Posebni parlamentarni odbor za pandemijo COVID-19, katerega članica je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je sprejel priporočila za izboljšanje kriznega upravljanja in pripravljenosti Evropske unije na morebitne prihodnje izredne zdravstvene razmere. Poslanke in poslanci so analizirali vpliv pandemije, ocenili učinkovitost ukrepov na EU in nacionalni ravni ter pripravili posebna priporočila za odpravo vrzeli in slabosti v odzivu.

Ključni predlogi na področju zdravja, ki jih je predložil posebni odbor, vključujejo večje naložbe v zdravstveno varstvo, uvedbo načrtov za nadzor nastajajočih zdravstvenih groženj, izvedbo stresnih testov nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva, večjo preglednost skupnih javnih naročil, izboljšanje strateške avtonomije Evropske unije glede ključnih farmacevtskih sestavin in zdravil ter razvoj strategije Unije za reševanje morebitnih podobnih pandemij v prihodnosti.

Za zaščito demokracije in temeljnih pravic poslanke in poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo boljšo zaščito pravice do obveščenosti in svobode izražanja, okrepljeno krizno komunikacijo in pregledne postopke odločanja, parlamentarni nadzor na ravni tako EU kot posameznih držav članic pri sprejemanju zakonodaje za izredne razmere ter konkretne ukrepe za podporo marginaliziranim skupnostim, manjšinam in prikrajšanim ljudem v času krize.

Za odpravo socialnih in gospodarskih posledic krize poročilo posebnega odbora med drugim poziva k zadovoljevanju potreb vse številčnejšega starejšega prebivalstva in k določitvi standardov za delo od doma po vsej Evropski uniji.

V zvezi s priporočili za ukrepanje na svetovni ravni poslanke in poslanci pozivajo k povečanju mednarodnih naložb in okrepitvi mednarodnih zdravstvenih predpisov.

Poročilo posebnega odbora, ki je s tem tudi zaključil svoje delo, bo Evropski parlament predvidoma sprejemal na julijskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 14. junija 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Med drugim je poudarila, da skrajni čas za akcijo in ukrepanje, saj je leto 2030 za vogalom. Izzivi se poglabljajo, mi pa se očitno nismo naučili nič, je dodala. 

Vse od podpisa agende za trajnostni razvoj želi Unija postati vodilna sila doseganja zastavljenih ciljev. Do leta 2030 jih želimo doseči, kajne?

Kot je nadaljevala Joveva, so v tem mandatu z zelenim dogovorom začeli s koraki v pravo smer, vendar se je zgodila pandemija. Nato se je vzpostavilo skupno reševanje zdravstvenih problematik, a je na kontinent vstopila vojna, z njo energetska in finančna kriza. Poslanka je izrazila zaskrbljenost, saj na težave, ki se vrstijo, nismo pripravljeni.

Medtem pa se večajo neenakosti in poglabljajo okoljski, zdravstveni, finančni, prehranski, socialni izzivi. Morali bi se naučiti, da takšnih vsevključujočih izzivov ne moremo rešiti z majhnimi, razdrobljenimi sektorskimi rešitvami. Očitno se nismo.

Joveva je izpostavila še dejstvo, da je leto 2030 za vogalom, strategije in finančnega načrta za implementacijo agende pa še vedno ni, kljub pozivom Evropskega parlamenta Evropski komisiji k pripravi že lani.

Naj bo tokratni poziv bolj uspešen, ker je čas za akcijo. Za ljudi, planet, blaginjo in  nenazadnje za mir in svobodo.

Ozadje:

Letošnje poročilo je nadaljevanje lanskoletnega, v katerem je bil cilj okrepiti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na področju upravljanja, financ in mednarodne diplomacije. Vsebuje odločne pozive k dolgo pričakovani strategiji na visoki ravni za izvajanje ciljev, okrepljeno civilno družbo, izboljšano spremljanje in mobilizacijo sredstev. Poročilo je treba razumeti kot prizadevanje Evropske unije pred udeležbo na letnem srečanju na visoki ravni, ki ga organizira Evropska komisija – politični forum julija letos, ki se bo osredotočil na pospešitev uresničevanja zastavljenih ciljev, okrevanje po pandemiji in celostno izvajanje strategije Agenda 2030.

Nagovor v celoti si lahko ogledate tukaj.

Foto: Genevieve ENGEL

– “Kaj pa izkušnje, imate?”

Kolikokrat, mislite, da mladi slišijo to vprašanje, ko se prijavljajo na neko delovno mesto?

Vsi smo bili nekoč tam. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Da, delovne izkušnje so dragocene. Toda računov – dobesedno dragocenih – ne plačajo.

V Evropskem parlamentu se ogromno pogovarjamo o mladih. Sprejemamo dokumente, resolucije, poročila, zakone, uredbe, direktive …

… potem pa pridemo do pripravništev. Ste vedeli, da na ravni Evropske unije sploh nimamo sprejetih standardov njihovega opravljanja? Vrsto let se je ta problematika reševala, a nikoli zares rešila. Trajalo je, z vzponi in padci, toda KONČNO je tukaj: danes smo v Evropskem parlamentu sprejeli zakonodajno (!) resolucijo o kakovostnih pripravništvih.

Saj razumem, da pripravnice in pripravniki kdaj pa kdaj skuhajo kavo, urejajo papirje … toda od pripravništva morajo dobiti tudi kaj zares uporabnega ZASE. Zato je kakovost pripravništev nujna. Enotna postavitev skupnih standardov. Je. Nujna.

Nujna pa je tudi – plača. Pripravništva morajo biti plačana. Vsa! Če boj proti modernemu suženjstvu temelji na ustreznem plačilu, tu ne sme biti popolnoma nič drugače.

Nekakovostna in predvsem neplačana pripravništva so izkoriščevalska. Prvič, opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca. Drugič, mladi so dostikrat primorani opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker jim ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci rečejo “Kaj pa izkušnje, imate?”, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Nekakovostna in predvsem neplačana pripravništva so tudi nepravična. Ohranjajo krog “privilegij privilegiranim”. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent(ka) ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan(a) za pridobivanje spretnosti, ki bi mu/ji omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti.

In še to: delodajalci mnogokrat pozabijo, da pripravništva ne koristijo samo mladim. Slednji so polni energije in želje po dokazovanju. Imajo nove, sveže ideje, delodajalcem pa predstavljajo bazen mladih talentov. Zaposljivih mladih talentov. S pritrdilnim odgovorom na vprašanje teh istih delodajalcev: “Kaj pa izkušnje, imate?”

Zato sem ponosna na danes sprejeto besedilo. Storili smo izjemno pomemben korak k boljšim pogojem za VSE mlade. Komisijo pozivamo k pripravi zakonodajnega okvira, za katerega – zavoljo zagotavljanja enakosti in pravic mladih – resnično upam, da ga bomo na dnevni red dobili čim prej.

– Irena

Foto: EP/Philippe Stirnweiss

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 1. junija 2023, v Evropskem parlamentu v Bruslju sprejela predstavnice Šolskega centra Celje z dijakinjami in dijaki, ki delujejo v okviru projekta Erasmus+ Jean-Monnet z namenom poučevanja, učenja, raziskav in razprav o različnih vidikih Evropske unije. Ob srečanju je spregovorila tudi za njihov podkast, kjer je poudarila, da skuša mlade ozavestiti, da tudi oni vplivajo na odločitve, ki se sprejemajo tudi oziroma predvsem zanje.

Pogovor so pričeli o mladih in njihovem odnosu do Evropske unije, pri čemer je poslanka dejala, da bodo prihajajoče evropske volitve te, na katerih bodo prvič glasovali tudi že tisti, ki so bili rojeni v Evropski uniji. Izpostavila je, da se marsikomu zdijo prednosti in dobrobiti Evropske unije samoumevne, a da niso, hkrati pa je za to odtujenost kriv tudi del politike.

‘‘Ne želim biti pokroviteljska do mladih, želim pa, da se zavedajo, da lahko tudi oni vplivajo na odločitve, ki jih sprejemamo mi. Na koncu koncev so te odločitve pomembne za njih, oni so tisti, na katerih svet stoji.’’

Zato se ji zdi še posebej pomembno, da v politiko vstopajo ljudje, ki jim je mar in da pride do resnične vključitve ljudi vseh starosti, saj da različne generacije na stvari gledajo različno, prinašajo drug(ačn)o energijo ter zanos za spremembe. Dodala je, da je na politiki, da to tudi dejansko udejanja. Sama se zavezuje vodenju z dobrim zgledom, kjer vsak dan znova želi dokazovati, kaj vse se da z namenom približati Evropsko unijo mladim kot tudi vsem drugim, s tem ko jih posluša in tudi sliši.

Poslanka je pojasnila, kako izgleda njen delovnik, saj najmanj dvakrat tedensko potuje v tujino in nazaj v Slovenijo, medtem ko ima doma dve leti staro hčerko. Priznala je, da ni lahko in zagotovo predstavlja izziv, a je tudi to vzela v zakup. Na vprašanje o svojih zadnjih aktivnostih v zvezi s slovenščino pri podjetju Apple je medtem odgovorila, da se zgodba sicer razpleta počasi, a gotovo hitreje, kot bi se sicer, brez pritiskov. O vnovični kandidaturi na prihajajočih evropskih volitvah prihodnje leto pa je povedala:

‘‘Želim si, da ljudje ocenijo moj mandat. Ljudje so tisti, ki morajo to narediti. Predvsem pa si želim, da ga ocenijo na podlagi vseh petih let in ne na podlagi zadnjega meseca ali leta. Delam popolnoma isto, kot sem delala na začetku, tako delam zdaj in tako bo tudi zadnji mesec kampanje.’’

Pogovor je poslanka zaključila s sporočilom za dijakinje in dijake ter jim položila na srce, naj bodo vztrajni pri svojih ciljih, radovedni, aktivni, toda hkrati spoštljivi, kulturni in uvidevni do vsega in vseh – soljudi, živali in sveta.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete tukaj pod številko 8. (Irena Joveva).

 

Nihče ni bolj slep od tistega, ki noče videti.

Ko sem to prebrala v kriminalnem romanu, s katerim sem si te dni krajšala letalske poti, me je prešinilo: to je začetek mojega obširnejšega zapisa o naši nedavni misiji ugotavljanja dejstev na Poljskem.

V nadaljevanju si boste lahko prebrali nekoliko več podrobnosti o vladavini Zakona in pravičnosti, ki zakon in pravičnost razume po izključno svojih merilih in pravilih. Prikladno ime so si izbrali, mar ne?

Ti ljudje sicer zelo dobro vidijo, vendar zgolj in samo – sebe. In nihče ni bolj slep od tistih, ki tega nočejo videti. Ki takšne ljudi, takšno politiko podpirajo. Slepo podpirajo.

“Ne vem, zakaj se smejite, to ni lepo,” mi je rekel poljski minister za izobraževanje. Seveda se nisem smejala, kdo bi se smejal njegovemu bizarnemu monologu, ampak do tja še pridem. Gospoda (iz) Zakona in pravičnosti je zmotilo, ker sem ga ves čas gledala naravnost v oči in mu zelo jasno dala vedeti, kaj si mislim.

Njega pa ni zanimal dialog, niso ga zanimala naša vprašanja. Zanimalo ga je le, kako nam odpredavati stališča poljske vlade in odgovoriti na … no, nič.

  1. ‘Izobraževanje in znanost sta stvar naše notranje politike.’
  2. ‘Akademska svoboda in neodvisnost? Da, da, obstajata.’
  3. ‘Poljska vlada ne financira raziskav, ki mažejo dobro ime Poljske.’
  4. ‘Kot minister pač lahko odločam, kaj se bo financiralo in kaj ne.’

To so njegove dobesedne navedbe. Roko na srce, v tem pogledu naše srečanje z njim ni prineslo novih ugotovitev … razen dodatne, dokončne potrditve, koliko se je poljska vlada dejansko oddaljila od že osnovnih demokratičnih standardov.

Govorili smo namreč tudi s kar nekaj akademiki. Poleg očitkov o nujnosti reforme šolskega sistema so zelo jasno obrazložili, kako oblast izkorišča šolski sistem v politične namene. V prevodu: zase.

Taktika je v resnici sila preprosta. Prvič, ne daš denarja, ker, saj veste, “kot minister pač lahko odločam”. Drugič, vseskozi za vse kriviš (v tem primeru) lokalne oblasti oziroma tiste, ki pač niso del Zakona in pravičnosti.

“Vloga javnih medijev je predstavljati javne osebnosti. Glavne osebnosti, pravzaprav. In to so vladajoči in imajo pač več medijskega prostora. To ni bizarno, to je naravno,” pa mi je rekel predsednik poljskega medijskega regulatorja, ko sem ga vprašala, kaj meni o tem, da so v samo drugem četrtletju 2021 z Zakonom in pravičnostjo povezani politiki v etru javne televizije dobili skoraj 147 ur prostora, medtem ko so poslanci Državljanske platforme, opozicije, dobili točno 28 ur in 23 minut.

Zelo uravnoteženo … oprostite, naravno. “Ali lahko pojasnite, kako ste kot regulator obravnavali to dejstvo,“ sem ga vprašala.

Tudi njega ni zanimal dialog, je pa z odgovori v bistvu prav tako samo potrdil, da poljski medijski regulator ni nič drugega kot podaljšana roka – Zakona in pravičnosti. Tega se niti ne trudijo kaj dosti prikriti:

  1. ‘Poljska je demokratična država. Vsak lahko dela, kar hoče.’
  2. ‘Medijska svoboda in neodvisnost? Obstajata.’
  3. ‘Moja vloga je usmerjati na pravo pot tistega, za katerega se odločim, da dela narobe.’
  4. ‘Predsedujoči ima pravico disciplinirati medije, če se odloči, da ne delajo v skladu z akti.’

Zanimivo, kajne? Človek bi mislil, da uravnoteženo poročanje pomeni tudi pluralnost stališč (dezinformacije in propaganda izvzeti, seveda). Da se potem lahko državljanke in državljani odločajo sami. No, poljski regulator vztraja pri ukrepanju zgolj takrat, ko nek medij graja vlado. Javni mediji, ki so tam že v popolnosti na liniji vladnega narativa, menda niso del problema.

Menda so del problema neodvisni kritiki, ki jim oblast na vse mogoče načine želi vsaj otežiti delo, če že ne omogočiti istega.

Govorili smo namreč tudi z novinarji, predstavniki medijev. Tistimi, ki so se odzvali, seveda, ker smo povabili še predstavnike javnih medijev, pa niso želeli priti. Le zakaj …

… In tistimi, ki še vztrajajo. Ki še stojijo. Ki se ne spreminjajo v lojalne, pardon, “prave” Poljake. Ki dobivajo na stotine tožb Zakona in pravičnosti, z vseh funkcij po malo, nato gre pa vse skupaj še malo na sodišča, kjer marsikdo več kot očitno služi – Zakonu in pravičnosti.

Vse to so njihove taktike, popolnoma iste vsepovsod pod takimi oblastniki. Določajo smernice, ustvarjajo narativ. Prevzemajo počasi, toda vztrajno. Ker lahko.

Lahko bi vam povedala še marsikaj. Lahko bi vam povedala tudi, da na Poljskem v šolah trenutno nimajo predmeta ‘državljanska vzgoja’. Preimenovali so ga v ‘zgodovina in sedanjost’. Teme, kot so demokratične vrednote ali pravice otrok, očitno niso več del poučevanja.

Lahko bi vam povedala tudi kaj o resnično absurdnih stališčih poljskega varuha pravic otrok, ki so vse prej kot sprejemljiva stališča … varuha. Pravic. Otrok.

Lahko bi vam povedala tudi, da je 15-letni sin ene političarke storil samomor. Zlorabil ga je pedofil, na koncu pa se je ta fant ubil zato, ker so določeni javni mediji na Poljskem brez pomisleka razkrili njegovo identiteto. Identiteto žrtve, da ne bo nesporazuma. In da ne bo še enega nesporazuma: ne, ni bil sin nekoga iz Zakona in pravičnosti.

In tukaj bom postavila piko, ker mislim, da ste do tega trenutka vsi že razumeli.

Razen tistih, ki nočejo videti.

Irena

“Evropsko zgodovino je treba braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. Spomeniki bi morali odražati vrednote, za katere si prizadevamo in na katerih temelji mirna in uspešna Evropa,” je evropska poslanka Irena Joveva 24. maja 2023 povedala udeleženkam in udeležencem razprave “Med pozabo in spominom”. Opozorila je, da so poskusi ponovnega pisanja zgodovine nesprejemljivi, politični voditelji pa da so odgovorni za spodbujanje sprave in ne podpihovanje nacionalističnih pripovedi.

Organizatorji dogodka so se osredotočili na izzive, s katerimi se sooča kultura spomina na holokavst in druge genocide, ter na tesno povezavo s spodbujanjem  evropskih vrednot.

Razpravljali so v angleškem jeziku o tem, kako ustvariti boljšo podporo za zaščito zapostavljenih objektov kulturne dediščine iz druge svetovne vojne ter o načinih za učinkovito soočanje z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev o holokavstu in drugih genocidih ter kršitvah humanitarnega prava iz druge svetovne vojne.

Poslanka Joveva je v video nagovoru poudarila, da se moramo spominjati ključnih zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali naše skupnosti, da bi zares izpolnili tisto obljubo “nikoli več”. Dejala je, da imajo vsi množični poboji med drugo svetovno vojno v sedanjih javnih razpravah pomembnejšo vlogo kot v izobraževanju in raziskovanju, med drugim tudi na ozemlju nekdanje države Jugoslavije. Dodala pa je, da je najbolj tragičen dogodek na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, genocid v Srebrenici, še vedno  odprta rana v srcu Evrope.

“Še naprej nas straši in opominja na našo skupno odgovornost, da preprečimo, da bi se genocid še kdaj ponovil. Ta najtemnejši trenutek v sodobni evropski zgodovini je skupaj z drugimi genocidi pogosto zanemarjen ali, kar je še huje, obremenjen z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev.“

Poslanko Jovevo preseneča dejstvo, da ljudje kljub vsem dokumentiranim dokazom še vedno oporekajo, zanikajo ter celo izkrivljajo resnice o genocidu.

“Morda zdaj bolj kot kdajkoli prej, saj digitalna orodja in družbeni mediji ljudem omogočajo, da zlahka delijo dezinformacije, hkrati pa ustvarjajo šokantne in neutemeljene zarote ter tako razvijajo svojo lažno resničnost. In presenetljivo je, koliko podobno mislečih ljudi lahko najdejo.”

Zato je v nadaljevanju izpostavila, da je treba evropsko zgodovino braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami.

Evropska poslanka je omenila, da ima civilna družba temeljno vlogo pri negovanju demokratične kulture po vsej Evropi, da bi ustvarila vključujoče in strpno okolje za mlade generacije z izobraževanjem o grozodejstvih, ki so se zgodila na evropskih tleh. Meni, da bi bili tako v prihodnosti ljudje manj nagnjeni k diskriminaciji in drugemu škodovanju.

V zaključku je Joveva izrazila željo, da bi se prihodnje generacije osredotočile na vrednote, ki bodo ustvarile boljši svet, saj je to mogoče.

“Mladi so prihodnost, saj sem z njimi v stalnem stiku in to vsakodnevno vidim v njihovi zagnanosti in strasti. Mnogi potrebujejo le priložnosti in nas, da jim prisluhnemo.”

Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanec Predrag Matić, profesor z univerze v Padovi Amedeo Osti Guerrazzi, direktor spominskega območja Jasenovac Ivo Pejaković ter posebni predstavnik nemške zvezne vlade za države Zahodnega Balkana Manuel Sarrazin.

Začela bom s povsem osebno zgodbo, ki se mi je zgodila približno uro pred zapisom naslednjih besed. Dobivala sem slabo novico na slabo novico. Nič usodnega sicer, vsi s(m)o živi in zdravi, ampak preprosto nabralo se mi je. Morala sem ‘dati ven’. Da, zjokala sem se. Sredi letališča v neki drugi državi.

Me je kdo vprašal, če lahko kako pomaga? Ali vsaj, če sem v redu? Nihče ni črhnil. Niti besedice.

In zdaj, ko sem predihala, se sprašujem – kaj bi pa storila jaz? Kaj bi storili vi? Kdaj ste nazadnje koga iskreno vprašali, kako se počuti? In kako iskreno si na to odgovarjate sami?

Duševnega zdravja se ne (o)pazi kar tako. Še večji problem je, da si človek marsikdaj niti ne želi priznati, da je nekaj preveč narobe.

Včasih je dovolj, če se človek zjoka. Nič ni narobe s tem! Pa čeprav sredi letališča 😉 Toda včasih ni dovolj. Seveda vsi doživljamo stiske in stresne položaje, a če je to prepogosto ali zelo intenzivno in če o tem ne spregovorimo, če ne uspemo ‘dati ven’, lahko preraste v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. Tudi s tem ni nič narobe! Pomembno pa je to prepoznati in se odzvati.

Pomembna je ozaveščenost. Sicer jo je o duševnem zdravju vedno več, vendar se še nismo znebili stigme. Zato se mnogi borijo v tišini.

Ob koncu maja obeležujemo evropski teden duševnega zdravja. Cilj letošnjega je povečati razumevanje o duševnem zdravju v šolah, na delovnih mestih in doma. Edino pravilno. Prosim pa, naj ne bodo le ta obeleževanja tista, ob katerih govorimo o tem. Spregovoriti. (O)paziti, prisluhniti, ukrepati. Vsakič. Začnimo že danes.

Kaj boste, torej, storili, če vidite nekoga jokati? Četudi ga ne poznate? Jaz pred tem zapisom in dogodkom najbrž ne bi, zdaj vem, da bom … vprašala. Vsaj.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v torek, 23. maja 2023, gostja okrogle mize ‘Vloga in položaj nacionalnih jezikov v Evropi’ na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodelujoči so spregovorili tako o pravnih kot o političnih vidikih (ne)uporabe jezikov na notranjem trgu EU ter v kontekstu mednarodnega prava varstva manjšin. V svojem delu razprave se je poslanka osredotočila na pomen konsistentnega političnega pritiska na multinacionalke, ki svoje izdelke ponujajo na trgu Evropske unije, k spoštovanju uporabe slovenskega jezika, saj se bo le tako doseglo nujne premike.

Evropska poslanka Joveva je med drugim opozorila na po njenem mnenju ključne ovire pri jezikovnih diskriminacijah v digitalnem svetu:

”Največja ovira je ignoranca multinacionalk. Sklicujejo se na dejstvo, da njim ni treba, ker se jim ‘ne splača’. Glede na to, da so njihovi dobički enormni, je to nedostojno, to je ne le ignoranca, pač pa aroganca.”

Ob tem je poslanka izpostavila še pomanjkljivo zakonodajo z eksplicitnimi pravili in ukrepi in dodala, da multinacionalke živijo od publicitete:

”Želijo si biti prikazane v pozitivni luči. Če se izvaja pritisk, predvsem na politični ravni, tako nacionalno kot evropsko, to na njihovi podobi lahko pusti posledice, zato je to priložnost. Le s konstantnim, javnim in doslednim pritiskom ter izpostavljanjem spoštovanja slovenskega jezika se bo lahko doseglo nujno potrebne premike. In ni nobene bojazni, da bi ta podjetja po sprejemu revidirane zakonodaje zapustila državo ali določen trg.”

Glede zakonodaje na evropski ravni je Joveva omenila, da je ključna posodobitev obstoječe direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki sicer strogo regulira avdiovizualni medijski sektor. To direktivo je večina držav članic že prenesla v svoje nacionalne zakonodajne okvire, a tudi tukaj se pojavljajo pomanjkljivosti.

”Potrebovali bi zelo jasen, nedvoumen zapis prepovedi diskriminacije jezikovne raznolikosti. To bo najbolj optimalna rešitev, ki pa jo lahko postopkovno hitreje zagotovo uredi država, zato je prenova nacionalne zakonodaje na področju javne rabe slovenskega jezika, ki se pripravlja, v tej fazi najbolj nujna.”

V zaključku je bila Joveva jasna, da v primeru zakonskih posodobitev in jasnih ukrepov resnično ne bo več prostora za izgovore multinacionalk.

Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Joveve sodelovali še svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić, sodnik na Splošnem sodišču EU Damjan Kukovec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič, redna profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo Vasilka Sancin ter odvetnik Rudolf Vouk.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 9. maja 2023, na dan Evrope, pridružila Jožetu Robežniku na sprehodu po Evropskem parlamentu v Strasbourgu in mu predstavila delovanje institucije ter svoje delo. Pri tem sta zaključila, da je vsem pomanjkljivostim navkljub Evropska unija dobra stvar za ljudi.

Pogovor sta začela ob plenarni dvorani Evropskega parlamenta, kjer je poslanka predstavila delovanje Evropskega parlamenta in ostalih evropskih institucij. Na vprašanje, katera od teh treh institucij je glavna ali pa je moč razdeljena, je odgovorila:

“Naj bi bila razdeljena, a mislim, da bi Evropski parlament moral imeti največjo moč, ker smo edini izvoljeni.”

Kako poteka delo evropskih poslank in poslancev, je predstavila na primeru zakonodajnega predloga, na katerem trenutno deluje kot poročevalka v imenu svoje skupine, tj. na Evropskem aktu o svobodi medijev. Pri tem je predstavila celoten proces obravnave zakonodaje od predlaganja amandmajev do pogajanj in trialogov za končno zakonodajno besedilo. Ob sprehodu do poslankine pisarne sta se dotaknila tudi seljenja Evropskega parlamenta med Brusljem in Strasbourgom in soglasnosti glasovanja v Svetu Evropske unije, pri čemer se je poslanka strinjala, da sta to primera neučinkovite demokracije. Poslanka je sicer prepričana, da je Evropska unija dobra stvar za ljudi.

“Najboljše strani so lažje prehajanje čez meje, zagotovoto tudi prost trg Unije, raznorazni programi in finančni mehanizmi, npr. za mlade program Erasmus.”

Spregovorila sta tudi o poslankinem delu za boj za slovenščino v digitalnem svetu, kjer sta si bila sogovorca enotna, da ju jezikovna diskriminacija osebno izredno moti, tudi zaradi starševske vloge. Poslanka je dejala, da je poslala pismo podjetjem, ki tega ne upoštevajo, in da je dosegla to, da so ji ta podjetja na pismo tudi odgovorila.

“Posledice pri Applu so, da dejansko hitreje rešujejo stvari, kot bi jih sicer. Ta podjetja si ne želijo negativne reklame in če kot evropska poslanka začnem svoj poziv širiti tudi na druge, ki so zapostavljeni kot Slovenija, denimo Estonija, Latvija, Litva, Malta, to lahko predstavlja težavo za podjetja.”

O časovnici poslanka ni želela govoriti, saj ta ni odvisna od nje, je pa dejala, da je s svojimi pritiski začela na mehek način, a ga bo po potrebi stopnjevala. Pri tem so potrebni sodelovanje in pritiski na vseh ravneh. Dodala je, da čeprav zna angleško, to ni izgovor, da se ne bi borila za slovenščino na napravah in storitvah, ki so dostopne v Sloveniji.

“Nisva problem midva, a da imam pravico doma uporabljati svoj materni jezik, da imajo to možnost tudi vsi ostali.”

Ob koncu sta si ogledala še poslankino pisarno in govorila o netransparentnosti v parlamentu. Obrazložila je sistem glasovanja, kjer ostro nasprotuje glasovanju z rokami, saj se glasovi tako ne zabeležijo, s tem pa se nekateri izognejo odgovornosti za nekatere svoje odločitve. Ob koncu je mlade, pa tudi vse ostale nagovorila k temu, da se udeležujejo volitev in sodelujejo v demokratičnih procesih.

Celoten posnetek sprehoda si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta med 15. in 17. majem 2023 na delovni misiji na Poljskem, kjer se je seznanila s trenutnim stanjem na področju svobode medijev, kulture in izobraževanja. Predstavniki poljske vlade so sicer želeli prikazati, da so razmere v državi demokratične, a je po poslankinem mnenju stanje vse prej kot v najlepšem možnem redu.

Poslanka se je na Poljsko odpravila, da bi dobila celostno sliko in vpogled na dogajanje na področju medijev, kulture in izobraževanja, saj so ravno ta največkrat v središču udara vlad z avtoritarnimi težnjami. Na misiji se je sestala s predstavniki poljske vlade, lokalnih skupnosti, medijev, civilne družbe, akademske skupnosti in predstavniki s področja kulture. Prav izmenjave izkušenj iz prve roke in neposredni pogovori z ljudmi in organizacijami, ki delujejo vsakodnevno na terenu, je tisto, kar omogoča natančnejši uvid v dogajanje.

“Na žalost moram povedati, da so se moje bojazni izpolnile. Medtem ko je za predstavnike poljske vlade ‘vse v najlepšem možnem redu in popolnoma demokratično’, na podlagi čisto vseh pogovorov – predvsem pogovorov s predstavniki poljske vlade – lahko samo ugotovim, da so razmere na Poljskem vse prej kot ‘v najlepšem možnem redu’.”

Z misijo se je poslanka na lastne oči prepričala, kako poljska vlada napada svobodo na vseh ravneh – od akademske svobode, svobode umetnosti in kulture, še posebej pa ruši svobodo medijev z nenehnim zatiranjem medijskega pluralizma v državi. V oči je zbodlo tudi dejstvo, da vladni predstavniki svojih dejanj in načinov za dosego cilja niso prikrivali, kar je bil le še dodaten dokaz hudega zdrsa demokratičnosti in vladavine prava na Poljskem po prevzemu oblasti iliberalne stranke Zakon in pravičnost.

“Pogovori v zadnjih treh dneh so razgalili dejstvo, da na Poljskem zakon in pravičnost vladata po izključno merilih vlade pod vodstvom – ironično – istoimenske stranke.”

Kljub vsemu je poslanka neomajno pritrdila, da obstaja ogromno Poljakinj in Poljakov, ki delujejo tudi v okviru civilne družbe in verjamejo v temeljne, demokratične evropske vrednote. Na žalost pa ni bilo moč videti, da bi se poljska vlada po tem kakorkoli zgledovala, saj že leta neumorno korak za korakom sistematično ruši vse temelje demokratične družbe, ki naj bi negovala neodvisnost in skrbela za sistem zavor ter ravnovesij.

 

“Priča takim napadom smo bili tudi v Sloveniji pod prejšnjo vlado in čeprav se je mnogo tega v naši državi pod aktualno vlado že popravilo, so vplivi takratnih dejanj marsikje še vedno izraziti, med drugim na javni televiziji, kjer pravnomočnim obsodbam navkljub trenutno vodstvo še vedno ne želi prevzeti odgovornosti in nadalje krha medijsko svobodo, pri čemer uporablja strašljivo podobno retoriko kot njihovi poljski kolegi.”

Vse, kar je poslanka na tridnevni misiji uspela izkusiti na lastni koži, jo je potrdilo v prepričanju, da je krovna evropska zakonodaja na področju medijske svobode nujna.

“Upam, da bo Evropski akt o svobodi medijev čim prej sprejet in nato implementiran, medtem pa mora EU odločno uporabljati vsa orodja, ki so ji že na voljo, da zaustavi rušenje vladavine prava.”

Med obiskom Lublina, letošnje Evropske prestolnice mladih.

Med obiskom Lublina, letošnje Evropske prestolnice mladih.

 

Obisk v državi je po poslankinem mnenju dodatno potrdil tudi pravilnost vseh dosedanjih ukrepov Evropske unije, ki so sledili dejanjem poljske vlade, vključno z zamrznitvijo evropskih sredstev, hkrati pa je izpostavila potrebo, da se najde možnost, kako bi ta finančna sredstva prišla neposredno do ljudi in civilne družbe, ki deluje v skladu z evropskimi vrednotami.

Poslankino sporočilo za javnost po obisku na Poljskem si lahko preberete tukaj, sporočilo za javnost vodje delegacije pa je v originalni (angleški) različici dostopno tukaj.

            O obiskih delegacij odbora za kulturo in izobraževanje

Gre za drugo misijo po obisku Madžarske med 2. in 4. novembrom 2022, ko je delegacija odbora ugotovila poslabšanje akademske svobode, vključno z vsiljeno samocenzuro, in težave zaradi pritiskov in vplivov madžarske vlade na medije, sodišča, umetnost in kulturo v državi. Zaradi nenehnih pritiskov in nazadovanje svobode na Poljskem so se poslanke in poslanci odločili še za obisk Poljske.