,

“Obljuba dela dolg!”

Obljuba dela dolg!

In nedolgo nazaj sem vam obljubila objavo podrobnejših opisov posameznih členov Evropskega akta za svobodo medijev. Preden nehate brati, ker je “dolgočasno”: to pišem zato, ker se mi zdi pomembno, da dobite boljši vpogled in občutek, kaj točno poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu delamo in kakšna je vsebina nekega zakona. Teh je seveda veliko, a omenjeni medijski je eden od ključnih v tem mandatu. Ker imam pri njem uradno pogajalsko vlogo, poznam ozadje vsake besede, da ne rečem črke. Pa bi skorajda lahko. Sooblikujem ga, skratka, od začetka do konca.

Danes se bom osredotočila na člena, o katerih smo veliko govorili tudi na včerajšnjem dogodku v Bruslju. Člena 6 in 24, ki govorita o obveznosti medijev – in držav – glede njihove transparentnosti.

Vsi vemo, da je vloga medijev v družbi bistvena. Prek njih dobivamo informacije, ključne za nadzor oblasti, odločitve na volitvah, državljansko participacijo in tako naprej. Nujni so za delovanje demokracije, vsi pa so (lahko) tarča (poskusov) nekih vplivov. Seveda ni nič narobe s tem, da vsak medij objavlja vsebine, ki jih želi. Ob upoštevanju osnovnih novinarskih in profesionalnih standardov, kakopak. Vi pa se odločate, komu – in koliko komu – zaupate. Svobode govora nihče ne želi omejevati, se pa najbrž vsi strinjamo: prav je, da se javno razkrije lastništvo teh medijev. Ravno zato, da vsi lahko sami kritično presodite, če je kaj v ozadju.

Transparentnost lastništva je Evropska komisija predvidela že v predlogu, v Evropskem parlamentu pa smo te obveznosti bistveno razširili. Mediji bodo morali:

  • javno objavljati in pojasniti vse lastniške povezave z drugimi podjetji,
  • razkriti, ali so (neposredno ali posredno) v lasti države,
  • razkriti, koliko sredstev prejmejo od državnega oglaševanja ali drugih javnih virov ter
  • razkriti vse morebitne povezave in finančne interese (do) politično izpostavljenih ljudi in njihovih ožjih sodelavk ali sodelavcev.

V praksi bo tako, da bi države članice morale pristojnemu regulatorju omogočiti, da vse te podatke vnese v javno dostopno podatkovno bazo, ki se bo potem združila v skupno, podatkovno bazo Evropske unije.

Drugi korak bo medtem na strani državnih organov oziroma podjetij v lasti države oziroma vseh javnih institucij, ki bodo morale vsa sredstva za oglaševanje, kupovanje storitev ali dobrin medijev deliti po transparentnih, objektivnih in nediskriminatornih kriterijih. Tu se namreč dogaja največ zlorab, ko nekateri mimo vseh pravil, nepravično, z državnim denarjem finančno krepijo medije, ki so jim blizu, ki (si) jih hočejo podrediti ali pa od njih želijo neke usluge.

Torej: vsak nakup bo moral biti javno razkrit, poleg tega pa vsebovati tudi kratko razlago, zakaj so se odločili oglaševati ravno na tem mediju ali portalu. Neki osnovni kriteriji, kot so doseg oglaševanja, ciljna skupina ali najboljša ponudba za storitev, preprosto morajo obstajati.

Zaradi velike količine teh podatkov smo se odločili, da bo moral nacionalni regulator za javnost narediti letni pregled vseh takšnih državnih nakupov. Konkretno bo šlo za letno poročilo vseh transakcij državnih podjetij po posameznih medijskih podjetjih. Regulator bo lahko v primerih sumov zlorab zahteval dodatna pojasnila in podatke od državnih podjetij, v primeru kršitev pa bo mogoče sprožiti postopke na sodiščih na ravni celotne Unije.

V državah članicah se dogajajo zlorabe na različnih stopnjah, od skrajnih primerov na denimo Madžarskem, kjer so tudi s takšnimi prijemi državnega financiranja popolnoma porušili medijski sistem, do primerov tudi v bolj urejenih državah, ker žal nobena na takšne zlorabe ni imuna.

Naslednje, kar smo storili, je še to, da smo vse omenjene obveznosti razširili na spletne platforme. Tudi tu se namreč (lahko) dogajajo zlorabe. Poleg tega pa zaradi narave teh platform, ki z mediji tekmujejo za oglaševalski denar in hkrati omogočajo dostop do teh istih medijev, njihova nevključitev ne bi bila poštena do medijskih hiš.

Vse to bo sicer treba vzpostaviti na ravni države in bo javnim institucijam prineslo dodatno delo, drži, toda ta je edini način, da se stanje uredi. Da ljudje dobite jasen pregled, kam se usmerja (vaš) denar prek državnih podjetij ali javnih institucij in od kod so financirani mediji. Prav je, da je sistem pravil postavljen na evropski ravni.

To sta bila člena 6 in 24, ki – to moram povedati – po zahtevnih parlamentarnih pogajanjih zdaj vključujeta večino mojih predlogov in dopolnil. O besedilu bomo glasovali na plenarnem zasedanju prihodnji teden.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Politika ni le moški svet.”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 25. septembra 2023, gostja okrogle mize s še nekaterimi slovenskimi političarkami, ki je potekal pod okriljem projekta EWA – Opolnomočenje žensk v sodobni družbi. Na dogodku so sodelujoče spregovorile o izzivih, s katerimi se soočajo pri vstopu v politiko, pa tudi o pomenu zastopanosti žensk v politiki ter nenazadnje spodbudi mladih žensk k večjemu udejstvovanju v javnem in političnem življenju. Pri tem je Joveva izpostavila, da “politika ni in ne sme biti samo moški svet”.

Uvodoma so udeleženke okrogle mize odgovarjale na vprašanje, ki ga je zastavila umetna inteligenca: o razlogu, predvsem pa navdihu za vstop v politiko. Evroposlanka Joveva je dejala, da ob ponujeni priložnosti za aktivno sooblikovanje in soodločanje tega enostavno ni mogla zavrniti. Vedela je, da se v novinarstvo nikoli več ne bo vrnila, ampak če bi bila zadovoljna s poslankami in poslanci v takratnem sklicu Evropskega parlamenta, se za vstop na politični parket sploh ne bi odločila, ker ji ne bi bilo treba, je dodala.

“Ugotovila sem, da se drugače težko spreminja svet. Čeprav ga tudi vsaka od nas tukaj ne more sama, vendarle se pa kaj vseeno da. Mislim, da smo tu prisotne vsaka na svojem področju dober zgled ženskam.” 

Občinstvu je zaupala tudi bolj osebni navdih, ki jo je še toliko bolj prepričal, da je odločitev prava: “Ravno na dan evropskih volitev, 26. maj 2019, je bil predviden datum poroda. A sem že prej doživela spontani splav. Žal, toda na koncu je bil to moj navdih. Vesolje, naključje, karkoli že, dejstvo je, da se je tako zgodilo. Danes imam dve leti starega otroka. Vse se je zgodilo tako, kot se je očitno moralo. Naredila sem že veliko in verjamem, da lahko še marsikaj.”

Ob vprašanju o ključnih prednostih in znanjih, ki so ji pomagala pri delu v politiki, je izpostavila komunikacijske sposobnosti, prav tako pa vse pridobljene izkušnje s področja novinarstva. Prav zato se je, kot je povedala, pri svojem delu osredotočila ravno na medije, med drugim na Evropski akt o svobodi medijev, ki ga bo Evropski parlament potrjeval na naslednjem plenarnem zasedanju. Prav so ji prišle tudi življenjske izkušnje na splošno, je še povedala: “Če imaš željo in cilj, se marsikaj da. Do tu, kjer sem, sem prišla sama. Iz nič.”

Po besedah Joveve pri delu v Evropskem parlamentu sama ne čuti slabše obravnave na podlagi spola, je pa to izrazitejše na družbenih omrežjih in določenih medijih:

“Oziroma medijih, ki to niso. Vedno nekaj najdejo, v bistvu sploh ni pomembna vsebina, ni pomembno, kaj želim povedati, vedno so eni in isti komentarji. Spol, poreklo, izgled. Prepričana sem, da bi bilo tega manj, če bi bila moški.”

Joveva je prepričana tudi, da moški kolegi v politiki ne dobivajo toliko vprašanj o usklajevanju dela z družinskim življenjem. Čeprav nima nič proti takšnim vprašanjem, je opozorila, da je treba takšne stvari normalizirati, ker ni “ne prva ne zadnja mlada mamica s službo, kakršnokoli že.”

Za konec je poslanka mladim študentkam in vsem ženskam, ki kolebajo glede aktivne udeležbe v politiki, sporočila, da morajo biti precej bolj samozavestne, radovedne, vztrajne ter si upati pokazati to, kar so.

“Politika ni in ne sme biti samo moški svet. Ne odločajte se za vstop ali nevstop v politiko na podlagi tega. Aktivno se vključite. Ker lahko. Zmorete.”

/0 Comments/objavil/a

Joveva v Logatcu: “Potrebujemo ustrezne prostore in obravnavo duševnih motenj.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 22. septembra 2023, odzvala na povabilo župana in obiskala občino Logatec. Tja se je odpravila z javnim prevozom, ne le zaradi evropskega tedna mobilnosti, pač pa zato, ker ga vedno uporabi, ko je to le mogoče. Na terenu si je med drugim ogledala prostore Brloga, kjer izvajajo različne dejavnosti za mlade, ter nove prostore Centra za duševno zdravje odraslih Logatec. Ob tem je izpostavila nujnost ustreznih prostorov ter ustrezne obravnave duševnih motenj, ki se žal lahko zgodi vsakemu od nas.

Župan Logatca Berto Menard je poslanki Jovevi predstavil izzive, s katerimi se srečujejo na občini. V nadaljevanju je poslanka obisk izkoristila še za terenska srečanja, pri čemer se je osredotočila na različne dejavnosti, ki zajemajo različne starostne skupine in ranljive dele družbe.

Srečanje s predstavniki Občine Logatec

Obisk prostorov Centra za duševno zdravje Logatec

 

 

 

 

 

 

Na Centru za duševno zdravje odraslih Logatec sta si z županom ogledala povsem nove prostore. Vodja centra, dr. Vesna Švab, je razložila, da se v centru trudijo prilagoditi potrebam bolnic in bolnikov ter jih vključiti v samo načrtovanje obravnave in zastavljanja ciljev. Z Jovevo sta se strinjali, da se duševna motnja lahko zgodi vsakemu, zato “potrebujemo prostore, kot je ta, s pristopom, kot ga imajo tu”, saj so odzivni v roku 48 ur in (zaenkrat) nimajo čakalnih vrst.

Nadalje je Joveva obiskala Brlog, kjer mladi prostovoljke in prostovoljci izvajajo različne dejavnosti za mlade ter jim s tem nudijo kakovostno preživljane prostega časa, športno udejstvovanje, celo pomoč pri učenju.

Svoj terenski obisk je poslanka zaključila s pogovorom z vodstvom ter učenkami in učenci Osnovne šole Tabor Logatec. Prisotni so poslanki predstavili projekt mladih osnovnošolk z naslovom ‘Moj, tvoj, naš planet’. “Imele so idejo in iz nje je nastalo konkretno ozaveščanje o skrbi za okolje,” je njihov projekt pohvalila Joveva, ki je med drugim z mladimi spregovorila tudi o slovenščini v Evropskem parlamentu, svojem delu za mlade in načrtih za prihodnost.

Druženje z mladimi v Brlogu

Pogovor na OŠ Tabor Logatec

/0 Comments/objavil/a
,

“Brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 13. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede prihodnosti knjižnega sektorja. Kot je dejala, “brez knjig ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, danes dveh velikih groženj knjižnemu sektorju,” vendar ne zaradi digitalnih knjig temveč dostopnosti video vsebin, ki zatirajo bralno kulturo. 

Uvodoma je poslanka dejala, da brez knjig ne bi poznali zgodovine, ne bi bilo družbenega napredka, revolucij, raziskav in inovacij. Ironično, brez njih prav tako ne bi bilo tehnološkega razvoja in digitalizacije, ki knjižnem sektorju danes predstavlja največjo grožnjo.

“Ne zgolj z vidika obstoja novih knjižnih formatov, ki bodo morda v prihodnosti popolnoma zamenjali tiskane knjige – upam sicer, da ne, temveč predvsem z vidika nenehne dostopnosti video vsebin, ki v zadnjem času zatirajo bralno kulturo, zlasti mladih.”

Kot je nadaljevala poslanka, moramo poskrbeti, da bo branje bolj privlačno in preusmeriti pozornost z ekranov (nazaj) na knjige. “Dejstvo je, da je večja nevarnost od ekonomskih in tehnoloških groženj knjižnemu sektorju upad bralk in bralcev,” je razložila poslanka in dodala, da bo brez slednjih vsakršna pomoč in zagotavljanje trajnostnega razvoja sektorja žal brezpredmetna.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“Koprive iz kleti, pozor! Čas je.”

Koprive iz kleti, pozor!

Čas je.

Saj veste: čim bolj zlobno, nič komentiranja vsebine. Spol, izgled, poreklo, to je to. Šovinistično. Seksistično. Nacionalistično. Primitivno.

Nujno vpletajte manipulacije in laži. Slovnica niti pod razno ni pomembna, bodite pravi domoljupci. Žalite. Bodite prostaški.

Pripravljeni, pozor, zdaj!

Zadnje čase je vedno več sovražnih komentarjev. Tudi pod mojimi objavami. Zelo očitno se to dogaja zato, ker se bližajo evropske volitve, določen del politike pa ima pač sistem komentiranja iz kleti. Z jasnimi navodili.

Cilj? Vzbuditi sovraštvo ali vsaj nek dvom. In ko bi to vsaj bile neke kritike, da bi lahko iz tega kaj potegnila, tako pa žal lahko samo zamahnem z roko. In jih prijavim, seveda. Ker to nikoli ne bo moj način. Ker jim nima smisla pojasnjevati. Ne zanima jih. V resnici tu ne gre zame, ker je problem bistveno širši. Gre pa morda malo zanje … ker s temi občutki, če so ta iskrena, najbrž ni lahko živeti.

Ta teden smo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta na dnevnem redu imeli tudi točko o boju “proti normalizaciji skrajno desničarskega in skrajno levičarskega diskurza, vključno z antisemitizmom”. Roko na srce, poskusi uravnoteževanja v smislu “skrajna desnica in skrajna levica” so izredno pavšalni.

Že sam pojem skrajnosti ima odtenke. Niso vsi fašisti, čeprav nemara v njih tli del sovražnosti, nacionalizma, paranoje. Natančnejši, realnejši naslov bi bil “normalizacija diskurza populizma trde desnice”. Nove desnice. Tiste, ki jo pri nas pooseblja Janez, čez mejo Viktor, čez lužo Donald. Toda težava nastane, ker normalizacija diskurza avtomatsko vodi v sprejemanje, s čimer nevarna populistična demagogija – vsaj na nekaterih področjih – narekuje tempo našega delovanja.

Žal se zadnja leta takšna normalizacija ne odvija zgolj na ravni diskurza nekih anonimnežev, ampak vedno bolj tudi v politiki. Tudi v Evropskem parlamentu. Glede tega sem nagovorila kolegice in kolege, posnetek si lahko pogledate spodaj. Zaradi poceni političnih točk se predstavniki zmerne desnosredinske struje vse bolj povezujejo z bolj skrajnimi kolegi, kar se kaže v marsičem. Od poskusov rušenja okoljske zakonodaje do namenskega vzbujanja strahu, nelagodja in nacionalizma.

Vzbuditi čustvo sovraštva, da bi sami ponudili rešitev za problem, ki so ga ustvarili sami. Čeprav so stopnje intenzivnosti po svetu različne, je taktika povsod ista. Zelo priročno je, da – hkrati z normalizacijo ter sprejemanjem skrajnosti in sovražnosti – medije, pravosodje in/ali politične tekmece ustvarijo za državne (berite: kletne) sovražnike. Tako z njimi lažje obračunavajo, krepijo lastno moč. Priti na oblast ali ostati na oblasti. Za lastne interese in interese svojih pajdašev.

Odgovornost je na nas, na tistih na sredini, ki se teh opisanih dejstev zavedamo, da takšen diskurz vnaprej zavrnemo ter s paranoidnimi populisti ne gremo v nikakršne kompromise glede naših politik in delovanja. Od normalizacije diskurza je namreč še bolj problematična normalizacija sprejemanja sovražnosti, nacionalizma ali na lažeh “utemeljene” ideologije v (evropski) politiki.

Spodobnost in resnicoljubnost žal nista več vrednoti, zaradi katerih bi se ti ljudje brzdali. Preprosto izkoriščajo možnosti, ki so jim na voljo. In usmerjeni kletni, pardon spletni komentatorji so postali ena od glavnih metod.

Tega ne smemo normalizirati. Tega ne smemo sprejemati. To so preračunljivci, ki zelo dobro vedo, kaj delajo. Delajo za marsikoga in marsikaj, vendar ne za vas. Žal.

Lahko me še vedno napadate in blatite, vem, da boste. Toda, veste, še vedno se bom pri iskanju rešitev bolj trudila za vas kot vaši spletni in politični botri. Sprejemam vas kot ljudi (recimo, da to ste), a ne sprejemam vaše sovražnosti.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Subtilno, a dovolj jasno sporočilo, da je obnova narave nujna.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 13 septembra, udeležila razprave z naslovom ”Močna in odporna EU kot odgovor na izzive prihodnosti”. Razprava je potekala ob robu zadnjega nagovora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji – SOTEU 2023 – v tem mandatu.  V odzivu je poslanka Joveva povedala, da je bil govor predsednice večinoma pregled dosežkov za nazaj, marsikaj pa je tudi manjkalo, od področja zdravstva do migracij in vladavine prava. Ob omembi zelenega dogovora je evropska poslanka dejala, da je bilo veliko storjenega s paktom ‘Fit for 55’, izpostavila pa je tudi subtilno, a dovolj jasno sporočilo von der Leyen, da je obnova narave nujna.

Poslanka Joveva je uvodoma pojasnila, da s pregledom preteklih dosežkov v govoru sicer ni nič narobe, saj je prav, da se izpostavijo dobre svari, ki so bile dosežene in uresničene v tem mandatu, kljub temu pa je bilo po njenem mnenju v začrtani viziji komisije premalo ravno tega – vizije in konkretnosti.

“Kot predstavnica mlajše generacije sem v nagovoru recimo pogrešala omembo mladih. Da, rekla je, da si mladi želijo boljše prihodnosti, a to že vsi vemo,” je dejala poslanka. Prav tako je bilo premalo pozornosti namenjene vidiku zdravstva, predvsem zaradi dobrih ukrepov po pandemiji in vzpostavitve zdravstvene unije. Po oceni poslanke je von der Leyen tudi migracije omenila le bežno, v luči nujnosti sprejemanja pakta o migracijah in azilu, čeprav je ravno ona tista, ki ima kot predsednica Evropske komisije možnost pogovora s predstavniki vlad držav članic, predvsem tistih, ki to zakonodajo že ves čas blokirajo.

Je pa poslanka Joveva medtem pohvalila to, da je predsednica Komisije izpostavila področje okolja in uresničevanja zelenega dogovora.

“Veliko je bilo storjenega s paktom ‘Fit for 55’, tudi  pri ohranjanju narave v kontekstu zakonodaje, ki smo jo v Parlamentu sprejeli, je govorila. In to v nemščini, najbrž ne naključno. Morda tudi zaradi predsednika Evropske ljudske stranke, ki je Nemec in ki je vodja stranke, ki je imela ogromno polemik okoli te zakonodaje.”

Na vprašanje o enotnosti in sodelovanju je Joveva odgovorila, da je seveda to ključno, dobrodošlo, a bo vedno večji izziv, saj se bližamo volitvam, posledično bo žal vse več političnih igric določenih politikov.

“Nagovor je bil premalo vizionarski vsaj na tistih področjih, kjer bi bilo to potrebno. Hkrati pa si želim, da bi se napovedani in omenjeni okrepljeni dialogi uresničili. Da bi se uresničilo vse, kar je povedala. Upam, da to ne bo ostalo samo na papirju.”

Nagovor predsednice Evropske komisije in pogovor evropske poslanke Joveve v omenjeni razpravi si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a
,

“To so preračunljivci, ki jim ne smemo pustiti narekovanja tempa našega delovanja.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 12. septembra 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede boja proti normalizaciji skrajnodesničarskega in skrajnolevičarskega diskurza, vključno z antisemitizmom. Kot je dejala, “normalizacija vodi v sprejemanje”, vendar diskurza preračunljivcev, ki ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi v svojo korist, ne smemo sprejemati ali normalizirati: “Ne smemo jim pustiti narekovanja tempa našega delovanja.”

Poslanka je uvodoma povedala, da je med tistimi mnogimi, ki na dnevni bazi dobivajo sovražne komentarje, pri čemer je poudarila, da ne govori o kritičnih, pač pa o zlobnih in nevarnih komentarjih. Po njenih besedah se moramo vsi soočiti s tematiko normalizacije skrajnega diskurza, saj je tega vedno več.

“Normalizacija vodi v sprejemanje. Sprejemanje pa vpliva na dojemanje realnosti.”

Poslanka je izrazila obžalovanje, da se to dogaja tudi v Evropskem parlamentu. Med drugim je omenila pakte Evropske ljudske stranke s skrajno desnico pri rušenju nujno potrebne zakonodaje, predvsem pa je, kot je povedala, mislila na “nevarno populistično demagogijo, ki narekuje tempo”.

“Tega ne smemo normalizirati in sprejeti. To so preračunljivci. Ustvarjajo strah in nezaupanje med ljudmi, v svojo korist. Z manipulacijami. Izrabljajo, recimo, poreklo nekoga, za nacionalizem pod krinko domoljubja.”

Zato je poslanka ob zaključku nagovora pozvala vse na politični sredini, kateri tudi sama pripada, da tovrstne diskurze vnaprej zavrnejo in s takimi skrajneži ne grejo “v nikakršne kompromise glede naše politike ali delovanja.”

“Dajmo. Postavimo standarde,” je sklenila Joveva.

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

“1592 + 193 = 53.”

1592 + 193 = 53.

Vedela sem, da je besedilo zakonodaje nujno potrebno izboljšav.

Vedela sem, da ga bodo nekateri želeli oslabiti. Uničiti. Raztrgati.

Vedela sem, da marsikomu – žal tudi za pogajalsko mizo – ne gre za interese medijev in posledično javnosti.

Zato sem vedela, da … nekdo pač mora. Uresničiti prvi stavek tega zapisa kolikor se da, namreč. In … sem.

Če bi me kdo v začetku junija, ko smo začeli s parlamentarnimi pogajanji, spraševal o končnem besedilu Evropskega akta o svobodi medijev, bi zagotovo odgovarjala zelo previdno, predvsem pa najbrž vse prej kot optimistično. Razmere so bile res klavrne, čas ni bil na naši strani. Najprej smo izgubili dragocene tedne pogajanj, ker so se odbori pričkali, kdo naj bo pristojen za kaj. Ko so končno dorekli, da bo glavni odbor naš, odbor za kulturo in izobraževanje, so se začeli še poskusi (o)slabitve besedila. Na koncu smo imeli mesec dni časa za izredno zahtevna pogajanja in dejansko si nisem mislila, da nam bo uspelo. Vsaj ne v zadostni meri.

A nam je. Z “nam” v prvi vrsti mislim na svojo ekipo: asistenta Roka in strokovno sodelavko Joanno. Da, tudi sebe. Zdaj lahko mirno rečem, da smo mi tisti, ki smo izboljšali tekst. Ga naredili ambicioznejšega. Vsi naši predlogi dopolnil so tako ali drugače vključeni v besedilo, ki smo ga dopoldne potrdili na odboru.

Če bi vam želela naenkrat pojasniti vse, kar smo dosegli, bi me brali do jutri. Vsaj. Zato sem se odločila, da vam bom ključne podrobnosti v prihodnjih tednih predstavljala po delih, danes pa se bom le še čisto na kratko osredotočila “zgolj” na tistega, ki je že meni osebno – zlasti pri mojem delovanju – daleč najpomembnejši.

Transparentnost.

Stanje v medijih ni idealno, niti pod razno. Za novinarji dokazano vohunijo, javne medije razgrajujejo, si jih podrejajo, vmes ustanavljajo neke kvazimedije (berite propagandno mašinerijo) z netransparentnim financiranjem, medijska podjetja pa kupujejo posamezniki. S prav tako ne(nujno)transparentnim financiranjem. Za politične ali ekonomske interese, kakopak.

S trenutno predvidenim besedilom akta o svobodi medijev bo vsak evro medijem javno razkrit. Kako? Razširili smo transparentnost državnega financiranja medijev onkraj oglaševanja na vse storitve, pa tudi na spletne platforme. Poleg tega bo vsak prevzem medija moral iti čez jasno definiran postopek (morebitnega) vpliva na uredniško svobodo in pluralizem.

Končno dobivamo celovito zakonodajo na EU ravni, ki vzpostavlja pravno zavezujoč okvir delovanja in upravljanja na področju medijev.

Končno bomo lahko preprečevali škodljive prakse, ki so se dogajale doslej, tako z vidika oblasti kot z vidika zasebnega trga.

Končno bomo lahko storili več od izraza “zaskrbljeni smo”.

Brez svobodnih medijev demokracija ne deluje. Evropski akt o svobodi medijev ni in po vsej verjetnosti ne bo popoln, je pa trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi natanko tega. Svobode medijev.

Še kar nekaj korakov nas medtem čaka do konca tega procesa. Čez slab mesec dni bomo zakonodajo potrjevali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nato se selimo h glavnemu izzivu: medinstitucionalnim pogajanjem o čisto zares končnem besedilu.

Danes bi sicer morali glasovati o skupaj 1785 (1592+193) dopolnilih, če ne bi dosegli kompromisov. Ampak smo jih. 53 njih.

In v teh kompromisih je velika, velika večina 193 dopolnil, ki smo jih vložili mi. Moja malenkost in moja ekipa.

Samo zato je …
… 1592 plus 193 enako 53.

Lep pozdrav iz Bruslja!

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Tako pomembno je, da smo del Evropske unije.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 2. septembra, udeležila pogovora na Poletni šoli Gibanja Svoboda mladi. Spregovorili so o njenih prioritetah in ključnih aktivnostih, med drugim prizadevanjih za nediskriminacijo slovenščine na digitalnih platformah ter evropski zakonodaji o svobodi medijev, pa tudi o nedavnih poplavah v Sloveniji in odzivu EU. “Ob takšnih dogodkih se pokaže, kako pomembno je, da smo del te skupnosti,” je dejala poslanka.

Joveva je pohvalila predvsem hitro angažiranost in odziv Evropske komisije. Ravno za takšne primere obstaja evropski solidarnostni sklad, ki so ga države članice doslej že večkrat in pospešeno uporabljale, je pojasnila, hkrati pa opomnila, da se takšne naravne katastrofe zaradi podnebnih sprememb dogajajo vse bolj pogosto in v širših razsežnostih.

“Ob naravnih nesrečah se pokaže, kako pomembno je, da smo del EU in da ostajajo takšni programi solidarnosti.”

Mlade so zanimale tudi podrobnosti o pismu, ki sta ga poslanka Joveva in poslanec Klemen Grošelj poslala pristojnima evropskima komisarjema v zvezi s proračunskimi prilagoditvami. Kot je pojasnila Joveva, so procesi v ustroju evropskih institucij žal dolgi in zapleteni, toda marsikje bi se to dalo urediti. Pri evropskem proračunu, na primer, se bo te toge sisteme moralo zrahljati, žal bo takšnih nesreč očitno vse več in bo neka fleksibilnost glede denarja oziroma razporejanja sredstev v prihodnosti neizbežna, je povedala.

“Države članice bodo morale imeti več možnosti za prilagajanje ob kakšnih takih nepredvidljivih, a resnih in katastrofalnih dogodkih. Slovenske prioritete in potrebe so se spremenile, zato je ključno, da se vsaj delno omogoči fleksibilnost porabe evropskih sredstev.”

Na vprašanje o svojih zadnjih aktivnostih v zvezi z uporabo slovenščine na digitalnih platformah je poslanka odgovorila, da si na začetku mandata ni mislila, da bo namenjala tako veliko pozornosti  slovenščini, a je ugotovila, da gre za dejansko zelo pomembno, še vedno neurejeno problematiko. Toliko govorimo o jezikovni raznolikosti, enakopravnosti uradnih jezikov Evropske unije, v praksi pa ni tako, je povedala.

“Digitalni svet in fizični svet sta pravzaprav že postala eno, sploh nista več ločena. Kvečjemu bo digitalnega vedno več, zato morajo uradni jeziki v Evropski uniji postati dejansko enakopravni tudi v digitalnem svetu. Diskriminacija ne pride v poštev, izgovorov multinacinalk pa ne kupim in ne sprejemam.”

Izpostavila je, da dela vse, kar je v njeni moči, da bi se njeni pozivi glede uporabe slovenščine v digitalnem svetu uresničili. Na nacionalni ravni se zadeve urejajo s spremembami zakona o javni rabi slovenščine, na evropski pa je sama za Evropski akt o svobodi medijev, kjer je poročevalka za svojo politično skupino Renew Europe, predlagala oziroma podprla dopolnila, s katerimi bi dosegli uporabo in spoštovanje vseh uradnih jezikov Unije.

“Po obstoječi evropski zakonodaji recimo v primeru Neflixa, ki ima sedež na Nizozemskem, oni odgovarjajo zgolj nizozemski zakonodaji in regulatorjem. Evropsko zakonodajo želimo spremeniti na način, da se bo lahko pristojnost na primer slovenskih regulatorjev prenesla na nizozemske, ki bi lahko od Netflixa zahtevali prenehanje izvajanja kršitev v Sloveniji ali katerikoli drugi državi članici.”

Prav tako je poslanka že pri delu na Aktu o digitalnih storitvah (DSA), ki je ravno stopil v veljavo, dodala dopolnila, ki veljajo za digitalne gigante, kot sta Meta ali Twitter. Izpostavila je primer moderiranja vsebin na teh platformah, kjer to trenutno najbolj deluje le v večjih jezikih, kot je angleščina, ko se dopiše, da določene informacije ne držijo ali da je prišlo do kršitev oglaševanja po novih pravilih. “To je eden izmed mojih doprinosov k tej regulaciji, da morajo biti takšni zapisi objavljeni v vseh jezikih EU, brez diskriminacije. Osebe, ki bodo preverjale in pisale te informacije, pa morajo dobro razumeti jezik. To torej pomenu, da bodo na primeru slovenščine morale te zadeve preverjati osebe, ki govorijo slovenski jezik.” Podobno je takšno dopolnilo vključila tudi v že omenjeni Akt o svobodi medijev, s katerim se je v zadnjem času največ ukvarjala. “Tudi zaradi porasta umetne inteligence je preprosto treba imeti nekoga, ki bo ta generirana besedila ali prevode novic, objav, posnetkov na koncu preveril.”

Pogovor je poslanka zaključila s pogledom v prihodnost Evropske unije. Po njeni oceni zelo turbulentnega mandata izzivi ostajajo na mnogih področjih, hkrati pa bo treba delati tudi na večjem ugledu in transparentnejšemu delovanju Evropskega parlamenta.

/0 Comments/objavil/a
,

Še pomnite, prijatelji(ce) …

Še pomnite, prijatelji(ce) …

… ko smo lahko vsebine na denimo Facebooku in Instagramu spremljali kronološko in ne tako, kot se je odločil “nekdo” namesto nas? No …

… končno bomo spet dobili to možnost! In za to sem ‘kriva’ tudi sama. Za to in še precej drugih, upravičeno strožjih pravil, ki jih od danes dalje v Evropski uniji morajo upoštevati vse velike spletne platforme.

Pokaži mi svoj ‘feed’ in povem ti, kdo si. Spletni svet se nam prikazuje točno tako, kot nam ga ponuja algoritem. Vsakemu izmed nas drugače, in to na podlagi naših osebnih podatkov, ki se prodajajo tistemu, ki je zanje pripravljen odšteti največ denarja. Produkt smo mi, algoritmi pa točno vedo, komu kaj ponuditi. Žal vedo tudi to, kdo je bolj dovzeten za teorije zarot, dezinformacije in zavajanja.

S tem sistemom se torej enostavno manipulira ljudi, volivke, volivce, brez večjih težav se organizirano širi teorije zarot, prodaja nelegalne, škodljive izdelke, brezsramno se uporablja sovražni govor, celo spodbuja se k nasilju in žal pogosto dejansko do nasilja tudi pride. S tem sistemom se okoriščajo tisti, ki zlorabljajo strah, razočaranje in jezo ljudi za svoje partikularne interese; tisti, ki bijejo kulturno vojno z mediji in duhovi preteklosti. S tem sistemom se (namensko) spodkopava zaupanje v stroko in avtoritete, znižuje se kakovost javne debate ter splošne kulture in posledično se – kar je najhuje – onemogoča reševanje tistih resnično perečih težav ljudi.

Akt o digitalnih storitvah je bil eden od nujnih odgovorov na ta sistem. Odgovor z zahtevami za transparentnost algoritmov, z označevanjem izvora oglaševanj, predvsem političnih, in zavajajočih informacij ter s postavljanjem jasnih pravil moderiranja vsebin na spletu.

Pri poročilu za to zakonodajo sem bila na odboru za kulturo poročevalka v imenu svoje skupine, Renew Europe. To pomeni, da sem vložila amandmaje, določila indikacije glasovanj za skupino in se pogajala s poročevalci drugih skupin za končni tekst v obliki skupnih, kompromisnih amandmajev.

V nadaljevanju smo z medinstitucionalnimi pogajanji sprejeli zakon, zavezujoč na ravni celotne Unije. Kaj bo moralo biti drugače po amandmajih, ki sem jih (uspešno) dodala v besedilo glede oglaševanja?

Platforme morajo uporabnicam in uporabnikom, ki vam je prikazano oglaševanje, razkriti, zakaj ste ravno vi dobili ta oglas, zakaj ravno ta oglas in – najbolj pomembno – da ne smete biti po privzetem načinu podvrženi ciljnemu oglaševanju, RAZEN, če v to vnaprej privolite. Bodite torej pozorni na spremembe, ki jih sta jih do tega trenutka Meta in TikTok (in še kdo) napovedala, ter zavrnite prikazovanje vsebin na podlagi algoritmov, če tega ne želite imeti. Zdaj boste lahko!

Podjetja bodo morala po novem tudi zagotavljati, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali politična prepričanja, sploh ne bo mogoče. Ciljno oglaševanje pri mladoletnicah in mladoletnikih je prepovedano.

Pomembno mi je bilo tudi to, da bi imeli možnost sami odločati o podatkih, ki jih delite in si lahko sami nastavite parametre algoritmov. Po domače povedano, da lahko dejansko izbirate, kako se vam ‘prikazuje svet’.

Pri tem prikazovanju sveta je seveda pomembno ločevati med zakonitimi, nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Zakonitih vsebin se ne sme odstranjevati, sploh pa za to ne morejo biti pristojna podjetja. Nezakonite vsebine pa so trenutno le tri vrste: otroška pornografija, teroristične vsebine in avtorske pravice. Za vse tri imamo ločene zakonodaje, Akt o digitalnih storitvah zdaj omogoča horizontalna pravila.

Odločno sem bila proti, da bi te vsebine preverjali izključno avtomatski sistemi, algoritmi ali umetna inteligenca. Zato sem čez ves tekst (na koncu prav tako uspešno) dodajala, da mora do same blokade vsebine nujno priti s človeškim nadzorom.
In še zadnje, pa zato nič manj pomembno, zlasti v kontekstu moje borbe za naš jezik: dodala sem tudi, da morajo spletni velikani upoštevati jezik države članice in imeti zaposlene moderatorje, ki znajo govoriti jezik te države, recimo v našem primeru slovensko. Brez dvoma si te multinacionalke to lahko privoščijo.

Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

Irena

/0 Comments/objavil/a