Spomnim se, kot bi bilo včeraj – februarja, sredi kaosa izpitnega obdobja sem dobil sporočilo, ki sem ga nestrpno čakal. Lokalni asistent Marko mi je poslal veselo novico, da je moja vloga, skupaj z vlogo moje bodoče kolegice Gaje, v postopku obravnave v Evropskem parlamentu in da bova pripravništvo začela konec marca. In tako je tudi bilo, po skoraj letu dni – odkar sem se prijavil za pripravništvo v Bruslju in sem ga naposled na mojo veliko radost tudi dobil, vendar ne v Bruslju, temveč v lokalni pisarni v Ljubljani. In izkazalo se je ,da je tako bilo še veliko bolje. Za nekaj manj kot tri mesece sem s tem postal del najbolj neverjetne ekipe in prispeval k oblikovanju življenja evropskih prebivalcev, za kar bom vedno hvaležen.

Čeprav bi se marsikomu mudilo v Bruselj, pa zame ni bilo pomembno od kod delam, temveč s kom delim pisarno, koga zastopam in kakšne vrednote ta oseba pooseblja. Počasi smo tudi vstopali v predvolilno obdobje, kar je pomenilo, da se večino dogajanja iz bruseljskih dvoran seli v domače države poslank in poslancev. Pa tudi Ljubljana je tako ali drugače lepša od Bruslja, vsaj takšno je moje mnenje. Preden sem se odpravil na pripravništvo, sem imel v mislih dve pomembni stvari: prvič, da svoje bodoče ekipe ne smem pustiti na cedilu, saj so mi dali priložnost, da med volilno kampanjo opravljam pripravništvo (kar se je kasneje izkazalo kot zelo dragoceno), in drugič, da na to pot ne odhajam sam, saj bom pripravništvo opravljal še z eno osebo, ki prav tako ni vedela, kaj naj pričakuje. A vse skrbi so bile odveč in vsa moja pričakovanja so bila kmalu presežena …

Ker smo bili v lokalni pisarni, se je naše pripravništvo nekoliko razlikovalo od prejšnjih pripravnikov. Ne zato, ker bi delali popolnoma drugačne stvari – verjetno smo se od pripravništva naučili enako, oziroma v našem primeru morda celo več zaradi kampanje. Razlika je bila bolj v tem, da se Gaji in meni kot lokalnima pripravnikoma ni bilo treba prilagajati popolnoma novemu mestu in okolju, ki ga nisva poznala. Čeprav so nas delili kilometri, pa je tudi bruseljski del pisarne poskrbel, da se od prvega dne počutim vključenega in da so mi bili vedno na voljo za vsa moja vprašanja (in teh je bilo kar nekaj, saj sem po naravi zelo radoveden), ki bi se mi pojavila med opravljanjem dnevnih nalog. Med pripravništvom sem se ukvarjal z raznolikimi nalogami, od priprave vsebin za družbena omrežja, do opomnikov, predlogov govorov, pa vse do pomoči pri organizaciji dogodkov – eden izmed takšnih dogodkov je bila tudi organizacija obeležitve 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji.

Dogodek ob 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji.

Pridobil sem mnoga znanja in veščine, za katere nikoli nisem mislil, da se jih bom imel priložnost naučiti tekom opravljanja pripravništva pri evropski poslanki. Tekom prvih tednov sem začel spoznavati vse zapletene podrobnosti, ki se prepletajo v ozadju, zato da bi pisarna nemoteno lahko delovala. Da pa bi vse potekalo tako kot mora, pa vsak poslanec potrebuje za sabo sposobne sodelavce, ki bodo svoje naloge vestno opravljali in delo pisarne iz ozadja vzdrževali. Irenini asistenti v Bruslju, digitalna ekipa in lokalna asistent so bili v mojih očeh pomemben steber ekipe, ki so mi predstavljali tudi neizčrpen vir znanja, ki mi je bil vedno na voljo.

Če ste pomislili, da sem zaradi opravljanja pripravništva v lokalni pisarni bil prikrajšan za obisk Strasbourga in da sem s tem izgubil priložnost doživeti in spoznati Parlament od blizu, se motite, saj Irena vedno pomisli na vsako malenkost. S kolegico Gajo sva tako dobila priložnost, da se odpraviva na delovno misijo in se tako udeleživa zadnjega plenarnega zasedanja petletnega mandata aktualne sestave Parlamenta. Nikoli ne bom pozabil občutkov, ko sem stal pred tako ogromno stavbo kot je zgradba parlamenta v Strasbourgu. Takrat me je prvič preplavil val različnih čustev – od strahu, če se bom sploh lahko znašel, do sreče in navdušenja, da sem dejansko tukaj. Pred parlamentom naju je pričakala vodja bruseljske pisarne Elma, ki nam je predstavila notranjost 220 tisoč kvadratnih metrov velikega labirinta. Ko smo šli skozi vse potrebne varnostne postopke, ki jih mora vsak obiskovalec izpolniti pred vstopom, smo se odpravili naravnost v pisarno. Tam sem končno še v živo spoznal asistentko Žano in asistenta Roka, saj sem se do tedaj z njima srečeval le preko rednih Zoom sestanki.  Čeprav sem se želel bolje spoznati z vsakim iz ekipe, pa nas je čakalo ogromno dela, saj se je na zadnjem plenarnem zasedanju sprejemalo veliko zakonodajnih aktov, ki so jih spremljale tudi druge pomembne poslankine. Po hodnikih Parlamenta sem se imel priložnost srečati z nekaterimi najvplivnejšimi osebami v evropski politiki, kar mi je vsekakor dalo dodatno motivacijo za delo. Kljub vsem tem izjemnim izkušnjam, pa sem vedno ostal hvaležen za prvo in najpomembnejšo podporo, ki sem jo prejel – od Irene.

Parlament v Strasbourgu, čigar arhitektura opominja še na nedokončano evropsko zgodbo o združevanju.

Po prihodu nazaj v Ljubljano sem lahko poleg sprotnega dela v pisarni, od blizu spremljal tudi breme, ki ga s seboj nosi predvolilna kampanja. Od snemanja intervjujev, priprav za novinarska vprašanja in spopadanja z dezinformacijami političnih nasprotnikov. Čeprav je bila to težka pot, posuta z mnogimi ovirami in udarci pod pasom s strani nekaterih političnih nasprotnikov, pa je bila to tudi pot, ki jo je bilo vredno prehoditi. Ireni je uspelo osvojiti še en mandat, meni pa se je pripravništvo zaključilo z veliko zmago. Izredno cenim, da je Irena vsakomur iz ekipe vedno dala vedeti, kako pomemben je vsak posameznik in kako tudi najmanjši prispevki lahko na koncu naredijo veliko razliko, kar se je jasno pokazalo tudi po številu preferenčnih glasov, ki jih je na volitvah prejela.

Irena bo v Bruslju zagotovo še vedno glas vseh nas – mladih!

Čeprav se poslavljam od te izjemne in čudovite ekipe, bom vedno nosil s seboj vse, kar sem se tekom teh treh mesecev naučil. Iz te izkušnje odhajam z veliko nabranega znanja in še več novih prijateljev. Pripravništvo zaključujem optimistično in zavedajoč se, da smo v nov mandat v Bruslju poslali osebo, ki ji je resnično mar za mlade, za čisto okolje in osebo, ki bo v velikem Bruslju predstavljala interese malega človeka. Prepričan sem, da bo še naprej tako zagnano delala, da bo glas vseh nas slišan tudi v evropskih institucijah. Zahvaljujem se Ireni in celotni ekipi za podporo, vodenje in priložnost, da sem bil del nečesa tako pomembnega.

 

-Nikola Paunovski

Kljub milijardam zamrznjenih sredstev, zavlačevanju pri sprejemanju odločitev, prvič sproženem postopku 7. člena pogodbe EU zoper eno od držav članic, resnim pozivom ter resolucijam Evropskega parlamenta, je Madžarska julija prevzela predsedovanje Svetu EU. Problematično polletno predsedovanje Budimpešte, navdihnjeno s prav posebnim sloganom, ki ga boste – ko si ga boste prevedli v angelški jezik – prepoznali brez večjih težav, odpira številna vprašanja in prinaša nove izzive ter skrbi za prihodnost Evropske unije.

Pod vodstvom Viktorja Orbana je Madžarska postala sinonim za iliberalno demokracijo. Njegova vladajoča stranka si je v zadnjih letih politično povsem podredila vse veje oblasti, sprejela vrsto ukrepov, ki ogrožajo neodvisnost sodstva in z represivnimi metodami utišala vse kritične glasove opozicije. Medtem ko so marginalizirane skupine v vse bolj zaskrbljujočem položaju, pa Orban s korupcijo prepleteno mrežo vzdržuje sistem, ki ugaša zadnje luči demokracije v državi.

Dejstvo, da bo država, ki sistematično spodkopava jasno določene in pravno zavezujoče temeljne vrednote Evropske unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravna država, za šest mesecev predsedovala eni od najpomembnejših institucij Unije, vzbuja resno zaskrbljenost.

Predsedovanje Svetu naj bi predsedujoči državi omogočilo vlogo poštenega posrednika. Namesto tega je na čelo Sveta prišla država, ki je tako odtujena od načel in institucij EU, da zoper njo teče postopek za odvzem glasovalnih pravic. Paradoksalno bo ravno Orbanova iliberalna Madžarska do konca leta krojila agendo Evropske unije.

V ospredju madžarskega predsedovanja so tri prednostne naloge, širitev EU – pa čeprav je ravno Budimpešta zadnjih pet let skrbela za širitveni portfelj, na koncu katerih ni imela kaj veliko za pokazati. Upravljanje migracij – pa čeprav je Madžarska zaradi neupoštevanja skupnih politik Unije bila kaznovana z 200 milijoni evrov kazni in poudarek na krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva – pa čeprav se ravno Budimpešta sooča z eno največjih inflacij v celotni Uniji.

V razmislek bi morda Orbanov slogan predsedovanja moral bolj stremeti k temu, da Madžarsko zopet naredi normalno državo, saj Orbanov avtoritarizem ne bi smel imeti prostora v evropski družini, ki temelji na demokraciji, spoštovanju drugačnosti in vladavini prava.

Morda bi moral njihov slogan bolj stremeti k temu, da naredimo Evropo … pravičnejšo. Enakopravnejšo. Boljšo.

-Irena

“Irena, kaj iščeš? Ni več potrebe, samo še gor greš,” mi je danes rekel kolega, ko sem – kot vedno doslej – po dvorani iskala listek s svojim priimkom ter s tem svoj sedež.

 

Teden mineva v luči pripravljalnih sestankov naše poslanske skupine Renew na zaključna koalicijska pogajanja. In teden mineva v luči navajanja, da odslej na njih razpravljam kot podpredsednica.

 

Lepo vas pozdravljam iz Bruslja!

 

– Irena

Kdo je rekel, da je Slovenija majhna? Kdo je rekel, da se ne da?

Z največjim veseljem vam sporočam, da so me kolegice in kolegi danes izvolili za podpredsednico naše politične skupine, Renew Europe. V izjemno čast mi je, da so mi izkazali tolikšno zaupanje, kar razumem tudi kot priznanje svojemu dosedanjemu delu. Vlogo prevzemam s ponosom in odgovornostjo, ker vem, koliko dela nas še čaka. In … komaj čakam!

Hvala!

-Irena

Dviga Slovenija zastave v ponos … in klobuke … in šal pred Evropskim parlamentom!

Verjamem, da bomo danes imeli razlog za dvojno slavje. Za dvojni praznik. Ker bodo našim nogometašem krila in zagon dali zvesti navijačice in navijači. Tako tisti, ki bodo pustili svoje glasilke v Kölnu, kot vsi mi, ki bomo stiskali pesti pred ekrani.

In … ker danes obeležujemo dan državnosti. Dan, ki so ga sanjale mnoge generacije pred nami, ki so s svojo vztrajnostjo ter pogumom položile temelje naši državi.

Naši nogometaši danes morda drzno sanjajo o zmagi proti enim od favoritov turnirja … a drzno smo sanjali že velikokrat, mar ne? Tudi, ko so nam pred dobrimi tremi desetletji utirali pot k samostojnosti in svobodi. Te sanje niso več sanje!

Danes, jutri in čez 33 let … si želim, da bi vsi znali ločiti iskrenost od hinavstva. Dobro od zla. Zrno od plevela. Da bi vsi razumeli, da tisti, ki tako vneto pametujejo o enotnosti leta 1990, ki da je nikoli več ne bo, ker so seveda za to krivi vsi drugi, točno vedo, zakaj to počnejo. Interes po ne le ohranjanju, ampak poglabljanju delitev v slovenski družbi, je za ta del politike prevelik.

Danes, jutri in čez 33 let … si želim manj pokroviteljstva in samozadostnosti. Manj egoizma in sebičnosti. Več brižnosti in uvidevnosti. Več … državnosti.

Imamo čudovito državo. Te dni je nogomet postal simbol naše enotnosti, toda ne pozabimo, da smo tudi v težkih trenutkih vselej pokazali svojo humanost in svoj najboljši obraz. Dokazali, da smo narod, ki zna držati skupaj, ko je to najbolj potrebno.

Zato bodimo ponosni na vse, kar smo dosegli. In na vse, kar še bomo. Drznimo si sanjati, keeeeer …

”Slovenija gre naprej!”

 

Počitek po naporni kampanji? Odpade.

V Bruslju tečejo intenzivna usklajevanja, tudi v naši politični skupini. Vodje nacionalnih delegacij te dni razpravljamo o smernicah in prioritetah, ki jih bomo zagovarjali v prihodnjem mandatu.

Obenem nas čakajo še pomembna pogajanja o razdelitvi odborov in funkcij. Taktično vam seveda trenutno ne morem razkriti vsega, toda obljubim, da vam bom več podrobnosti sporočila v prihodnjem tednu. Kar vam lahko zagotovim že zdaj, pa je to, da vas slišim in poslušam, moja prizadevanja pa bodo vselej usmerjena v oblikovanje politik, ki spodbujajo mir, zaščito človekovih pravic, skrb za okolje, socialno enakost.

-Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 7. junija 2024, v intervjuju za spletni portal Metropolitan.si odkrito spregovorila o svojem pogledu na politiko in pojasnila, zakaj se je v politiki treba izogibati posploševanju. ”Ne želim si, da bi se vrnili v čase pred Evropsko unijo,” je bila o ponovnem vzponu skrajnih idej, za katere smo mislili, da so ostale v zgodovini, odločna Joveva.

V uvodnem vprašanju se je opisala kot povsem običajna oseba, ki izhaja iz skromne delavske družine, kjer so jo vzgojili v duhu spoštovanja različnosti in skromnosti.

”Moja starša sta se iz Makedonije preselila v Slovenijo, na Jesenice, v iskanju boljših in lepših življenjskih pogojev. Vzgojena sem bila z vrednotami spoštovanja svoje preteklosti, svojega porekla, ampak hkrati s  spoštovanjem moje domovine Slovenije, ki je moja sedanjost in prihodnost.”

Čeprav pri kolegih na evropski ravni pogosto opazi pojav večvrednostnega kompleksa, je zase zatrdila, da je prizemljema altruistka. V nadaljevanju je dodala, da je že od nekdaj ljubila branje knjig, čeprav je to branje zdaj omejeno predvsem na evropsko zakonodajo ali otroške pravljice, ki jih prebira svoji triletni hčerki.

V življenju jo najbolj osrečuje prav hčerka Mila, za katero je pojasnila, da je njena definicija sreče, energije in volje za vse, kar počne.

”Lahko se sliši ‘pocukrano’, ampak glede na to, da sem zaradi zelo hude bolezni, pri 20 letih ostala brez mame, mi to še toliko bolj pomeni,” je dejala in dodala, da se pogosto, tako kot vsi starši, tudi sama soočala s pomanjkanjem spanja in počitka, vendar vse radosti, ki pridejo zraven, odtehtajo vse ostalo.

V novinarstvu je pristala po spletu okoliščin, sicer pa je pojasnila, da je študirala mednarodne odnose in da jo je evropski del politike od vedno zanimal. Že od mladih nog je skupaj z očetom aktivno spremljala novice in poročila, vendar si nikoli ni mislila, da bo postala del politike kot najmlajša slovenska evropska poslanka.

”V začetku leta 2019, ko je bil predsednik vlade Marjan Šarec, sem na njegovo povabilo dobila priložnost vstopiti v politiko kot nosilka liste njegove stranke. O tej odločitvi sem dolgo premišljevala predvsem zato, ker sem vedela, da je potem moja novinarska zgodba v vsakem primeru nepreklicno zaključena.”

Čeprav odločitev, da zapusti novinarstvo ni bila lahka, se ji kot aktivni državljanki ni zdelo odgovorno ponujeno priložnost zavrniti. Namesto da bi se še naprej samo pritoževala, je želela prispevati k pozitivnim spremembam v družbi.

”Če bi bila zadovoljna s stanjem in tistimi, ki so v politiki, potem sploh ne bi kandidirala, saj ne bi bilo potrebe po tem. Splošno zaupanje v politiko je na zelo nizki ravni – včasih upravičeno, drugič neupravičeno, vendar nikoli zaradi vseh politikov, temveč zaradi tistega dela politike, ki nato meče slabo luč na vse”.

Težko je sprejme tudi mnoge stereotipe o posploševanju vseh v politiki. Kot je pojasnila, se sicer strinja, da imamo preveč slabih zgledov v politiki, vendar se ravno zato vsak dan še toliko bolj trudi delovati kot pozitiven zgled in dokazovati, da niso vsi politiki isti.

”Morda me ravno zaradi tega dojemajo kot nekoga, ki se razlikuje od tipičnega politika. Tudi pri sprejemanju zakonodaje ostajam zvesta sebi, saj nisem tu zaradi lastnih interesov, temveč za potrebe ljudi, ki so me na to mesto izvolili. Najpomembneje mi je, da lahko vsak večer zaspim s čisto vestjo in upam, da to občutijo in zaznavajo tudi državljanke in državljani.”

Na vprašanje o tem, s katerim politikom ne bi šla na kavo, je pojasnila, da nobenega smisla ne vidi, da bi sedela na kavi z nekom, ki svoja stališča širi na nedostojanstven, nizkoten in sovražen način.

”Zame je meja, da se spoštujeta dostojanstvo in različnost, pri čemer sama svoje vrednote izražam brez sovraštva do drugih. Normalizacija skrajnosti je zame nesprejemljiva, in to je ena izmed stvari, ki jih ne morem in nikoli ne bom tolerirala.”

Odločitev o slovenskem priznanju države Palestine ji daje upanje, da je edina in pravična poteza v cilju miru in rešitve dveh držav in jasno sporočilo podpore mirovnemu procesu.

”Nekateri pravijo, da to ne bo rešilo vojne, ta argument lahko sprejmem, a hkrati dodam, da pa nedvomno rešujemo najmanj čast tega dela Evrope. Izjemno sem ponosna, da smo to naredili in palestinskemu narodu sporočili podporo. Palestina ni enako Hamas tako kot Izraelci niso enako Netanjahu.” 

Za Jovevo je pravica do splava temeljna in osnovna človekova pravica, za katero si želi, da bi bila zapisana tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

”Nihče nima pravice odločati o mojem telesu, to lahko storim samo jaz. Gre za stvar, ki bi pa morala biti samoumevna, pa ni. Kampanja ‘My Voice my Choice’ ne pomeni, da bo splavov več, ampak samo to, da bodo tiste, ki se bodo za to odločile, to lahko storile na varen in dostopen način.”  

Pogovor se je zaključil o prihodnosti Evropske unije, za katero je Joveva ocenila, da čeprav ta Unija ni popolna, pa boljša alternativa ne obstaja.

”Zato jo moramo graditi, ne rušiti. In zato smo tukaj tisti, ki se trudimo ohraniti dobre stvari, izboljšati pa tiste, ki se še morajo izboljšati ali okrepiti. Iskreno in konstruktivno ustvariti temelje za lepšo prihodnost, za naše otroke, zanamke in zanamce.”

Celoten intervju je na voljo na povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 7. junija 2024, za Večer delila svoj pogled o zahtevi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, Karima Khana, za aretacijo premierja Benjaina Netanjahuja. ”Zahtevo tožilca razumem kot jasen signal, tako izraelskemu režimu, ki žal izvaja genocid in kolektivnega kaznovanja palestinskega naroda,” je pojasnila Joveva. Ob tem je dodala, da je to tudi jasno sporočilo mednarodni skupnosti, katere velik del brutalno kampanjo razčlovečenja nemo opazuje.

Poslanka je pojasnila, da je tudi Evropski parlament od 7. oktobra lani večkrat opozoril državo Izrael na nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, hkrati pa vsakokrat ostro obsodil dejanja teroristične organizacije Hamas.

”Ključno je, da vojni zločini in zločini proti človečnosti ne ostanejo nekaznovani in da se zaradi njihove odgovornosti preganjanjo posamezniki tudi na najvišji ravni, saj bo od zmožnosti obravnave najhujših zločinov odvisna tudi verodostojnost Mednarodnega kazensksega sodišča.”

Kot je poslanka izpostavila, je sedaj na potezi predobravnavni senat Sodišča, ki bo moral sprejeti odločitev, če je pobuda tožilca upravičena.

”Četudi bo senat ugotovil, da so pogoji izpolnjeni, ni za pričakovati, da bi se Netanjahu prostovoljno predal Sodišču in soočil z obtožbami. Dokler bo na oblasti, bi izdani nalog zanj pomenil predvsem mednarodno izolacijo, podobno kot pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, za katerega se v praksi, razen oteženega mednarodnega potovanja, na žalost ni veliko spremenilo.”

Na vprašanje, če bo v primeru, da bo nalog izdan, to odločitev treba spoštovati in Netanjahuja aretirati, je poudarila, da je odločitev Sodišča zavezujoča za vse države, ki priznavajo pristojnost Sodišča, tudi za Slovenijo.

”Kdorkoli je odgovoren za vojne zločine, ne sme imeti zaščite Slovenije, pa naj bo to Netanjahu, vodja Hamasa ali kdorkoli drug. Če kdorkoli od tistih, čigar nalog za aretacijo je izdan, stopi na slovenska tla, je Slovenija kot pravna država dolžna izvršiti svoje mednarodne obveznosti in tako osebo seveda aretirati.”

Poskusi Izraela, da je preko svoje obveščevalne službe skušal vplivati na delo tožilstva MKS, so bili za Jovevo obsojanja vredni, vendar je niso presenetili.

”Izrael namreč že desetletje vodi kampanjo za spodkopavanje dela MKS, praktično vse odkar je Palestina postala članica Sodišča.”

Za poslanko je še bolj žalostno dejstvo, da Izrael pri izvajanju teh pritiskov ni sam in je ob tem izpostavila izjave ameriškega predsednika Bidena, ki je zahtevo tožilca označil za nezaslišano.

”Ta politika zaviranja dela mednarodnega pravosodja s strani nekaterih vplivnih držav je zaskrbljujoča, saj postavlja pod vprašaj njihovo zavezanost k spoštovanju mednarodnega prava in krepi občutek nekaznovanosti za tiste, ki bi pred Sodiščem morali odgovarjati za vojne zločine in zločine proti človečnosti,” je zaključila Joveva.

 

Novoizvoljena evropska poslanka Irena Joveva je prve povolilne sestanke začela z izjemno novico: ”ameriški tehnološki velikan Apple je napovedal poslovenjeni uporabniški vmesnik novega mobilnega operacijskega sistema iOS 18.” Novica predstavlja pomemben korak v digitalizaciji in dostopnosti tehnologije za slovenske uporabnice in uporabnike, ki si bodo lahko najnovejši operacijski sistem brezplačno namestili predvidoma letos jeseni.

”Vztrajnost se je izplačala. Z veseljem sem na današnji poti v Bruselj, na prve povolilne sestanke, sprejela novico, da bo Apple v naslednjo posodobitev operacijskega sistema vanj vključil tudi slovenski jezik, ki bo širši javnosti na voljo od predvidoma septembra letos.

Poslanka je izpostavila, da je ponosna na vzajemno sodelovanje in vložene napore, saj v tem procesu ni šlo za posameznika ali posameznice, ter za skupne korake tako na državni kot evropski ravni.

”Vsi smo lahko ponosni na ta uspeh, saj brez skupnih pritiskov in zakonodajne prisile ne bi uspeli. Hkrati pa žal moram opozoriti, da delo še ni končano, saj nas čaka še ‘bitka’ z Netflixom in njemu podobnimi multinacionalkami.”

Po besedah Joveve bodo tudi ponudniki t. i. pretočnih vsebin morali spoštovati slovenski jezik, kar bo predvidoma rešeno že z naslednjo revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je predvidena tekom novega mandata Evropskega parlamenta.

”Malo za šalo, malo pa zares naj še dodam, da torej tistih še nekaj najbolj kislih jabolk ostaja. Vendar ta ne morejo biti toliko kisla, kot smo lahko nekateri trmasti. Ali zagrizeni, če smo že pri jabolkih. Grizem dalje,” je še zaključila.

Evropska poslanka Irena Joveva se je po uspešni vnovični izvolitvi v Evropski parlament zahvalila vsem volivkam in volivcem, ki so jo podprli na njeni poti. V objavi na družbenih omrežjih je izrazila globoko hvaležnost do vseh, ki so ji zaupali svoj glas, ter poudarila, da brez podpore svoje stranke in svoje ekipe tega uspeha ne bi dosegla.

”Sedemdeset tisoč osemsto petintridesetkrat hvala! Hvala vsem, ki ste šli volit. Hvala vsem, ki ste podprli Svobodo. Hvala vsem, ki ste svoj glas zaupali meni. Vsem 70.835-im,” je ob tem zapisala Joveva.

Dodala je tudi, da je izjemno hvaležna vsem, ki so ji ves čas stali ob strani.

”Na fotografiji je zgolj del ekipe, toda brez njih bi bilo nemogoče. Hvala, ker ste.”

Joveva je obljubila, da si bo še naprej prizadevala za dobrobit vseh, ki so verjeli vanjo in izrazila upanje, da jih nikoli ne bo razočarala.

”Hvala vsem, ki verjamete vame. Še naprej si bom prizadevala za to, da vas – in sebe – nikoli ne razočaram,” je v svoji objavi zaključila nova-stara evropska poslanka.