Pisno vprašanje Evropski komisiji

11. 1. 2023

Po izteku šestdnevnega premirja je Izrael 1. decembra 2023 nadaljeval organizirano kampanjo kratenja mednarodnega humanitarnega prava predvsem na območju Gaze. Množični napadi na civiliste, neselektivno uničevanje civilne infrastrukture, prisilna razmestitev civilnega prebivalstva in neustrezno ravnanje z vojnimi ujetniki kažejo na utemeljen sum o vojnih zločinih in kratenje temeljnih človekovih pravic s strani izraelske vojske, zato želim vedeti:

1. Bo Komisija kot organ EU, pristojen za izvajanje pogodb, proučila veljavnost pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel (2. člen), ki pa se zdaj v Gazi odkrito kršijo?

2. Bo Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borell ob vse večjem stopnjevanu nasilja tudi na Zahodnem bregu predlagal uvedbo o prepovedi izdaje vizumov za vstop v Evropsko unijo prebivalcem nelegalnih izraelskih naselij? Ali namerava Visoki predstavnik predložiti Svetu Evropske unije zamrznitev premoženja izraelskih naseljencev in prepoved vsakršnega trgovanja med EU in nelegalnimi izraelskimi naselbinami?

3. Kakšne korake namerava Visoki predstavnik oziroma EU oblikovati v smeri nemudne prekinitve sovražnosti, vzpostavitve humanitarnih koridorjev, povratka k mirovnem procesu in priprave mirovnega načrta, ki bo vodil k ustanovitvi palestinske države in njenega mednarodnega priznanja s strani vseh držav članic Evropske unije?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

11. 1. 2024

V Gazi spremljamo vsakodnevno naraščanje smrtnih žrtev ob neprimerljivih prizorih množičnega uničenja, kakršnim do sedaj nismo bili priča. Civilisti, vključno z novinarji in njihovimi družinskimi člani, so tarče ugrabitev in umorov, pri čemer pa ni izvzeto niti bolnišnično osebje ali humanitarni delavci.

Po poročanju je število otrok, ki so bili ubiti v samo treh tednih v Gazi, preseglo število otrok, ki so bili ubiti v oboroženih spopadih po vsem svetu – in to v več kot 20 državah – v obdobju enega leta, v zadnjih treh letih.

Dejanja, ki jih Izrael izvaja, neposredno kršijo Ženevske konvencije in mednarodno humanitarno pravo od samega začetka vojne.

Kljub temu nekatera podjetja EU še vedno poslujejo z izraelskimi podjetji, ki delujejo na okupiranih palestinskih ozemljih. Naselbine so prav tako nezakonite po mednarodnem pravu, natančneje po četrti ženevski konvenciji.

Podjetja iz držav članic, ki trgujejo s protizakonitimi naselbinami, s tem legitimizirajo kršitve Ženevskih konvencij in mednarodnega prava, vključno z agresivnimi napadi na civiliste, otroke, novinarje, humanitarne delavce in osebje UNRWA.

1. Ali namerava EU podjetjem iz držav članic EU prepovedati trgovanje s podjetji, ki delujejo v teh naselbinah? Če ne, kakšni so razlogi za to odločitev in če da, kdaj naj bi bila ta prepoved uvedena? 

Pisno vprašanje Evropski komisiji

17.10.2023

Komisija se je v okviru strategije od vil do vilic zavezala, da bo do leta 2023 pregledala zakonodajo EU o dobrobiti živali. Državljanom je tudi obljubila, da bo pregled vključeval predlog za prepoved nečloveškega in neetičnega zapiranja živali v kletke v kmetijstvu kot odgovor na zahtevo več kot 1,6 milijona državljanov, ki so podpisali evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk. Pozitiven odgovor Komisije na peticijo je med državljani vzbudil upanje, da je EU resnično prisluhnila njihovim pomislekom in želi ukrepati.

Vendar je Financial Times poročal, da so trije uradniki EU, ki so seznanjeni z zadevo, izjavili, da je Komisija v celoti opustila predloge. Ta razvoj dogodkov je zaskrbljujoč in sproža vprašanja o demokratični verodostojnosti institucij EU.

  • 1.Ali bo Komisija do obljubljenega roka, tj. do konca tega leta, predstavila novo zakonodajo o dobrobiti živali in okvir za trajnostni prehranski sistem? Ali bosta vključevala prepoved zapiranja živali v kletke v kmetijstvu, kot je bilo obljubljeno?
  • 2.Ali se Komisija v nasprotnem primeru zaradi pritiska industrije in prihodnjih volitev umika od lastnih zavez?
  • 3.Ali priznava, da EU s prelaganjem ustrezne zakonodaje za zaščito živali in spodbujanje trajnostnega prehranskega sistema samo še poglablja ekološko krizo?
Pisno vprašanje Evropski komisiji

4.5.2023

Kohezijska politika EU je glavna naložbena politika EU, katere cilj je prispevati h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v njej z zmanjšanjem neravnovesij in neenakosti med državami članicami in znotraj njih.

Ugotovitve nedavne študije, v okviru katere je bilo anketiranih 2,4 milijona ljudi v Evropski uniji in ki je preučevala vpliv kohezijske politike na dohodkovno neenakost v 231 evropskih regijah od leta 1989 do leta 2017, kažejo ravno nasprotno. Čeprav je bilo v študiji potrjeno, da kohezijska politika EU na splošno pozitivno vpliva na povprečno gospodarsko rast posameznih regij, se zdi, da koristi predvsem visoko usposobljenim delavcem in bogatejšim gospodinjstvom. Ne doseže namreč nizkokvalificiranih delavcev ali gospodinjstev, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, kar povečuje neenakost v regijah EU.

Ali namerava Komisija glede na te nedavne empirične ugotovitve in priporočilo za prehod z lokalno usmerjenih politik na politike, ki bolj temeljijo na ljudeh, proučiti učinkovitost kohezijske politike pri zmanjševanju neenakosti znotraj regij in predlagati ustrezne spremembe meril za upravičenost? Katere druge konkretne ukrepe bo Komisija sprejela, da bi zagotovila, da bo kohezijska politika EU dopolnjevala cilje socialne politike EU?

Pisni odgovor komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira v imenu Evropske komisije

17.7.2023

Kohezijska politika spodbuja konvergenco ter krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU. Pri okrnjeni sliki, predstavljeni v navedeni študiji, bi bilo treba upoštevati naslednje:

— večina strukturnih naložb, ki se financirajo iz kohezijske politike, ima dolgoročni učinek;

— kohezijska politika spodbuja gospodarski razvoj, ki povečuje trg dela in zaposlitvene priložnosti;

— višja stopnja razvoja, ki jo prinaša politika, pozitivno vpliva na revnejša gospodinjstva prek okrepljenih izobraževalnih in zdravstvenih sistemov, boljših delovnih mest ali boljših institucij. Učinek je večji pri tistih z nižjimi dohodki, zlasti ker pogosto ne morejo plačati teh javnih storitev, če se financirajo zasebno;

— pri kohezijski politiki ne gre le za ustvarjanje višjega bruto domačega proizvoda. Gre tudi za izboljšanje kakovosti življenja. Povezovanje hiš s kanalizacijo, izboljšanje kakovosti zraka v onesnaženih mestih in boj proti območjem revščine koristijo revnim gospodinjstvom, tudi če ne povečujejo neposredno njihovih dohodkov.

Namesto pristopa konkurence med lokalno usmerjenostjo in usmerjenostjo v ljudi bi bilo treba ta dva pogleda združiti in ju obravnavati kot dopolnjujoča se cilja politik. Kohezijska politika s celovitim sklopom orodij in financiranja odgovarja na potrebe ljudi na konkretnih mestih, zlasti na najmanj razvitih območjih, s čimer zmanjšuje tako teritorialne kot socialne asimetrije.

Kar zadeva spremembe politike po letu 2027, skupina na visoki ravni za prihodnost kohezije[1], ustanovljena na pobudo komisarke za kohezijo in reforme, preučuje strateške usmeritve politike, vključno z zgoraj navedenimi vidiki. Poročilo skupine bo objavljeno februarja 2024. Komisarka za kohezijo in reforme pa je spodbudila države članice, naj začnejo tudi same razmišljati o prihodnosti kohezijske politike.

[1] Inforegio – EU Cohesion Policy beyond 2027: Commission establishes High-Level Reflection Group (Kohezijska politika EU po letu 2027: Komisija ustanovila posvetovalno skupino na visoki ravni): https://ec.europa.eu/regional_policy/whats-new/newsroom/31-01-2023-eu-cohesion-policy-beyond-2027-commission-establishes-high-level-reflection-group_en

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.2.2023

Komisija je v odgovoru poslancu Evropskega parlamenta Manuju Pinedi navedla, da je EU odločno priznala, da so izraelske politike glede izraelskih naselbin na zasedenem palestinskem ozemlju nezakonite in kršijo mednarodno pravo ter da je EU pogosto izrazila stališče, da v Izraelu/Palestini prihaja do hudih sistematičnih kršitev človekovih pravic.

1. Če upoštevamo priporočilo Komisije in besedilo Sklepa Sveta (SZVP) 2022/243 iz februarja 2022 o spremembi Sklepa 2013/184/SZVP v zvezi z omejevalnimi ukrepi zaradi razmer v Mjanmaru/Burmi, zakaj se podobni ukrepi EU ne sprejmejo v primeru hudih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava v Izraelu/Palestini, ki ogrožajo demokracijo in načelo pravne države na mednarodni ravni?

2. Ali je Komisija pripravljena na morebitne tožbe zaradi diskriminacijske obravnave podjetij in zasebnih akterjev, ki je posledica sankcij EU proti Mjanmaru/Burmi in Ukrajini/Rusiji, ne pa tudi v primeru Izraela/Palestine, kar ta podjetja in akterje postavlja v neugoden položaj na trgu ter spodkopava pravila in načela enake in svobodne konkurence?

3. Ali Komisija meni, da EU preko odnosov z Izraelom in njegovimi subjekti, ki sodelujejo pri zasedbi ozemelj, podpira izraelske kršitve mednarodnega prava, oziroma, v nasprotnem primeru, kako bi utemeljila finančno podporo, ki jo EU nudi preko svojih politik in s sodelovanjem?

Pisni odgovor visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella Fontellesa v imenu Evropske komisije

20.7.2023

Komisija ni seznanjena s tem, da bi se sankcije EU proti Mjanmaru/Burmi ali Rusiji izpodbijale, ker Svet ni uvedel sankcij proti Izraelu/Palestini. Kot je potrdilo Sodišče Evropske unije, ima Svet široko diskrecijsko pravico pri odločanju o uporabi in obsegu omejevalnih ukrepov glede na cilje zadevnih ukrepov. Tudi v okviru istega režima sankcij ni nobene obveznosti, da se na seznam uvrstijo vse osebe in subjekti, za katere bi lahko veljala merila za uvrstitev na seznam.

Stališče EU glede naselbin ostaja nespremenjeno: po mednarodnem pravu so naselbine nezakonite.

EU ne bo priznala nobenih sprememb meja iz leta 1967, razen če se o njih ne dogovorita strani. To stališče se odraža tudi v politiki EU do Izraela. V skladu s Smernicami o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael okupira od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev EU od leta 2014[1], so do financiranja EU upravičeni samo izraelski subjekti s sedežem znotraj meja Izraela izpred leta 1967. Poleg tega se dejavnosti izraelskih subjektov, ki jih financira EU, ne smejo izvajati na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967.

*[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2013.205.01.0009.01.ENG&toc=OJ:C:2013:205:FULL

Pisno vprašanje Evropski komisiji

9.2.2023

Po štirih letih pogajanj so pogodbenice 24. junija 2022 dosegle predhodni dogovor o posodobitvi Pogodbe o energetski listini. Vendar posodobljeno besedilo v Svetu na glasovanju pred konferenco o energetski listini 22. novembra 2022 ni dobilo večine.

Sedem držav (Poljska, Španija, Nizozemska, Francija, Slovenija, Luksemburg in Nemčija) je napovedalo, da nameravajo odstopiti od pogodbe, ker niso zadovoljne s posodobljenim besedilom. Parlament je 24. novembra 2022 sprejel resolucijo o izidu posodobitve Pogodbe o energetski listini[1], v kateri je pozval k odstopu EU in njenih držav članic od Pogodbe o energetski listini.

1.Katere naslednje korake načrtuje Komisija v zvezi s prihodnostjo Pogodbe o energetski listini, zlasti glede na poziv Parlamenta, naj Komisija predlaga odstop EU in njenih držav članic? Ali bo Komisija predlagala odstop, in če ga bo, kdaj in kako?

2.Kako namerava Komisija uskladiti potekajoče in prihodnje sporazume EU o naložbah z zahtevami Parlamenta, zlasti glede prenehanja zaščite naložb v fosilna goriva, izračunavanja škode in skrajšanja samoderogacijske klavzule v primeru odstopa?

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0421.

Pisni odgovor komisarke Kadri Simson v imenu Evropske komisije

29.3.2023

Komisija je 7. februarja 2023 državam članicam predstavila delovni dokument z možnostmi za nadaljnje korake v zvezi s Pogodbo o energetski listini, vključno z usklajenim umikom. Nadaljnje razprave bodo potekale v Svetu marca 2023. Ko bo Svet jasno opredelil nadaljnje korake, bo Komisija pripravila predlog sklepa Sveta.

Komisija je seznanjena s priporočili Parlamenta o potekajočih in prihodnjih sporazumih EU o naložbah ter jih vse skrbno preučuje. Kar zadeva izvzetje fosilnih goriv, Komisija v tej fazi meni, da v okviru reformiranega pristopa EU z namenom izvajanja javnih politik, kot so varovanje javnega zdravja, okolja ali kulturne raznolikosti, specifična izključitev določenega sektorja ni potrebna. EU v svoje sporazume o naložbah uvaja sodobne standarde zaščite, klavzulo o nestabilizaciji in izrazito pravico do urejanja v javnem interesu, tudi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje njim. Komisija je predlagala tudi znatno skrajšanje samoderogacijske klavzule v svojih najnovejših sporazumih o naložbah. Poleg tega sporazumi EU o naložbah temeljijo na sistemu sodišč za naložbe, vsebujejo izrecne omejitve glede zneska in izračuna škode ter predvidevajo možnost sporazumne omejitve nadaljnje uporabe zaščite.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

12.1.2023

Novi izraelski minister za varnost, skrajni desničar Itamar Ben Gvir, je uradu policijskega komisarja naročil, naj odstrani vse vidne palestinske zastave, tudi na mednarodno priznanem palestinskem ozemlju, ki ga je Izrael nezakonito zasedel.

To je le eden v vrsti ukrepov, ki jih je Izrael v zadnjem tednu sprejel v odgovor na zahtevo Palestinske nacionalne oblasti (ki jo je odobrila Generalna skupščina OZN), da se izraelske kršitve mednarodnega prava predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Ti ukrepi vključujejo zadržanje sredstev Palestinske oblasti, prepoved nove gradnje na nekaterih območjih Zahodnega brega in preklic dovoljenja za potovanje zunanjega ministra Palestinske oblasti Rijada al Malikija.

1.Ali bo visoki predstavnik in podpredsednik Josep Borrell razmislil o sprejetju konkretnih ukrepov, s katerimi bi pokazal, da zavrača dejanja Izraela, denimo tako, da Izrael izključi iz programov, ki jih financira EU, vključno s programoma Obzorje Evropa in Erasmus+, med katerimi se številni izvajajo na nezakonito zasedenem ozemlju ali se uporabljajo za namene, povezane z zasedanjem ozemelj?

2.Ali visoki predstavnik in podpredsednik meni, da bi bilo treba zaradi sistematičnega neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti začasno prekiniti izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom?

Pisni odgovor visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella Fontellesa v imenu Evropske komisije

4.5.2023

EU je seznanjena z različnimi ukrepi, ki jih je izraelska vlada sprejela 6. januarja 2023 proti Palestinski oblasti v odgovor na pobudo Palestinske oblasti za resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov (ZN), s katero je želela pridobiti svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) o pravnih posledicah zasedbe palestinskega ozemlja, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. EU ima načelno stališče, da neomajno podpira Meddržavno sodišče in mednarodno pravo kot temelja mednarodnega reda, ter meni, da noben ukrep ne bi smel biti sprejet v odgovor na resolucijo Generalne skupščine ZN.

EU skrbi, da bodo ti ukrepi še povečali napetosti v že tako občutljivem okolju. V zvezi s palestinskimi zastavami EU meni, da je razobešanje palestinske zastave izraz svobode izražanja mnenja.

EU je v dvostranskih stikih z izraelsko vlado izrazila zaskrbljenost in zahtevala več informacij o ukrepih proti Palestinski oblasti. Zaenkrat ni razlogov za začasno prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ali za prekinitev sodelovanja Izraela v programih financiranja EU. Izrael je pomemben partner EU. Pridružitev Izraela programom financiranja EU se vedno izvede ob polnem upoštevanju upoštevanje smernic EU o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov, ki jih financira EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

19.12.2022

S programom Ustvarjalna Evropa 2021–2027 so bili po uspešni izvedbi pripravljalnega ukrepa „Glasba premika Evropo“ (2018–2020) uvedeni sektorski ukrepi na področju glasbe. Vendar je naša skupina za prijateljstvo kulturnih ustvarjalcev zaskrbljena zaradi sedanjega poteka ukrepov.

V prvih treh letih finančnega načrtovanja (2021–2023) je bilo za ukrepe, povezane z glasbo, dodeljenega manj denarja (5 milijonov EUR) kot v treh letih pripravljalnega ukrepa za obdobje 2018–2020 (7 milijonov EUR), ki je bil namenjen utrjevanju bolj strukturirane podpore za glasbo.

1.Kdaj namerava Komisija dejansko povečati svojo podporo sektorskim ukrepom na področju glasbe?

2.Kakšna je njena strategija za glasbeni sektor in kako namerava vključiti ključne študije, objavljene v okviru pripravljalnega ukrepa Glasba premika Evropo (npr. študija izvedljivosti o evropskem glasbenem observatoriju), v svojo splošno strategijo?

3.Ali lahko pojasni svojo odločitev o prenosu izvajanja vseh dejavnosti sektorskih ukrepov na področju glasbe na zunanje konzorcije (strukturirani dialog s tem sektorjem, finančna shema sektorja), namesto da bi jih notranje upravljali (metoda, ki se je izkazala za uspešno pri sklopu MEDIA programa Ustvarjalna Evropa)?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

28.2.2023

Komisija je s pobudo Glasba premika Evropo razvila strateški pristop za podporo evropskemu glasbenemu sektorju. V prvih dveh letih je bilo iz programa Ustvarjalna Evropa financiranih 72 glasbenih pobud, ki so skupno prejele 52 milijonov EUR[1][2]; to je znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim programom, glasbeni sektor pa je s tem zneskom glavni upravičenec programa. Poleg posebnih ukrepov na področju glasbe (nagrada EU za glasbo, razpisa v okviru pobude Glasba premika Evropo iz leta 2022 v zvezi z distribucijo glasbe in krepitvijo dialoga, razpis iz leta 2021 za vseevropske kulturne subjekte, namenjen orkestrom) ima sektor tudi znatne koristi od „horizontalnih ukrepov“, zlasti projektov sodelovanja, mrež in platform.

Evropski parlament je pozdravil pristop Komisije, v skladu s katerim ta del svojega financiranja odda v zunanje izvajanje uveljavljenim organizacijam, ki so bližje potrebam glasbenega sektorja – „nedavno vzpostavitev kaskadnega financiranja kot sredstva za boljše doseganje vseh upravičencev, zlasti posameznikov ter malih in srednjih organizacij“[3].

Komisija vedno upošteva potrebe glasbenega sektorja in ga podpira z učinkovitimi ukrepi, ki temeljijo na pripravljalnih ukrepih. Pri tem bo pomemben novi strukturirani dialog v okviru pobude Glasba premika Evropo, ki bo dopolnil druge obstoječe komunikacijske kanale.

[1]  V primerjavi s 50 milijoni EUR za sektor uprizoritvenih umetnosti, 33 milijoni EUR za medsektorski/interdisciplinarni del in 20 milijoni EUR za knjige in založništvo; podatki pridobljeni ročno na podlagi sektorjev, ki so jih vložniki izbrali ob vložitvi vlog.
[2]  Med 16 kulturnimi platformami, financiranimi v naslednjih treh letih, je na primer sedem glasbenih, ki jim bo skupno namenjenih približno 50 % celotnega proračuna za platforme (letni proračun za posamezno platformo je bil povišan s 500 000 EUR na 700 000 EUR).
[3]  https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2022-0444_SL.html

Pisno vprašanje Evropski komisiji

7.12.2022

Odkar je Elon Musk 27. oktobra 2022 prevzel Twitter, je podjetje odpustilo polovico svojih 7500 zaposlenih. Na začetku novembra je Facebook/Meta napovedal, da bo odpustil 11.000 delavcev. Teden pozneje je tudi Amazon začel občutno zmanjševati svojo delovno silo, v prihodnjih tednih in mesecih načrtuje zmanjšati do 10.000 delovnih mest po vsem svetu. Pri tem se porajajo vprašanja o tem, ali lahko tehnološke družbe zagotovijo spoštovanje zakonodaje EU, zlasti akta o digitalnih storitvah.

1.Kako Komisija obravnava vprašanje spoštovanja zakonodaje z vidika teh odpuščanj?

2.Ali se je Komisija na to temo sestala s tehnološkimi družbami?

3.Ali Komisija spremlja potek dogodkov v teh tehnoloških družbah prek drugih kanalov?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

8.2.2023

Vsi ponudniki storitev informacijske družbe, ki ponujajo posredniške storitve v EU, morajo ne glede na svoj sedež izpolnjevati določbe akta o digitalnih storitvah od datuma začetka njihove uporabe[1]. Taka skladnost je obvezna, ne glede na poslovne interese teh ponudnikov, da se zmanjšajo stroški. Poleg tega za ponudnike spletnih platform in iskalnikov, ki jih Komisija imenuje kot zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki, obveznost obvladovanja tveganja iz akta o digitalnih storitvah vključuje močno sestavino o ustreznosti virov, dodeljenih za obvladovanje družbenih tveganj v EU. V zvezi s temi ponudniki bo Komisija preučila tudi ustreznost strokovnega znanja in virov, dodeljenih za upravljanje sistemskih tveganj, ter način, kako organizirajo svojo funkcijo zagotavljanja skladnosti.

Komisija izvaja vrsto sestankov s ponudniki posredniških storitev v okviru priprav na skladnost z aktom o digitalnih storitvah. Ti sestanki obravnavajo številna vprašanja za zagotavljanje skladnosti v prihodnosti, kot so objava števila aktivnih prejemnikov storitve s strani ponudnikov spletnih platform in iskalnikov, izvedba ocene tveganja in poročanje Komisiji ali vzpostavitev funkcije zagotavljanja skladnosti. Komisija pri tem redno poudarja pomen zagotavljanja neodvisnosti te funkcije kot tudi zadostnih sredstev za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, določenimi v aktu o digitalnih storitvah.

Komisija navedenega razvoja ne spremlja prek nobenega drugega kanala razen zgoraj navedenih namenskih sestankov.

[1] Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (Besedilo velja za EGP) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

Pisno vprašanje Evropski komisiji

29.11.2022

Izraelska okupacija, vključno z obleganjem Gaze, ima uničujoče posledice za zdravje in dobrobit Palestincev, pa tudi za palestinski zdravstveni sistem.

Izraelske oblasti številnim palestinskim pacientom redno onemogočajo dostop do zdravstvene oskrbe ali z njim odlašajo. Palestinci morajo zaprositi za dovoljenje za dostop do zdravstvenega varstva, čeprav je več kot 80 % primerov napotenih v palestinske bolnišnice, vključno z mrežo bolnišnic v vzhodnem Jeruzalemu, ki jo podpira EU.

Leta 2021 je bilo zavrnjenih ali preloženih približno 46 % dovoljenj, poleg tega pa tudi 32 % prošenj mladoletnikov, vloženih med januarjem in septembrom 2021.

Zaradi nenehnih dejanj, ki škodujejo palestinskim zdravstvenim storitvam, so nastale velike razlike med storitvami, ki so na voljo Palestincem, in tistimi, ki so na voljo Izraelcem.

  • 1.Katere ukrepe je Komisija sprejela glede izraelskih oblasti, ki nikakor ne delujejo v skladu z mednarodnim pravom in kršijo človekove pravice palestinskih pacientov?
  • 2.Katere ukrepe bo sprejela, da bi pomagala ohraniti temeljne pravice palestinskih pacientov in jim zagotovila dostop do zdravstvenega varstva, tudi v primeru otrok, ki so oboleli za rakom in jim je kratena pravica, da bi jih pri zdravljenju spremljal eden od staršev?
Pisni odgovor visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella Fontellesa v imenu Evropske komisije

15.2.2023

EU skupaj z državami članicami od leta 2013 podpira Palestinsko oblast z rednimi prispevki za kritje stroškov medicinskih premestitev v bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu. Do danes je bilo skupno namenjenih 140 milijonov evrov take podpore. Odziv EU kaže, kako pomembne so po njenem mnenju storitve, ki jih bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu zagotavljajo celotnemu palestinskemu prebivalstvu.

V letu 2021 izplačana sredstva EU so bila prednostno namenjena za najranljivejše družine in za bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu. Za zadnje navedene je avgusta 2022 izvedeno plačilo znašalo skoraj 15,7 milijona evrov; od tega je 13 milijonov evrov prispevala EU, 1,678 milijona evrov Finska in 1 milijon evrov Italija. EU je poleg tega prek programa PEGASE[1] prispevala dodatnih 20 milijonov evrov k strošku cepiv proti COVID-19, ki jih je odobrila Evropska agencija za zdravila. Komisija bo po nedavnem podpisu sporazuma o financiranju tudi zagotovila, da so sredstva EU za leto 2022 Palestini izplačana čim hitreje in čim bolj učinkovito, pri čemer se bo večja pozornost namenila povečanju vzdržnosti sistema zdravstvenega financiranja.

Zdravje se obravnava tudi v okviru manjših projektov na območjih, kot sta vzhodni Jeruzalem in Gaza, kar zadeva zaščito pravice do zdravja, zlasti duševnega, in sicer na podlagi pristopa, ki temelji na človekovih pravicah.

[1] https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/system/files/2022-06/C_2022_4166_F1_COMMISSION_IMPLEMENTING_DECISION_EN_V3_P1_1889029.PDF