost po obisku na Poljskem si lahko preberete tukaj, sporočilo za javnost vodje delegacije pa je v originalni (angleški) različici dostopno tukaj.

            O obiskih delegacij odbora za kulturo in izobraževanje

Gre za drugo misijo po obisku Madžarske med 2. in 4. novembrom 2022, ko je delegacija odbora ugotovila poslabšanje akademske svobode, vključno z vsiljeno samocenzuro, in težave zaradi pritiskov in vplivov madžarske vlade na medije, sodišča, umetnost in kulturo v državi. Zaradi nenehnih pritiskov in nazadovanje svobode na Poljskem so se poslanke in poslanci odločili še za obisk Poljske.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Vedno mora biti na prvem mestu ljudstvo.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 20. maja 2023, za Dnevnikov Objektiv spregovorila o zapletih s ponujanjem slovenščine pri v Sloveniji prisotnih multinacionalkah. Pri tem je izpostavila, da je najpomembneje, da so uporabnice in uporabniki storitev ali izdelkov vedno na prvem mestu in da zakonodaja mora eksplicitno preprečevati jezikovno diskriminacijo tudi v digitalnem svetu.

Poslanka je najprej komentirala dejstvo, da se v podjetju Apple dodobra zavedajo zgodovine prizadevanj in razpleta dogodkov v preteklosti v povezavi z uporabo slovenščine, prav tako so vedeli za rapravo na odboru za kulturo v državnem zboru. Ker je kulturno ministrstvo tudi javno obljubilo spremembe zakonodaje ter javno razpravo, v kateri po njenih besedah želi sodelovati tudi Apple, Joveva sklepa, da razlog za to tiči predvsem v kontekstu časovnice implementacije morebitnega novega zakona. Vsa podjetja dajo veliko na svojo javno podobo, je dodala.

“Nič ni narobe, če se jih posluša, dialog je vedno dobrodošel, seveda pa mora biti najpomembnejše to, da so uporabnice in uporabniki storitev ali izdelkov teh podjetij na prvem mestu ter da so zakonodajna pravila eksplicitno napisana tako, da jezikovne diskriminacije v digitalnem svetu na trgu EU, v državi članici EU, pri uradnem jeziku EU resnično čim prej več ne bo.”

Ena od možnih rešitev, ki jih vidi poslanka na evropski ravni, pa je ponovna revizija direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

“Nedvoumno moramo v zakon zapisati dolžnost vseh podjetij, ki delujejo na trgu EU, da vsebine in storitve ponujajo v vseh uradnih jezikih EU oziroma uradnem jeziku EU države članice, kjer so prisotna, ne glede na lokacijo ali državo njihovega sedeža.”

Predstavila je še možnost tožbe s pomočjo Evropske komisije z namenom pravnega razčiščenja in zaščite implementacije relevantnih členov direktive na Evropskem sodišču. Ob tem vidi tudi opcijo nove, ločene regulacijo na ravni Evropske unije.

“V tej fazi res vsi, ki si prizadevamo to problematiko rešiti, računamo na dobre predloge sprememb zakonodaje v Sloveniji. Verjamem, da bo delovna skupina ministrstva to tudi storila; kot rečeno, upam, da čim prej.”

Članek si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“Minister za pravosodje, pa še malo poslanec, pa še malo – generalni državni tožilec.”

Minister za pravosodje, pa še malo poslanec, pa še malo – generalni državni tožilec. Ki potem vlaga tožbe zoper medije, novinarje, urednike, ker mu neka objava ni všeč. Vloži jih kot minister, pa kot poslanec, pa kot – generalni državni tožilec.

“Ne vem, zakaj ste tako zaskrbljeni. Poljska je svobodna država, vse je urejeno, nimamo težav s svobodo medijev, nimamo težav s svobodo izražanja. Mi smo prava demokracija, res vas ne razumemo, kje vidite probleme?”

Misija Poljska. Tukaj smo z delegacijo odbora za kulturo, sestankujemo s predstavniki vlade, nekaterih občin, akademiki, novinarji. In zgornji odstavek poslušam zdaj že drugi dan. Ni težko uganiti, od koga, kajne? Od ministra za izobraževanje, pa namestnika ministra za kulturo, pa medijskega regulatorja, ki nam je suvereno brezsramno razložil, da ON pač disciplinira tiste, za katere se ON ODLOČI, da ne delujejo v skladu z zakonodajo.

Naj vam povem, da mi je bilo – že zaradi novembrske misije na Madžarskem – seveda jasno, da tudi na Poljskem ne bomo zaznali veliko pozitivnega na področjih, ki jih proučujemo. Jasno mi je, da razmere niso idealne, daleč od tega. Toda vseeno sem pričakovala, da se bodo vsaj malo pretvarjali.

Niso se. Niti malo. Ljudje na oblasti v tej državi ne spreminjajo zadev z danes na jutri, veste. Spreminjajo počasi. Prevzemajo počasi, toda vztrajno.

Prišli so že do vseh družbenih podsistemov. Javni mediji. Sodstvo (preberite si še enkrat, prosim, prvi odstavek). Kultura. Znanost. Šolstvo.

Splav? Ne bo šlo. Istospolna usmerjenost? Bodi raje tiho. Kritika vladajočih? Naj ti ne pade na pamet.

Tako nekako gre. ONI odločajo, koga bodo podpirali. ONI odločajo, koga bodo financirali. ONI ŽELIJO odločati, kdo bo odvisen. In tisti, ki to niso? Še vedno obstajajo, na srečo. Rešujejo državo pred nadaljnjim razpadom sistema. Toda … do kdaj še?

P.S.: Fotografija, ki ni današnja, ne odraža dejanskega stanja, še manj mojega počutja ob vsem slišanem in videnem, a zaradi strnjenosti misije nisem uspela niti pomisliti, kaj šele dejansko fotografirati. Pomembneje je bilo, kot rečeno, slišati in videti. Obljubim pa, da bom vtise strnila v prihodnjih dneh z enim bolj poglobljenim zapisom.

Lahko noč in lep pozdrav iz Varšave

– Irena

/0 Comments/objavil/a

‘‘Če tega ne uredimo, hitro ne bomo imeli več česa urejati’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 9. maja 2023, za izdajo Primorskih novic spregovorila o javni rabi slovenščine in svojem boju zanjo v digitalnem svetu. Poudarila je, da velikost trga ne sme biti razlog za diskriminacijo kulture in jezika ter dodala, da je to digitalno vrzel treba zakrpati čim prej: “Sicer bodo tudi stroški, da nadoknadimo zamujeno, z leti le še večji ali – še huje, v najbolj skrajnem primeru – nemogoči, ker ne bomo več imeli česa urejati.”

Poslanka je v pogovoru dejala, da ima kulturno ministrstvo ta trenutek odlično priložnost za prenovo nacionalne zakonodaje in upa, da bodo to tudi dejansko izkoristili. Več kot očitno je namreč treba imeti eksplicitno zapisana pravila, ki bi te platforme in podjetja zavezovala k potrebi za uporabo slovenskega jezika na njihovih napravah in storitvah.

Po njenem mnenju je sicer zakon o javni rabi slovenščine že zdaj dovolj jasen in že omogoča ukrepanje. Hkrati pa je povedala, da drži tudi to, da je zakon star že skoraj dve desetletji, zato ga je tehnologija že zdavnaj prehitela, čemur pritrjujejo tudi akademičarke in akademiki Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

‘‘Tehnologija se bo razvijala dalje, slovenski jezik pa mora obstati in obstajati, tako fizično kot digitalno. Naša pravica je imeti možnost izbrati, da v domovini uporabljamo materni jezik.’’

Dotaknila se je tudi svojih pisem direktorjem podjetij Netflix, Disney+, Amazon in Apple s pozivi po uporabi slovenščine pri njihovih napravah in storitvah. Kot je pojasnila, je imela sestanek z večino podjetij, saj so se na njeno pismo hitro odzvala. Na sestankih so predstavniki Netflixa in Disneyja poslanki povedali, da se zavedajo problematike, a da hkrati za bližnjo prihodnost ne načrtujejo soočanja s to tematiko. Joveva je ob tem izjavila, da ne more sprejeti arugmentov podjetij, da je ponudba jezika (t. i. lokalizacija) tehnično in cenovno zahtevna, saj da marsikatero drugo podjetje in platforma dokazujejo, da se to da urediti, če si podjetja to tudi želijo.

‘‘Nedostojno je, da take multinacionalke, s toliko naročniki in takimi prihodki, to sploh rečejo. Velikost – ali majhnost, če želite – nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture.’’

Ker teh podjetij zaenkrat nihče ne “prisili” v spoštovanje slovenščine, je sama odločena, da bo storila in naredila vse v svoji pristojnosti, da se to spremeni. Poslanka pa je bila medtem optimističnejša po sestanku z Applom, saj so ji zaupali, da se s problematiko že soočajo, a hkrati niso delili točne časovnice zanjo. Dodala je, da to spoštuje in razume, da se tega ne da urediti na hitro, čez noč, v isti sapi pa je predstavnikom podjetja tudi jasno dala vedeti, da bo s svojimi prizadevanji nadaljevala. Pri tem se je s predstavniki podjetja dogovorila, da bodo ostali v stiku o napredku, sama pa da po potrebi nadaljevala z nadaljnjimi koraki za rabo slovenščine v digitalnem svetu.

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Tukaj nismo zato, da ustvarjamo lažjo pot posameznikom in se okoriščamo.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. maja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o posodobitvi protikorupcijskega zakonodajnega okvira Evropske unije. Med drugim je poudarila, da so izvoljeni v Evropskem parlamentu tam zato, da delujejo za skupno dobro vseh ljudi, ne pa, da ustvarjajo lažjo pot “posameznikom z globokimi denarnicami” na račun lastnega okoriščanja.

Nagovor je poslanka začela z naštevanjem najodmevnejših korupcijskih afer, ki so pretresle državljanke in državljane, države članice ter evropsko in svetovno javnost. Med njimi je izpostavila tudi najbolj aktualno afero, tako imenovano “Qatargate”, ob tem pa spomnila še na afere “LuxLeaks”, “Galvinovo poročilo”, “denar za vpliv” in najbolj razvpito “Cresson”, po kateri je celo odstopila takratna celotna Evropska komisija.

Gre samo za nekaj izmed odmevnih korupcijskih škandalov na evropski ravni, na ravni držav članic pa jih je še več, je opozorila Joveva in dodala, da gre za izredno veliko problematiko, s katero se spodkopavajo le demokratične vrednote, temveč tudi vsakič znova spodjeda že tako krhko zaupanje v politiko, političarke in politike:

“Tukaj smo zato, da delamo za skupno dobro vseh ljudi in ne zato, da ustvarjamo lažjo pot podjetjem, državam, posameznikom z globokimi denarnicami, na račun lastnega okoriščanja. Resda imamo nekaj protikorupcijskih varovalk in mehanizmov, a več kot očitno ne dovolj.”

Po poslankinem mnenju bi takšno direktivo sicer potrebovali že zdavnaj, a je s predlogom Komisije zdaj ta končno vsaj tukaj:

“Vendarle nam predlog končno prinaša enotno nadnacionalno zakonodajo s sankcijami proti kriminalnim dejanjem korupcije. Tako bodo tisti, ki se bodo želeli okoriščevati, končali skupaj z ostalimi kršitelji – za zapahi.”

OZADJE

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med svojo razpravo o stanju Evropske unije septembra 2022 obljubila, da bo Komisija podala predloge za boj proti korupciji. To področje so dodatno razburkala zadnja razkritja o domnevnih koruptivnih dejanjih v Evropskem parlamentu, Komisija pa je nato 3. maja 2023 razkrila predlog za boj proti korupciji.

Evropski parlament je kot sozakonodajalec udeležen v procesu obravnave predlogov, da se zagotovi optimalno izvajanje pravil, politični nadzor in odgovornost izvoljenih. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta tako na plenarnem zasedanju obravnavajo protikorupcijske predloge Evropske komisije. Z njimi želi Evropska unija razširiti obstoječe okvire, se aktivno soočati s korupcijo v politiki, podpreti države članice pri teh prizadevanjih in podpreti letno poročilo o vladavini prava. Poleg tega predlog predvideva dodatna pravila za kazniva dejanja, uskladitev kazni v državah članicah in poseben režim za boj proti korupciji po vsem svetu.

Poleg zadnje afere Qatargate so bile med odmevnejšimi aferami v Evropski uniji še afera Cresson, afera »denar za vpliv«, LuxLeaks in Galvinovo poročilo.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a