Pisno vprašanje Evropski komisiji

Izraelske sile so 18. avgusta 2022 ponovno napadle sedem vodilnih palestinskih organizacij za človekove pravice (Al Hakh, Ad Damir, neprofitno organizacijo Bisan Center for Research & Development, nevladno organizacijo Defence for Children International – Palestine, Zvezo odborov delavcev v kmetijstvu, Zvezo palestinskih ženskih odborov in Odborov delavcev v zdravstvu). Izraelska vojska je v teh nevladnih organizacijah (od katerih jih je bilo šest že po krivem obtoženih kaznivih dejanj) izvedla racije, kar pomeni neposredno grožnjo za njihove uslužbence, hkrati pa dodatno ogroža obstoj palestinske civilne družbe. Že leta smo priča podobnim napadom in zatiranju Palestincev. V skladu z nedavno izjavo Josepa Borella pa EU namerava nadaljevati srečanja v okviru pridružitvenega sveta EU-Izrael, s čimer bo še naprej zagotavljala legitimnost in podporo represivni izraelski politiki.

Čeprav EU odločno nasprotuje ruskemu zatiranju Ukrajine, Izraelu še naprej omogoča, da brez kakršnih koli posledic zatira Palestino. Ali lahko Komisija pojasni, kdaj bo EU začela ista vprašanja reševati na enak način in kdaj bo končno prenehala nagrajevati samovoljna dejanja Izraela in uničevanje palestinske civilne družbe?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropska unija zagotavlja enakopravnost vseh 24 uradnih jezikov EU, kamor spada tudi slovenski jezik. Navkljub promociji večjezičnosti po vsej Uniji je ta v realnosti manjša, kar se kaže na internetu in digitalnih platformah. To pomeni, da so določeni jeziki na digitalnih platformah evropskega digitalnega trga zastopani tako s sinhronizacijo kot s podnapisi, medtem ko so drugi, vključno s slovenskim jezikom, pozabljeni in diskriminirani.

Evropska unija je z Direktivo 2018/1808 sprejela, da bi morali načini zagotavljanja dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev med drugim vključevati znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe osebe in osebe z okvaro sluha, govorjene podnapise in zvočne opise. Omenjena direktiva priznava pravico invalidnih in starejših oseb do udeležbe v družbenem in kulturnem življenju Unije ter vključevanja vanj, ter da avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo vsebovati ali spodbujati nobene diskriminacije na podlagi rase, etničnega porekla, državljanstva.

  1. Kaj je in kaj še namerava Komisija storiti na področju razdrobljenosti enotnega digitalnega trga, kjer smo prepoznali jezikovne ovire?
  2. Kako je Komisija do sedaj ozaveščala in kako namerava v prihodnje povečati ozaveščanje podjetij o prednostih razpoložljivosti spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, vključno z manj razširjenimi z namenom premagovanja jezikovnih ovir in prispevanja k ohranjanju kulturne dediščine jezikovnih skupnosti?
Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona

Komisija s predlogom evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih priznava potrebo po zaupanja vrednem, raznolikem in večjezičnem spletnem okolju.

Akt o digitalnih storitvah[1] bo med drugim zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike obvezal, da svoje pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svoje storitve, ter svoje ocene tveganja po potrebi prilagodijo posebnim regionalnim ali jezikovnim vidikom.

V okviru projekta za enakopravnost evropskih jezikov (European Language Equality), ki je del podpornih dejavnosti, se neposredno obravnava digitalni razkorak med jeziki z manj oziroma več viri, pri čemer se spremlja raven tehnološke podpore za različne evropske jezike in spodbuja izmenjava dobrih praks med državami članicami.

Razvoj in uporaba prihodnjih jezikovnih tehnologij se obravnavata tudi v okviru raziskovalnih programov Komisije. S projektom evropske jezikovne mreže (European Language Grid) se prek enotne platforme ozavešča o evropskih ponudnikih in storitvah jezikovne tehnologije.

V okviru programa Digitalna Evropa je malim in srednjim podjetjem, javnim upravam, akademskim ustanovam in neprofitnim organizacijam v EU omogočen prost dostop do vse večjega nabora jezikovnih tehnologij, vključno s strojnim prevajanjem, psevdonimizacijo besedil, zapisovanjem govora in prevajanjem spletnih strani.

Komisija nadalje vzpostavlja evropski jezikovni podatkovni prostor, s katerim želi oblikovati ekosistem jezikovnih virov, tudi za jezike z manj viri. Cilj je povečati razpoložljivost spletnih storitev, vsebin in proizvodov v več jezikih, pa tudi ozaveščenost podjetij o koristih, ki jih to prinaša.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1608117147218&uri=COM%3A2020%3A825%3AFIN

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini so številni otroci z rakom primorani zapustiti svoje domove in bolniške postelje ter pobegniti iz države. Rak že sam po sebi predstavlja težavo, prekinitve zdravljenja, stres in tveganje okužbe pa so lahko za te otroke smrtno nevarni. Tudi v primeru konca vojne v Ukrajini in vrnitve otrok beguncev z rakom v domovino obstaja negotovost, ali bo Ukrajina zmožna zadostiti njihovim zdravstvenim potrebam, saj so dobavne linije prekinjene.

1. Kako Komisija podpira države članice pri zbiranju podatkov, spremljanju bolnikov in nadaljnjem zdravljenju raka pri ukrajinskem begunskem prebivalstvu? Ali bo Komisija razmislila o pripravi potrebnih smernic in protokolov?

2. Ali bo Komisija razmislila o pripravi smernic in protokolov za otroške onkološke bolnike, ki se zdravijo za rakom v državi članici, v primeru, da se vojna v Ukrajini konča in se bodo vrnili v Ukrajino, saj potrebujejo zdravljenje po določenih protokolih in zaporedje zdravil v določenih časovnih presledkih?

3. Kako Komisija podpira države članice pri selitvi ukrajinskih pacientov iz vzhodnoevropskih držav v druge države članice, da bi razbremenila zdravstvene sisteme vzhodnoevropskih držav?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

Direktiva o začasni zaščiti zagotavlja dostop do zdravstvenega varstva. Ta postopek vključuje triažo (ocene zdravstvenega stanja), v okviru katere se opredelijo pacienti z rakom in napotijo na specializirano oskrbo, s čimer se zagotovi neprekinjeno zdravljenje.

Uvedena je bila shema za premeščanje hudo bolnih pacientov iz Ukrajine. Komisija si v sodelovanju z ukrajinskim ministrstvom za zdravje prizadeva za evakuacijo hudo bolnih pacientov, vključno z otroki z rakom. Poljska je vzpostavila vozlišče za otroke z rakom in s tem podprla premeščanje v države EU.

Evropske referenčne mreže podpirajo ukrajinske begunce z redkimi boleznimi. Ustanovile so vozlišče za paciente z redkimi boleznimi iz Ukrajine za triažo pacientov in usklajevanje med 24 evropskimi referenčnimi mrežami (štiri so namenjene redkim vrstam raka, ena pa raku pri otrocih).

Komisija podpira pilotno vozlišče in je članica usmerjevalnega odbora. Komisija je v okviru platforme zdravstvene politike ustanovila mrežo nevladnih organizacij in organizacij pacientov, vključno za raka, da bi podprla odzivanje na potrebe na področju javnega zdravja po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini.

Nedavno sporočilo Komisije o Ukrajini vključuje poglavje o zaščiti otrok. Komisija je pripravljena tesno sodelovati z Ukrajino, da bi beguncem iz Ukrajine v EU zagotovila zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropska unija že več kot 15 let neuspešno skuša učinkovito urediti trženje nezdravih živil otrokom, čeprav obstajajo nedvoumni dokazi, da izpostavljenost otrok nezdravemu trženju živil škoduje njihovemu zdravju in pravicam. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah se še vedno opira na samoregulacijo, ki se je dosledno izkazala za neučinkovito pri obravnavi tega vprašanja.

Evropski parlament je Komisijo v strategiji „od vil do vilic“ in evropskem načrtu za boj proti raku izrecno pozval, naj predlaga pravila na ravni EU, ki bi prepovedovala oglaševanje živil z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli mladoletnikom.

1. Kako namerava Komisija pripraviti konkreten predlog za učinkovito ureditev tega vprašanja, saj direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ne zagotavlja celovitega in učinkovitega sklopa pravil?

2. Ali namerava Komisija vrniti odgovornost za to pomembno vprašanje tja, kamor spada, torej v GD za zdravje in varnost hrane?

3. V kolikšni meri bo Komisija upoštevala predlog direktive o približevanju zakonodaje držav članic o zaščiti otrok pred trženjem s hranili revnih živil, ki so ga v imenu koalicije več kot 20 nevladnih organizacij pripravili akademski strokovnjaki s področja prava EU in trženja živil?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

Komisija izvaja več dejavnosti, povezanih z odgovornim trženjem živil. Skupno raziskovalno središče je leta 2019 objavilo nabor orodij, ki naj bi bila državam članicam v pomoč pri oblikovanju politik trženja v okviru direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Leta 2020 je bila objavljena študija o izpostavljenosti otrok trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja.

V podporo strategiji „od vil do vilic“ in evropskemu načrtu za boj proti raku je Komisija začela izvajati skupni ukrep Best ReMaP, ki vključuje pobude za zmanjšanje trženja nezdravih živil otrokom.

V okviru strategije „od vil do vilic“ je bil julija 2021 sprejet Kodeks ravnanja EU o odgovornih poslovnih in tržnih praksah v živilskem sektorju, da bi pripomogli k spodbujanju prehranskega okolja, ki omogoča lažjo izbiro zdrave in trajnostne prehrane.

Vzpostavitev takega prehranskega okolja je tudi cilj zakonodajnega okvira za trajnostne prehranske sisteme, napovedanega v strategiji „od vil do vilic“. Osnutek pobude, ki so ga pripravili akademski strokovnjaki za pravo Unije in trženje živil, je dragocen primer, ki je lahko zgled za nadaljnje ukrepe na tem področju.

Okvir Komisije za učne ključne kompetence (LifeComp) bo državam članicam pomagal tudi pri izobraževanju mladih, da bi znali uporabljati zanesljive informacije in storitve na področju zdravja in socialne zaščite.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

V nedavnem odmevnem poročilu irskega sveta za državljanske svoboščine so poudarjeni dolgotrajni pomisleki o podjetjih, ki obdelujejo naše osebne podatke za namene oglaševanja. Še vedno obstaja jasna potreba po preiskavi njihove skladnosti s pravom EU. Poročilo kaže, da se podatki o sledenju in dejanski lokacijski podatki državljanov EU samo v Evropi dnevno izmenjajo 197 milijardkrat, in to zaradi zbiranja ponudb za spletno oglaševanje v realnem času.

V zvezi s tem želimo, da Komisija odgovori na naslednja vprašanja:

1. Kako bo raziskala morebitna vprašanja o skladnosti s splošno uredbo EU o varstvu podatkov?

2. Ali se strinja, da bi lahko te ugotovitve pomenile verjeten dokaz o neskladnosti oglaševalskih praks družbe Google s pravom EU?

3. Na kakšni podlagi vztraja pri svoji odločitvi, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev proti Irski, če pa irska komisija za varstvo podatkov ni ustrezno opremljena, da bi začela preiskavo v zvezi s to zadevo?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Komisija je pred nekaj dnevi predstavila dokument v zvezi s pripravo predloga proračuna za leto 2023 (SEC(2022)0250), v katerem je za program Erasmus+ predlagan proračun v višini 3,4 milijarde EUR. Proračun tega vodilnega programa za obdobje 2021–2027 je skoraj podvojen, kar odraža njegovo rast in nove ambicije za to obdobje, kot so vključevanje ljudi z manj priložnostmi, nove kategorije udeležencev (npr. šolarji in odrasli učeči) ter ekologizacija programa. Vendar tega povečanja ni bilo videti niti v proračunu za leto 2021 niti v proračunu za leto 2022, zato veliko projektov ni bilo mogoče financirati, kar je žal pomenilo, da pričakovanja udeležencev niso bila izpolnjena.

1. Da bi nacionalne agencije lahko zadostile potrebam udeležencev programa Erasmus+ in da bi se izpolnila visoka pričakovanja, ki jih je prinesla podvojitev proračuna, je potreben linearen proračun, ne pa njegovo eksponentno povečanje ob koncu programskega obdobja, ki utegne ogroziti delovanje programa. Ali namerava Komisija to upoštevati pri proračunu za leto 2023?

2. Komisija je zaradi vojne v Ukrajini in potrebe po sprejemu ukrajinskih študentov napovedala, da bodo od proračunskega leta 2027 naprej finančna sredstva večja na začetku programskega obdobja. Ali se to že odraža v predlogu proračuna za leto 2023?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Več kot 1 800 znanstvenikov in več kot 160 nevladnih organizacij z vsega sveta je 8. februarja 2022 Komisiji poslalo dopis s pozivom, naj prepreči postavitev zidu na poljsko-beloruski meji.

Ta bo namreč vplival na zaščitena in dragocena naravna območja, vključno z območji Natura 2000. Že v fazi postavitve zid škoduje stanju ohranjenosti vrst in habitatov. Škodljivo vpliva na populacije velikih živali, kot so zober, evrazijski ris, los, jelenjad in volkovi. V postopku načrtovanja naložbe tudi ni bila opravljena presoja vplivov na okolje za nobeno od območij Natura 2000, tudi za Beloveško puščo ne, kar pomeni očitno kršitev člena 6(3) Direktive o habitatih.

1. Ali je Komisija prejela odgovor poljskih organov v zvezi s skladnostjo naložbe z okoljsko zakonodajo EU? Če je, kakšen je bil odgovor ter kako in kdaj namerava odgovoriti?

2. Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za ustavitev postavitve zidu, vsaj dokler ne bo opravljena presoja vplivov na okolje, kot to zahteva zakonodaja EU? Če je temu tako, podrobno navedite, kakšni bodo ukrepi in kdaj se bodo izvajali.

Pisni odgovor komisarja Virginijusa Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije

Komisija spremlja izgradnjo ograje na poljsko-beloruski meji kot element širših prizadevanj za varovanje vzhodne poljske meje, kar je glede na trenutne varnostne razmere prednostna naloga, ter z namenom spremljanja uporabe zakonodaje EU, tudi na področju okolja. Komisija je v zvezi s tem poljskim organom 29. aprila 2022 poslala dopis, v katerem jih opozarja na obveznosti iz direktive o habitatih, zlasti njenega člena 6(3) in (4), ter jih poziva k pojasnitvi, kako so bile te obveznosti izpolnjene pri tem projektu. Službe Komisije do 8. junija 2022 še niso prejele odgovora na dopis. Ko bo Komisija prejela in preučila odgovor poljskih organov, bo sprejela odločitev o naslednjih korakih.

Kar zadeva ustavitev izgradnje projekta, Komisija ni pristojna za naložitev takega ukrepa državam članicam. Samo Sodišče Evropske unije lahko odredi ustavitev projekta, in sicer s sprejetjem začasne odredbe, če je bil proti državi članici sprožen postopek pred Sodiščem zaradi kršitve zakonodaje EU. Pri tem projektu pa trenutno to ne velja, saj ni v teku noben postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z ograjo na poljski meji.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Vojna v Ukrajini povzroča humanitarno krizo brez primere. V EU se je zateklo več kot štiri milijone ukrajinskih beguncev in od teh je milijon mladoletnikov, ki so bili prisiljeni prekiniti šolanje in usposabljanje. To bo resno vplivalo na okrevanje Ukrajine v času po vojni.

EU se je na izbruh konflikta odzvala odločno z vojaško podporo in humanitarno pomočjo ter finančnimi sankcijami, ni pa poskrbela za usklajen pristop, s katerim bi ukrajinskim beguncem zagotovila nadaljevanje šolanja in študija. Državam članicam je bilo tako prepuščeno, da same brez ustrezne politične in finančne podpore organizirajo pobude za izobraževanje in usposabljanje.

Zato Komisijo sprašujemo naslednje:

1. Katere ukrepe namerava sprejeti, da bi vsem ukrajinskim šolarjem in študentom, ki so begunci v EU, zagotovila pravico, da nadaljujejo z izobraževanjem in študijem?

2. Ali razmišlja o možnosti uvedbe izrednega programa Erasmus4Ukraine za študente, s katerim bi jim omogočili brezplačen vpis na univerzo v tekočem akademskem letu ter bi bil podlaga za izjemo od zahteve, da je med zadevnima univerzama sklenjen učni dogovor ter da se priznavajo kvalifikacije in kreditne točke, pridobljene na univerzah v državah članicah?

3. Ali namerava navedene dejavnosti financirati s sredstvi za mobilnost mladih iz programa Erasmus+, ki niso bila porabljena med pandemijo?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

Svet se je na rusko invazijo na Ukrajino odzval z direktivo o začasni zaščiti, ki ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotavlja pravico do dostopa do državnega izobraževalnega sistema za osebe, mlajše od 18 let.

Države članice so še vedno v celoti odgovorne za vsebino in organizacijo svojih izobraževalnih sistemov, Komisija pa ima podporno vlogo.

Komisija je v okviru te podporne vloge nemudoma ukrepala v podporo učencem, dijakom, študentom in učiteljem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, za kar je izkoristila vgrajeno prožnost programa Erasmus+. Visokošolske ustanove v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, lahko študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine, ponudijo dolgoročno in kratkoročno študijsko mobilnost ter pripravništvo. Komisija je prav tako opustila zahtevo glede podpisanega učnega dogovora, hkrati pa je zagotovila popoln in brezplačen dostop do nove platforme Erasmus+ za spletno jezikovno podporo.

Izobraževalne ustanove, ki sodelujejo pri projektih sodelovanja v okviru programa Erasmus+, lahko po novem s prožno uporabo sredstev hitro sprejmejo učence, razseljene iz Ukrajine. Ukrajinski učitelji in mentorji lahko prejmejo finančno podporo za lažje vključevanje, prav tako pa je mogoče usposobljen kader začasno napotiti na območja, ki gostijo begunce.

Komisija je poleg tega pozvala nacionalne agencije programa Erasmus+, naj odprejo neobvezne kroge prijav za organizacije, ki želijo voditi pobude, povezane z učinki vojne. Podpora se zagotavlja tudi prek evropskih platform in z združevanjem razpoložljivega strokovnega znanja ter zagotavljanjem političnih smernic prek obstoječih orodij v okviru evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa se pripravljajo ukrepi v podporo hitremu priznavanju kvalifikacij in študijskih obdobij.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

„Kultura je in mora biti v središču evropskega projekta“ – to je odločna izjava komisarja Hahna v nedavno objavljenem predlogu Komisije za proračun EU za leto 2023.

Člani skupine za prijateljstvo kulturnih ustvarjalcev se s tem v celoti strinjamo.

Glede na predlagani proračun za leto 2023 za program Ustvarjalna Evropa (325,3 milijona EUR v primerjavi s 406,5 milijona EUR za leto 2022) prosimo za pojasnila o naslednjih vprašanjih.

1. Ali lahko Komisija potrdi, da je predlagani proračun programa Ustvarjalna Evropa 2023 za 20 % nižji od proračuna za leto 2022?

2. Ali Komisija vidi protislovje med tem močno zmanjšanim proračunom za program Ustvarjalna Evropa 2023 in zgoraj navedeno izjavo komisarja o mestu kulture v evropskem projektu?

3. Ali predlagani proračun za program Ustvarjalna Evropa 2023 pomeni, da je po mnenju Komisije krize zaradi covida-19 konec ter da kulturni in ustvarjalni sektor po letu 2022 ne bosta čutila dolgoročnih posledic pandemije?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Študija o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU, ki jo je naročil Evropski parlament, ugotavlja, da bi bilo mogoče na mednarodni ravni storiti več za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z naklepnimi obsežnimi kršitvami avtorskih pravic na spletu.

Študija med drugim vsebuje priporočila o učinkovitih upravnih postopkih, poenostavljenih postopkih za reševanje čezmejnih sporov na področju intelektualne lastnine in ukrepih za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

Ugotavlja tudi, da izboljšav ni mogoče ustrezno doseči samo z nacionalnimi ukrepi držav članic in da je zaradi obsega, učinka in večozemeljske razsežnosti teh kršitev primerno ukrepanje na ravni EU, da se podpre čezmejno uveljavljanje v EU.

Ali Komisija glede na navedeno razmišlja o ukrepih za zagotovitev učinkovitega čezmejnega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

Komisija se je z velikim zanimanjem seznanila z ugotovitvami študije o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU.

Komisija je v akcijskem načrtu za intelektualno lastnino iz leta 2020 navedla, da bo še naprej pozorno spremljala uporabo Direktive 2004/48/ES. Z državami članicami sodeluje pri izvajanju smernic Komisije iz leta 2017, da bi se zagotovila enotna in učinkovita uporaba sodnih odredb v vseh državah članicah.

Glede piratstva bo Komisija ukrepala na podlagi resolucije Parlamenta z dne 19. maja 2021 o izzivih organizatorjev športnih dogodkov v digitalnem okolju, kot je navedeno v odgovoru Komisije Evropskemu parlamentu z dne 20. julija 2021. V zvezi s tem bo Komisija preučila tudi čezmejno razsežnost piratstva in sodelovanje med nacionalnimi organi.

Namen prihajajoče pobude za nabor orodij EU za boj proti ponarejanju bo določiti skladno, učinkovito in usklajeno ukrepanje proti ponarejanju, tako na spletu kot tudi zunaj njega. Ta pobuda bi se lahko izkazala za koristno tudi za zajezitev piratstva.

Z aktom o digitalnih storitvah bodo nacionalni upravni ali pravosodni organi lažje pošiljali odločbe posredniškim storitvam v drugi državi, da bi ukrepali proti nezakonitim vsebinam, akt pa bo olajšal tudi zasebno izvrševanje.

Z mednarodnega vidika poglavja o intelektualni lastnini iz sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih med EU in tretjimi državami, vključujejo stroge izvršilne ukrepe, tudi na mejah, ki presegajo Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Izvajanje in izvrševanje takih sporazumov je ključna prednostna naloga Komisije.