Ob hitrem tempu, prekratkih dnevih in delovnih obveznostih, je ideja o pobegu na nekaj dnevni izlet, popolna utopija. Pa vendar, povabilo s strani stranke LMŠ in EU poslanke Irene Joveve, je enkratna priložnost, ki je ne gre zamuditi. In ker nam je v družbi LMŠ ekipe vedno lepo, se nismo zmotili.

V petek zvečer smo se zbrali v Ljubljani, nekaj starih in novih obrazov. Start iz Ljubljane je bil v poznih večernih urah. Že po nekaj kilometrih vožnje pa je bilo zaznati, da smo odlično klepetavi, veseli in prava ekipa, da bomo lahko preživeli skupaj teh nekaj dni.

Noč na avtobusu je precej hitro minila, saj smo bili vsi v pričakovanju. Tako se nam je ob svitu že prikazala veduta nemške pokrajine. Kmalu pa so nam pričeli na poti proti Schengenu slediti ogromni vinogradniški griči in vetrnice, ki krasijo to pokrajino.

V dopoldanskih urah smo prispeli v Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan sporazum o odpravi notranjih meja članic EU. V Schengnu nas je med drugimi pozdravila tudi slovenska zastava, ogledali pa smo si  Muzej Evrope.

Pot nas je iz tromeje (Nemčija – Francija – Luksemburg) vodila proti Luksemburgu.  Mesto, katerega zgodovina sega že v rimski čas. Slikovito se razprostira v več nivojih in s svojo skoraj pravljično ohranjeno stavbno arhitekturo pripoveduje o bogati zgodovini, ki se manifestira v današnji čas. Luksemburg je kljub svoji majhnosti ena izmed pomembnih članic Evropske unije. V njem se nahajajo najpomembnejše bančne institucije in s tem glavno finančno in upravno središče Evrope.

V mestu smo si ogledali sedež Evropskega parlamenta, Evropsko investicijsko banko in Evropsko sodišče. Slednje se nahaja v popolnem nasprotju pravljičnega mesteca, saj ga obdaja moderna urbanistična zasnova velikih stolpnic.

Večer smo zaključili ob dobri večerji in veseli družbi naše skupine.

 

                     

Naslednji dan nas je pot vodila proti Bruslju, prestolnici institucij Evropske unije. Že na daleč smo opazovali veličino mesta. Ob vstopu v samo središče pa smo naredili postanek in si ogledali znameniti Atomium. Zgradba, ki jo lahko imenujemo kar velikanska futuristična skulptura atoma železa. Ne samo veličina, ampak dejstvo, da je bila zgrajena leta 1958, je tisto kar fascinira.

V središču mesta smo obiskali Muzej evropske zgodovine, v katerem najdemo tudi delček Slovenije. Prostor muzeja je sodobno in interaktivno zasnovan. S tem pristopom nam je bilo spoznavanje zgodovine zabavno.

 

Zares smo lahko veseli, da smo bili na potovanje povabljeni v adventnem času, ko mesto še bolj zažari in osvetli v spremljavi prazničnih napevov. Nikakor si nismo mogli napasti oči ob pogledu na čudovite izložbe butičnih prodajaln s čokolado. Tudi vonji sladkih in dišečih dobrot nas niso pustili ravnodušne.

Po obilni večerji v mestnem središču smo se vrnili v hotel, kajti bilo je potrebno nabrati moči za prihodnji dan.

Dokaj naspani smo se v ponedeljkovem jutru odpravili na ogled parlamenta, kjer nas je z velikim nasmeškom, kot le ona zna, sprejela naša gostiteljica Irena Joveva. Pridružil se ji je tudi dr. Klemen Grošelj. Irena nam je opisala njeno pot v Bruselj, sestavo evropskega parlamenta in kako osvaja sistem delovanja institucije. Prijazno nas je peljala na ogled glavne parlamentarne dvorane, kjer se sprejemajo pomembne odločitve. Tako Irena kot dr. Grošelj sta si vzela veliko njunega dragocenega časa, da sta nam odgovarjala na naša vprašanja in skupno fotografiranje. Za popotnico nazaj domov smo prejeli darilo gostiteljice in imeli kosilo v jedilnici parlamenta. Okusno in zanimivo je bilo.

Z izjemnimi vtisi vsega videnega in opisanega smo se odpravili na pot proti domu. Pot je bila precej dolga, a hkrati tudi zanimiva, saj v družbi ekipe LMŠ ni nikoli dolgčas. Hvala vsem, ki ste del teh spominov.

Največja zahvala pa gre seveda asistentki Irene Joveve in koordinatorki našega izleta Jasni Ružicki, ki se je prvič spopadla z izzivom turistične vodnice. Jasna je tudi ves čas skrbela, da vse poteka po načrtu in da smo bili skozi potovanje seznanjeni z vsemi dejstvi in zanimivostmi o krajih, ki smo jih obiskali. Draga Jasna v imenu cele ekipe, še enkrat iskrena hvala za tvoj trud in izjemno delo.

Za konec pa pripišimo, da se je naša LMŠ skupina naučila, da ni vedno nujno, da boš postrežen s prav tistim, kar želiš naročiti. V Bruslju te lahko presenetijo z veliko več …

Mateja Kumer

V petek 13. decembra je poslanka Evropskega parlamenta, Irena Joveva, sodelovala v izobraževalnem projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola 2019-2020.

Joveva je nastopila v vlogi članice strokovne ocenjevalne komisije. To so poleg poslanke Joveve sestavljale tudi Ada Hočevar in Sandra Radoš Krnel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predstavnica Evropskega parlamenta Slovenije. Strokovna ocenjevalna komisija je ocenjevala debatno tekmovanje dijakov na temo Odnos mladih do alkohola in drog. 10 šol se je pomerilo med seboj v 5. debatah, kjer so razpravljali na podlagi sledečih trditev:

• Najučinkovitejši ukrep v boju proti njihovi zlorabi bi bila legalizacija vseh vrst mamil.
• Starostno omejitev za uživanje alkoholnih pijač bi morali dvigniti na 21 let.
• Vožnja pod vplivom alkohola bi morala biti obravnavana kot kaznivo dejanje s potencialno sankcijo zapora, tudi ko ne povzroči konkretne poškodbe.
• Zdravljenje poškodb in zdravstvenih zapletov, ki so posledica uživanja mamil ali alkohola, bi morali kriti pacienti sami.
• Zloraba mamil in alkohola izvira predvsem iz revščine in družbene izključenosti, zato se je proti njej treba boriti predvsem z ukrepi socialne politike.

Čestitke Srednji Zdravstveni in Kozmetični Šoli Maribor, Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana in Škofijski gimnaziji Vipava​ za uspeh na debatnem tekmovanju Evrošola. Debatno tekmovanje je bil zgolj prvi del projekta, saj bodo šole pripravile predlog rešitve določenega problema znotraj omenjene tematike. Rešitve bodo izvedli v praksi na svoji šoli, lokalnem ali celo širšem okolju.

 

 

Odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja na odločitev Evropske komisije:

Obžalujeva, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev, kar je razvidno tudi iz njene današnje obrazložitve, ki ne odseva dejanskega stanja tako znotraj schengenskega prostora kakor tudi ne na njegovih mejah, kjer se Slovenija sooča s povečevanjem števila nezakonitih migracij.

Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU.

V prihodnje čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo dejansko brezhibno sposobna zagotoviti učinkovito in trajno upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

Seveda se strinjava s tem, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.