Spomnim se, kot bi bilo včeraj – februarja, sredi kaosa izpitnega obdobja sem dobil sporočilo, ki sem ga nestrpno čakal. Lokalni asistent Marko mi je poslal veselo novico, da je moja vloga, skupaj z vlogo moje bodoče kolegice Gaje, v postopku obravnave v Evropskem parlamentu in da bova pripravništvo začela konec marca. In tako je tudi bilo, po skoraj letu dni – odkar sem se prijavil za pripravništvo v Bruslju in sem ga naposled na mojo veliko radost tudi dobil, vendar ne v Bruslju, temveč v lokalni pisarni v Ljubljani. In izkazalo se je ,da je tako bilo še veliko bolje. Za nekaj manj kot tri mesece sem s tem postal del najbolj neverjetne ekipe in prispeval k oblikovanju življenja evropskih prebivalcev, za kar bom vedno hvaležen.
Čeprav bi se marsikomu mudilo v Bruselj, pa zame ni bilo pomembno od kod delam, temveč s kom delim pisarno, koga zastopam in kakšne vrednote ta oseba pooseblja. Počasi smo tudi vstopali v predvolilno obdobje, kar je pomenilo, da se večino dogajanja iz bruseljskih dvoran seli v domače države poslank in poslancev. Pa tudi Ljubljana je tako ali drugače lepša od Bruslja, vsaj takšno je moje mnenje. Preden sem se odpravil na pripravništvo, sem imel v mislih dve pomembni stvari: prvič, da svoje bodoče ekipe ne smem pustiti na cedilu, saj so mi dali priložnost, da med volilno kampanjo opravljam pripravništvo (kar se je kasneje izkazalo kot zelo dragoceno), in drugič, da na to pot ne odhajam sam, saj bom pripravništvo opravljal še z eno osebo, ki prav tako ni vedela, kaj naj pričakuje. A vse skrbi so bile odveč in vsa moja pričakovanja so bila kmalu presežena …
Ker smo bili v lokalni pisarni, se je naše pripravništvo nekoliko razlikovalo od prejšnjih pripravnikov. Ne zato, ker bi delali popolnoma drugačne stvari – verjetno smo se od pripravništva naučili enako, oziroma v našem primeru morda celo več zaradi kampanje. Razlika je bila bolj v tem, da se Gaji in meni kot lokalnima pripravnikoma ni bilo treba prilagajati popolnoma novemu mestu in okolju, ki ga nisva poznala. Čeprav so nas delili kilometri, pa je tudi bruseljski del pisarne poskrbel, da se od prvega dne počutim vključenega in da so mi bili vedno na voljo za vsa moja vprašanja (in teh je bilo kar nekaj, saj sem po naravi zelo radoveden), ki bi se mi pojavila med opravljanjem dnevnih nalog. Med pripravništvom sem se ukvarjal z raznolikimi nalogami, od priprave vsebin za družbena omrežja, do opomnikov, predlogov govorov, pa vse do pomoči pri organizaciji dogodkov – eden izmed takšnih dogodkov je bila tudi organizacija obeležitve 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji.
Dogodek ob 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji.
Pridobil sem mnoga znanja in veščine, za katere nikoli nisem mislil, da se jih bom imel priložnost naučiti tekom opravljanja pripravništva pri evropski poslanki. Tekom prvih tednov sem začel spoznavati vse zapletene podrobnosti, ki se prepletajo v ozadju, zato da bi pisarna nemoteno lahko delovala. Da pa bi vse potekalo tako kot mora, pa vsak poslanec potrebuje za sabo sposobne sodelavce, ki bodo svoje naloge vestno opravljali in delo pisarne iz ozadja vzdrževali. Irenini asistenti v Bruslju, digitalna ekipa in lokalna asistent so bili v mojih očeh pomemben steber ekipe, ki so mi predstavljali tudi neizčrpen vir znanja, ki mi je bil vedno na voljo.
Če ste pomislili, da sem zaradi opravljanja pripravništva v lokalni pisarni bil prikrajšan za obisk Strasbourga in da sem s tem izgubil priložnost doživeti in spoznati Parlament od blizu, se motite, saj Irena vedno pomisli na vsako malenkost. S kolegico Gajo sva tako dobila priložnost, da se odpraviva na delovno misijo in se tako udeleživa zadnjega plenarnega zasedanja petletnega mandata aktualne sestave Parlamenta. Nikoli ne bom pozabil občutkov, ko sem stal pred tako ogromno stavbo kot je zgradba parlamenta v Strasbourgu. Takrat me je prvič preplavil val različnih čustev – od strahu, če se bom sploh lahko znašel, do sreče in navdušenja, da sem dejansko tukaj. Pred parlamentom naju je pričakala vodja bruseljske pisarne Elma, ki nam je predstavila notranjost 220 tisoč kvadratnih metrov velikega labirinta. Ko smo šli skozi vse potrebne varnostne postopke, ki jih mora vsak obiskovalec izpolniti pred vstopom, smo se odpravili naravnost v pisarno. Tam sem končno še v živo spoznal asistentko Žano in asistenta Roka, saj sem se do tedaj z njima srečeval le preko rednih Zoom sestanki. Čeprav sem se želel bolje spoznati z vsakim iz ekipe, pa nas je čakalo ogromno dela, saj se je na zadnjem plenarnem zasedanju sprejemalo veliko zakonodajnih aktov, ki so jih spremljale tudi druge pomembne poslankine. Po hodnikih Parlamenta sem se imel priložnost srečati z nekaterimi najvplivnejšimi osebami v evropski politiki, kar mi je vsekakor dalo dodatno motivacijo za delo. Kljub vsem tem izjemnim izkušnjam, pa sem vedno ostal hvaležen za prvo in najpomembnejšo podporo, ki sem jo prejel – od Irene.
Parlament v Strasbourgu, čigar arhitektura opominja še na nedokončano evropsko zgodbo o združevanju.
Po prihodu nazaj v Ljubljano sem lahko poleg sprotnega dela v pisarni, od blizu spremljal tudi breme, ki ga s seboj nosi predvolilna kampanja. Od snemanja intervjujev, priprav za novinarska vprašanja in spopadanja z dezinformacijami političnih nasprotnikov. Čeprav je bila to težka pot, posuta z mnogimi ovirami in udarci pod pasom s strani nekaterih političnih nasprotnikov, pa je bila to tudi pot, ki jo je bilo vredno prehoditi. Ireni je uspelo osvojiti še en mandat, meni pa se je pripravništvo zaključilo z veliko zmago. Izredno cenim, da je Irena vsakomur iz ekipe vedno dala vedeti, kako pomemben je vsak posameznik in kako tudi najmanjši prispevki lahko na koncu naredijo veliko razliko, kar se je jasno pokazalo tudi po številu preferenčnih glasov, ki jih je na volitvah prejela.
Irena bo v Bruslju zagotovo še vedno glas vseh nas – mladih!
Čeprav se poslavljam od te izjemne in čudovite ekipe, bom vedno nosil s seboj vse, kar sem se tekom teh treh mesecev naučil. Iz te izkušnje odhajam z veliko nabranega znanja in še več novih prijateljev. Pripravništvo zaključujem optimistično in zavedajoč se, da smo v nov mandat v Bruslju poslali osebo, ki ji je resnično mar za mlade, za čisto okolje in osebo, ki bo v velikem Bruslju predstavljala interese malega človeka. Prepričan sem, da bo še naprej tako zagnano delala, da bo glas vseh nas slišan tudi v evropskih institucijah. Zahvaljujem se Ireni in celotni ekipi za podporo, vodenje in priložnost, da sem bil del nečesa tako pomembnega.
-Nikola Paunovski
