Pisno vprašanje Evropski komisiji

V zadnjih dveh letih je skoraj 100 poljskih občin, regij in vojvodstev sprejelo resolucije proti LGBTI, na podlagi katerih so se bodisi razglasili za območje brez t. i. ideologije LGBT bodisi sprejeli „regionalne listine o družinskih pravicah“. Štiri upravna sodišča na Poljskem so te resolucije že razglasila za nezakonite, saj so razsodila, da so diskriminatorne do oseb LGBTI. To pomeni, da kršijo tako poljsko pravo kot pravo EU, in sicer Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Direktivo Sveta 2000/78/ES. ILGA-Europe (evropska veja mednarodnega lezbičnega, gejevskega, biseksualnega, trans- in interspolnega združenja) ter poljski organizaciji za pravice LGBTI Kampania Przeciw Homofobii (kampanja proti homofobiji) in Fundacja Równośc (fundacija za enakost) so septembra 2020 pri Komisiji vložili pritožbo glede „območij brez LGBT“. Poljske osebe LGBTI, ki so delile svoje zgodbe o diskriminaciji, so Komisiji poslale tudi več kot 400 posameznih pritožb.

Zato sprašujemo:

1. Na kateri stopnji presoje je pritožba, ki so jo vložile ILGA-Europe, Kampania Przeciw Homofobii in Fundacja Równośc?

2. Kateri generalni direktorat Komisije je pristojen za ocenjevanje pritožb v zvezi s t. i. območji brez LGBT?

3. Ali namerava Komisija na podlagi pritožb proti Poljski začeti postopek za ugotavljanje kršitev? Če ne, kaj jo zadržuje?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Kulturni sektor je pandemija covida-19 hudo prizadela, nekatere vlade pa nimajo jasnega načrta, kdaj in kako ga bodo ponovno odprle. Čeprav so bili sprejeti časovni načrti za ponovno odprtje drugih sektorjev, se zdi, da sta kulturni in ustvarjalni pri tem zapostavljena. Gospodarske posledice bodo za sektor in zaposlene v njem daljnosežne, saj ne bo mogel delovati s polno kapaciteto, tudi če se v bližnji prihodnosti ponovno odpre. Varnostni in higienski ukrepi pa bodo pomenili dodatno finančno breme, poleg tega, da je promet v preteklem letu že padel za več kot 80 %.

1. Ali namerava Komisija oblikovati načrt EU za ponovno odprtje kulturnega sektorja?

2. Ali bo oblikovala smernice za varno ponovno odprtje kulturnih prostorov?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

Komisija se dobro zaveda negativnega vpliva pandemije COVID-19 na kulturni in ustvarjalni sektor, zlasti na uprizoritvene umetnosti in glasbo, kjer naj bi med letoma 2019 in 2020 promet upadel za 90 % oziroma 76 %.

Komisija je za podporo okrevanju v vseh sektorjih evropskega gospodarstva namenila znatna sredstva, predvsem prek mehanizma za okrevanje in odpornost. S politično podporo Evropskega parlamenta je bil močno povečan tudi proračun novega programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027), kar bo prispevalo k ponovnemu zagonu vseevropskega sodelovanja na področju kulture.

Komisija je 17. marca 2021 sprejela sporočilo o skupni poti do varnega in trajnega ponovnega odprtja. V njem je bilo napovedano, da bo „[z]a boljše usklajevanje ukrepov držav članic za varno nadaljevanje dejavnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju […] Komisija pripravila smernice za sektorje na področju glasbe (festivali, prizorišča), avdiovizualnem področju (filmski festivali in tržnice, kinematografi, produkcijska prizorišča), področju uprizoritvenih umetnosti (festivali, prizorišča) ter za razstavne prostore, kot so muzeji ali galerije, knjižnice in območja kulturne dediščine“.

Komisija trenutno opravlja posvetovanja z deležniki iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki bodo podlaga za te smernice, v ta namen pa se bo povezala tudi s strokovnjaki iz držav članic.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropski parlament je leta 2017 odobril sporazum o političnem dialogu in sodelovanju z Republiko Kubo, zato sprašujemo:

1. Ali lahko natančneje predstavite napredek na področju državljanskih svoboščin ter političnih in človekovih pravic, ki ga je Republika Kuba dosegla po podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Kubo 12. decembra 2016?

2. S katerimi organizacijami ali predstavniki civilne družbe se je od leta 2019 sestala delegacija EU v Havani in kakšna finančna podpora ali svetovanje sta jim bila zagotovljena?

3. Katere ukrepe v podporo državljanskim in političnim svoboščinam je sprejela delegacija EU v Havani po samovoljnih aretacijah in nadlegovanju prejemnikov nagrade Saharova, kubanskih državljanov ter članov gibanj San Isidro in 27N, da bi zagotovila njihovo izpustitev in spoštovanje njihovih pravic?

Odgovor visokega predstavnika Josepa Borrella v imenu Evropske komisije

Cilji sodelovanja EU s Kubo v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju so spodbujanje političnih in gospodarskih reform, spodbujanje demokracije in človekovih pravic ter izboljšanje življenja kubanskega prebivalstva. V ta namen se uporabljajo vsi instrumenti, ki so na voljo EU, tj. politični dialog in tudi sodelovanje. Vendar bi bilo tako kot drugje po svetu težko neposredno pripisati kateri koli posebni razvoj na Kubi posebnemu ukrepu EU.

Tako delegacija EU kot tudi službe EU na sedežu so organizirale številna srečanja z vsemi sektorji kubanske (pa tudi evropske) civilne družbe. To vključuje srečanja z dobitniki nagrade Saharova in drugimi disidentskimi skupinami, zagovorniki človekovih pravic ter neodvisnimi novinarji in umetniki. Samo v okviru priprav na zadnji dialog o človekovih pravicah 26. februarja 2021 je potekalo več kot dvajset takih srečanj.

EU pričakuje, da bo Kuba spoštovala temeljne svoboščine in človekovo dostojanstvo svojih državljanov, ter kubanske oblasti redno opozarja na zaskrbljujoče primere, kot so tisti, ki so jih omenili spoštovani poslanci in spoštovane poslanke, tako v okviru posebnega dialoga o človekovih pravicah, vzpostavljenega s sporazumom, kot tudi na druge načine.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Kuvajt ima veliko število prebivalcev brez državljanstva, ki se od ustanovitve države soočajo z vsesplošnim in sistematičnim zatiranjem. Ti prebivalci, ki so v arabščini imenovani bidun džinsija, kar pomeni „brez državljanstva“ (v nadaljnjem besedilu: beduini), so kuvajtska manjšina. Po ocenah predstavljajo 10 % celotnega prebivalstva države. Pred neodvisnostjo Kuvajta leta 1961 so bili beduini obravnavani enako kot kuvajtski državljani in so uživali enake svoboščine in pravice. Po razglasitvi neodvisnosti pa niso več obravnavani kot državljani, z različnimi zakoni so jim odvzeli osnovne pravice in so zato postali „nezakoniti rezidenti“. Beduinom so bile tako sistematično odvzete socialne in ekonomske pravice, kot je pravica do državljanstva, pravica do izobraževanja in pravica do zdravstvenega varstva.

1. Ali bo podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, na primer prek družbenih medijev, kuvajtsko vlado pozval, naj odpravi zakonodajo, ki kriminalizira mirno izražanje mnenj in mirne proteste (kot je izražanje kritike glede ravnanja kuvajtske vlade z beduini)?

2. Ali bo kuvajtsko vlado pozval, naj izpusti vse politične zapornike, ki so zaprti, ker so branili pravice t. i. beduinske skupnosti?

Odgovor visokega predstavnika Josepa Borrella v imenu Evropske komisije

Spodbujanje in varstvo človekovih pravic sta v središču zunanje politike EU, dvostranski odnosi med EU in Kuvajtom pa niso izjema.

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) zlasti prek delegacije EU v Kuvajtu aktivno spremlja splošno stanje človekovih pravic v državi. ESZD je leta 2020 začela dialog o človekovih pravicah s Kuvajtom, katerega cilj je prispevati k izboljšanju glavnih perečih vprašanj, vključno s statusom tako imenovanih bidunov ter svobodo izražanja tako na spletu kot drugje. Poleg tega je ESZD sodelovala z organizacijami civilne družbe, ki branijo pravice tako imenovanih bidunov.

Drugi dialog o človekovih pravicah med EU in Kuvajtom, ki je potekal 30. marca 2021, je ponudil še eno priložnost, da se ponovno poudari načelno stališče EU o človekovih pravicah, izmenjajo mnenja o najnovejšem dogajanju na tem področju in zlasti zahtevajo najnovejše informacije o ukrepih, ki so jih oblasti sprejele za izboljšanje položaja tako imenovanih bidunov.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Družba AstraZeneca naj bi v skladu z dogovorom z EU, sklenjenim avgusta 2020, do marca 2021 27 državam članicam EU zagotovila približno 80 milijonov odmerkov.

Januarja 2021 je družba sporočila, da se bo število začetnih odmerkov za države članice EU zaradi težav s proizvodnjo in posledičnih omejitev pri dobavi zmanjšalo.

Po poročanju britanskega časopisa The Telegraph pa je družba AstraZeneca morda zmanjšala dobavo za države EU, da bi odmerke po višjih cenah prodala drugim državam.

Obenem je družba Pfizer 5. januarja 2021 sporočila, da bo začasno zmanjšala dobavo cepiv v EU do konca januarja, ker posodablja proizvodne obrate. V nekaterih delih EU cepljenje zato poteka počasneje, ponekod pa se je popolnoma ustavilo.

1. Katere ukrepe, vključno z morebitnimi pravnimi ukrepi, bo sprejela Komisija, da bi ugotovila, koliko odmerkov zdravila je družba AstraZeneca proizvedla in komu jih je dobavila?

2. Katere ukrepe bo sprejela, da bo zagotovila izpolnjevanje pogodbenih obveznosti farmacevtskih družb do EU v zvezi s številom dobavljenih cepiv in da bodo pogodbe v celoti objavljene?

Pisno vprašanje Evropski komisiji

S 1. januarjem 2021 so začela veljati nova pravila EU, ki prepovedujejo izvoz nesortiranih plastičnih odpadkov iz EU v države, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V zadnjih letih sta se proizvodnja plastike in s tem količina plastičnih odpadkov močno povečali. V EU se za recikliranje zbere le približno 30 % plastičnih odpadkov. Približno polovica te količine se izvozi v države zunaj EU za nadaljnjo predelavo.

Ker v EU primanjkuje ustrezne infrastrukture za recikliranje, da bi bili preostali nesortirani plastični odpadki predelani lokalno, okoljske nevladne organizacije vse bolj skrbi, da bodo prekomerne količine plastičnih odpadkov, ki bi se prej izvozile, na koncu sežgane ali deponirane na odlagališčih.

1. Kako bo Komisija zagotovila, da bodo države članice s prekomernimi količinami plastičnih odpadkov, ki se ne izvozijo v tretje države, ravnale tako, da ne bo škodljivo za naravno in človekovo okolje?

2. Ali Komisija poleg pomembnih prizadevanj za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov z omejevanjem uporabe in proizvodnje nekaterih vrst plastike načrtuje kakšne konkretne spodbude za omogočanje naložb v nove in potrebne obrate za recikliranje?

Odgovor komisarja Virginijusa Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije

V skladu z evropskim zelenim dogovorom bi morala EU prevzeti večjo odgovornost za svoje odpadke in izzivov, povezanih z odpadki, ne bi smela več prelagati na države zunaj EU. Z novimi pravili o pošiljkah plastičnih odpadkov, ki so začela veljati januarja 2021, so te zaveze postale zavezujoče. Komisija namerava v letu 2021 predlagati tudi revizijo pravil EU o pošiljkah odpadkov.

Z ohranjanjem odpadkov v EU ima Evropa priložnost za prehod na krožno gospodarstvo. Če želimo za presežke odpadkov poskrbeti doma, bodo morda v državah članicah potrebne naložbe v infrastrukturo za ravnanje z odpadki. To je potrebno tudi za doseganje ambicioznih ciljev zakonodaje EU o odpadkih. Te cilje podpirajo tudi učinkovite sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, ki bi morale kriti stroške ustreznega ravnanja z odpadki številnih plastičnih proizvodov.

Kot je določeno v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija izkoristila potencial finančnih instrumentov EU za podporo naložbam za prehod na krožno gospodarstvo. To vključuje sredstva, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Poleg tega lahko mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je v središču evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU v vrednosti 750 milijard EUR, podpira posodobitev sistemov ravnanja z odpadki. Gre za ločeno zbiranje, razvrščanje, ponovno uporabo in recikliranje ter inovacije v krožnem gospodarstvu. Komisija v okviru strateških dialogov trenutno spodbuja države članice, da v svoje nacionalne načrte vključijo reforme in naložbe za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo.

Komisija v skladu s strategijo za plastiko podpira tudi pobude za povečanje povpraševanja po reciklirani plastiki v EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Komisija v predlogu priporočila Sveta o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem (COM(2018)0244), navaja, da namerava najkasneje do leta 2021 preučiti možnost uvedbe skupne evropske knjižice o cepljenju za državljane Unije. V njej bi upoštevali nacionalne razporede cepljenja, združljivost z elektronskimi informacijskimi sistemi za imunizacijo ter priznanje za čezmejno uporabo, da se prepreči podvajanje.

Zaradi skorajšnje uvedbe cepiv proti covidu-19 je postalo sprejetje skupne kartice cepljenja še nujnejše. Prav je, da bi lahko državljani Unije, ki so bili cepljeni, to na preprost in učinkovit način dokazali organom, ne da bi bili ogroženi njihovi osebni podatki in zasebnost. S knjižico o cepljenju bi lažje potovali med pandemijo, podkrepila bi razloge za cepljenje in olajšala spremljanje imunizacije, tako da bi nazadnje z aktivno pridobljeno imunostjo odpravili omejitve, ki veljajo zaradi pandemije. S skupno knjižico o cepljenju proti covidu-19 bi lažje dolgoročno obvladali pandemijo, hkrati pa bi bila osnova za prihodnjo splošno evropsko knjižico za vsa cepiva.

Ali namerava Komisija glede na izredne razmere zaradi pandemije covida-19 leta 2021 predstaviti predlog za skupno knjižico o cepljenju in kako bo v tem predlogu poskrbela za varstvo osebnih podatkov, zasebnost in varstvo temeljnih pravic?

Odgovor Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

Komisija opravlja študijo izvedljivosti za uvedbo skupne knjižice o cepljenju za državljane EU. Gre za pobudo iz časa pred pandemijo COVID-19, ki je potrebna za izvajanje priporočila Sveta iz leta 2018 o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Vendar Komisija priznava, da je nujno potreben skupen pristop k certificiranju cepljenja proti COVID-19. Za olajšanje varnega prostega gibanja v EU je Komisija predstavila predlog za vzpostavitev sistema digitalnih zelenih potrdil, ki vključuje podporo za potrdila o cepljenju, pa tudi za rezultate testov in potrdila o preboleli bolezni. Opozoriti je treba, da uredba o digitalnih zelenih potrdilih zajema le cepljenje proti COVID-19 in naj bi veljala le za čas trajanja pandemije COVID-19. Zato bodo po pandemiji potrebna druga, stabilnejša orodja za podporo tudi drugim cepljenjem. Primera takšnih orodij sta morebitna skupna knjižica o cepljenju za državljane EU in uporaba podatkov o cepljenju prek trenutno delujoče infrastrukture MyHealth @ EU. Vprašanja v zvezi z varstvom podatkov so zelo pomembna in so že bila v veliki meri upoštevana v infrastrukturi MyHealth @ EU.

Pri tekočem delu v zvezi s certificiranjem cepljenja proti COVID-19 se bo ustrezno upoštevala študija izvedljivosti za uvedbo skupne knjižice o cepljenju za državljane EU. V skladu s časovnim načrtom za izvajanje navedenega priporočila Sveta bo Komisija predlog za skupno knjižico o cepljenju za državljane EU predstavila leta 2022. Dejanska oblika in vsebina bosta odvisni od študije izvedljivosti.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Evropska unija izvaja projekt tesnega sodelovanja z izraelsko vlado, kjer podpira izvajanje izraelske strategije za ravnanje z odpadki, projekt pa med drugim vključuje prenos znanja o pridobivanju energije iz odpadkov s sežiganjem.

Izrael naj bi prvi obrat za pridobivanje energije iz odpadkov zgradil na območju nezakonite naselbine Male Adumim. Tam naj bi brez posvetovanja s Palestinci sežigali izraelske odpadke z zasedenega palestinskega ozemlja, kar je kršitev mednarodnega prava. To je ta čas edini obrat za pridobivanje energije iz odpadkov, ki je v gradnji, saj je vlada zamrznila načrte za gradnjo drugih takih obratov v Izraelu.

Tako bi največ koristi od projekta tesnega sodelovanja z EU imel prav obrat v naselbini Male Adumim, čeprav ga Unija ne financira neposredno. To je očitno v nasprotju s smernicami EU iz leta 2013, da se sredstva EU ne namenjajo naselbinam. Ravno tako je v nasprotju z zavezo EU, da projekti tesnega sodelovanja z Izraelom prispevajo k rešitvi z dvema državama.

1. Ali lahko Unija potrdi svoje nasprotovanje načrtovanemu obratu za odpadke Male Adumim?

2. Ali bo Unija takoj ustavila projekt tesnega sodelovanja, če Izrael ne bo opustil načrta za Male Adumim?

3. Ali bo poskrbela, da projekti tesnega sodelovanja v prihodnje ne bodo prinašali koristi naselbinam, ampak prispevali k miru?

Odgovor Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

Tekoči projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja zagotavlja podporo izraelskemu ministrstvu za varstvo okolja pri vzpostavitvi ustreznega regulativnega okvira, izvajanju nacionalne strategije in krepitvi institucionalnih zmogljivosti. EU ne financira gradnje obrata za pridobivanje energije iz odpadkov v kraju Ma’ale Adumim, projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja pa ni povezan z izborom lokacije za fizično infrastrukturo.

Kot je bilo v sklepih Sveta večkrat navedeno, EU in njene države članice menijo, da so izraelske naselbine na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od leta 1967, v skladu z mednarodnim pravom nezakonite. Zaveze EU prav tako zagotavljajo, da se v skladu z mednarodnim pravom v vseh sporazumih med Državo Izrael in EU nedvoumno in izrecno navede, da se ne uporabljajo za ozemlja, ki jih Izrael zaseda od leta 1967.

Sporazumi o financiranju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z Izraelom vključujejo ozemeljsko določbo, v kateri je navedeno, da se na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od leta 1967, ne uporabljajo. Zanje veljajo tudi smernice o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov, ki jih financira EU. Skladnost se spremlja v celotnem projektnem ciklu, tudi znotraj usmerjevalnih odborov, v četrtletnih poročilih o napredku in poročilih o misijah ter pri spremljanju dejavnosti. V skladu s temi smernicami se vsaka dejavnost, za katero je vložena vloga za nepovratna sredstva ali nagrado iz sredstev EU, ki ne izpolnjuje zahtev iz smernic, v celoti ali deloma šteje za neupravičeno in ne za del vloge v smislu njenega nadaljnjega vrednotenja.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev pod okriljem OECD (PISA) je vrsta preskusov bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, s katerimi se vsaka tri leta spremlja uspešnost 15-letnikov. Na podlagi rezultatov raziskave PISA se meri uspešnost izobraževalnega sistema države.

V EU so rezultati raziskave PISA še posebej pomembni, saj se uporabijo v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020). Načeloma se lahko za opravljanje testa PISA izbere vsak 15-letnik, vendar lahko države v skladu z določenimi merili izključijo do 5 % zadevne populacije. Zato je odstotek invalidnih učencev še vedno izjemno nizek. To je v nasprotju s členom 24 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki določa zagotavljanje vključujočega izobraževalnega sistema na vseh ravneh.

1. Ali je Komisija upoštevala premajhno zastopanost invalidnih študentov v raziskavi PISA, zaradi česar so se pri določanju meril uspešnosti iz ET 2020 uporabile zavajajoče informacije o dejanskem stanju izobraževalnega sistema vsake države, in ali namerava to upoštevati pri ocenjevanju, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena?

2. Ali si namerava Komisija v sodelovanju z OECD prizadevati, da bodo testi PISA bolj vključujoči in bodo primerno orodje za merjenje napredka pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU?

Odgovor Marije Gabrielv imenu Evropske komisije

Komisija Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporablja kot enega od več virov za proučevanje prednosti in slabosti izobraževalnih sistemov držav članic EU ter določanje meril uspešnosti. Raziskava PISA na splošno velja za zanesljiv vir primerljivih podatkov o učnih dosežkih v številnih državah po svetu. Vendar je treba rezultate mednarodnih ocen izobraževalnih sistemov, kot je PISA, vedno razlagati previdno, saj njihove meritve ne obsegajo vsega. Ena od pomanjkljivosti raziskave PISA je dejansko ta, da so nekateri učenci izključeni iz testov zaradi različnih razlogov, na primer invalidnosti. Zato se lahko izključitev učencev iz testov PISA med državami nekoliko razlikuje, vendar ne vpliva bistveno na splošne rezultate.

Tako OECD kot tudi Komisija menita, da je vključitev vseh učencev v izobraževalni sistem zelo pomembna. Zato je cilj dolgoročne strategije za raziskavo PISA bolj vključujoče ocenjevanje, in sicer s povečanim dostopom do testov PISA za invalidne učence in učence z drugimi posebnimi učnimi potrebami. To bo v prihodnosti zagotovilo podatke o večji skupini učencev in s tem še točnejše informacije o uspešnosti izobraževalnih sistemov držav članic EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Nemški časopis Der Spiegel je 18. novembra 2020 objavil poročilo o nezakonitem zavračanju prebežnikov na hrvaški meji. Poročilo navaja, kako so hrvaški mejni uslužbenci prisilno vrnili prosilce za azil čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tudi agencija Frontex je na hrvaški zunanji meji posnela posnela prizore, ki kažejo vračanje prebežnikov in hude kršitve človekovih pravic.

1. Ali bo Komisija glede na zanesljivost vira in predloženih video dokazov brez nepotrebnega odlašanja začela preiskavo obtožb proti hrvaškim mejnim uradnikom in agenciji Frontex, pri tem pa upoštevala posnetke agencije Frontex?

2. Hrvaški mejni uslužbenci očitno ne ukrepajo v skladu s schengenskim zakonikom. Kaj to pomeni za prihodnji pristop Hrvaške k schengenskemu območju?

3. Hrvaški mejni uslužbenci so kršili mednarodno pravo in pravo EU. Med temi so tudi kršitve člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, člena 12 Uredbe (ES) št. 562/2006 in člena 21 Direktive 2011/95/EU. Katere ukrepe bo sprejela Komisija glede na te kršitve – poleg morebitne uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev proti hrvaški vladi – v odziv na te dogodke?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

Komisija zelo resno obravnava vsa poročila o domnevnem zavračanju prebežnikov. Komisija nima pooblastil za preiskovanje domnevnih kršitev s strani organov kazenskega pregona držav članic, vendar pozorno spremlja, kako se spoštujejo temeljne pravice, in pričakuje, da bodo države članice po potrebi preiskale takšno ravnanje in ukrepale. Frontex nima osebja niti sredstev na zunanjih kopenskih mejah Hrvaške.

Spoštovanje temeljnih pravic je pomemben del schengenskega pravnega reda. V svojem sporočilu iz leta 2019 je Komisija ugotovila, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe, s katerimi je izpolnila zahtevane pogoje za uporabo schengenskega pravnega reda. Hrvaška bi si morala še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh ukrepov, ki se že izvajajo, in tako zagotoviti, da bodo ti pogoji še naprej izpolnjeni. Komisija je skupaj z Agencijo za temeljne pravice 17. novembra 2020 na Hrvaškem opravila obisk v okviru spremljanja. Glavni namen obiska je bil oceniti trenutne razmere in razpravljati o vzpostavitvi učinkovitega in neodvisnega mehanizma za spremljanje, s katerim bi se na skladen in pregleden način obravnavali prijavljeni in morebitni prihodnji primeri kršitev temeljnih pravic na mejah.

Poleg tega ima Komisija redne dvostranske stike s Hrvaško ter od nje zahteva informacije o domnevnih kršitvah in preiskavah, ki jih morajo izvesti organi. Organizirajo se tudi redna srečanja s hrvaško varuhinjo človekovih pravic ter mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami, da bi prejeli najnovejše informacije o incidentih.

Komisija tesno sodeluje s Hrvaško in zadevnimi deležniki z namenom, da se vzpostavi neodvisen mehanizem za spremljanje in poveča preglednost pri nadaljnjem ukrepanju po incidentih.