Pisno vprašanje Evropski komisiji

Rak materničnega vratu je eden od štirih najpogostejših malignih tumorjev, ki prizadenejo ženske po vsem svetu. Povzroča ga okužba s humanim papilomavirusom (HPV), ki je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen.

Vsako leto je v državah EU oziroma EGP diagnosticiranih več kot 33 000 novih primerov raka materničnega vratu, ki terja več kot 13 000 smrtnih žrtev.

Smernice EU za presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu bodo predvidoma posodobljene šele leta 2025, vendar je zaradi prekinjenega izvajanja teh programov potrebno takojšnje ukrepanje. V presejalnih programih za odkrivanje raka materničnega vratu se splošno uporablja test mRNK, ki učinkovito prispeva k reševanju življenj obolelih za to vrsto raka, pa tudi k boju proti drugim okužbam, kot je covid-19.

1. Kakšno strategijo namerava uporabiti Komisija, da se bo omogočil in podpiral neposredni javni dostop do inovativnih tehnologij za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, ki se v nekaterih državah članicah že uspešno uporabljajo, vendar ne v vseh, saj niso bile vključene v smernice iz leta 2015?

2. Ali bo Komisija preučila možnost, da v okviru smernic za države članice prek različnih pobud spodbudi k izvajanju testov mRNK v vseh državah članicah v okviru nacionalnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

Komisija priznava, da ima rak materničnega vratu, pa tudi druge vrste raka, ki jih povzročajo humani papilomavirusi, velike posledice po vsej EU. Po podatkih drugega poročila o izvajanju priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka je presejalne programe za raka materničnega vratu med prebivalstvom v nacionalne načrte za obvladovanje raka uvedlo 22 držav EU. Vendar znatno število teh programov bodisi ni bilo v celoti uvedenih bodisi se ne izvajajo v celoti in neenakosti znotraj držav članic in med njimi so še vedno prisotne. Pokritost ciljne populacije s presejalnimi programi za raka materničnega vratu se giblje od približno 25 % do 80 %, povprečje starostno standardiziranega petletnega neto preživetja za države EU pa znaša 63 %, in sicer od 70 % do 54 %.

Cilj evropskega načrta za boj proti raku, ki ga bo Komisija predstavila v začetku leta 2021, bo prispevati k zmanjšanju teh razlik in podpreti države članice pri izvajanju visokokakovostnega presejanja prebivalstva za odkrivanje raka, vključno z rakom materničnega vratu. Čeprav je odločanje o organizaciji, upravljanju in izvajanju presejanja raka v pristojnosti držav članic, bodo izmenjava dobrih praks po EU, smernice in sheme zagotavljanja kakovosti pripomogle k nadgradnji presejalnih programov in omogočile konkretne vpoglede glede morebitne uvedbe novih testov, kot je test mRNA.

Z evropskim načrtom za boj proti raku naj bi se poleg tega začelo delo za preučitev dodatnih dokazov, ki naj bi se upoštevali pri posodobitvi priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, v katerem je kot ustrezen presejalni test trenutno naveden bris materničnega vratu za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, ki naj se začne izvajati ne prej kot pri starosti 20 let in najpozneje pri starosti 30 let.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Predstavnik civilne uprave je na predstavitvi odbora za zunanje zadeve in obrambo v izraelskem knesetu 13. avgusta 2020 predstavil nove pravne instrumente, na podlagi katerih so izraelske oblasti povečale obseg rušenja in zaplemb palestinskih stanovanjskih in drugih stavb, vključno s projekti pomoči, ki jih financira EU.

Ukrepi proti navzočnosti Palestincev na območju C se prednostno osredotočajo na območja okoli Jeruzalema, naselje Male Adumim in območje E1, gričevje južno od Hebrona in dolino reke Jordan.

11. Septembra 2020 je bilo za kartiranje „nepooblaščenih palestinskih gradenj“ na območju C dodeljenih 20 milijonov NIS. To je prvič, da so se za kaj takega dodelila sredstva iz državnega proračuna.

Glede na to, da je bilo letos kljub pandemiji covida-19 mesečno v povprečju porušenih več stavb kot na vrhuncu leta 2016, širjenje naselbin pa se je dramatično povečalo:

1. Katere konkretne ukrepe je sprejela Komisija, da bi od Izraela dobila finančno nadomestilo za vrednost porušenih oziroma zaplenjenih projektov pomoči, ki jih je financirala EU, vključno z morebitnim odbitkom tega zneska od podpore v okviru dvostranskega sodelovanja med EU in Izraelom?

2. Kje je za EU skrajna meja, ko zaradi izraelskega delovanja na omenjenih območjih dvodržavna rešitev ne bo več mogoča?

Odgovor komisarja Janeza Lenarčiča v imenu Evropske komisije

Evropska unija (EU) Izrael dosledno in redno opozarja, da mora izpolniti svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom do palestinskega prebivalstva na Zahodnem bregu, vključno z območjem C in vzhodnim Jeruzalemom.

EU je večkrat ponovila, da odločno nasprotuje izraelski politiki naseljevanja in ukrepom, sprejetim v zvezi s tem, zlasti rušenju in zaplembi sredstev, vključno tistih, ki jih je financirala EU, nazadnje med razpravo v Evropskem parlamentu 24. novembra 2020. Dve nedavni izjavi se izrecno nanašata na izraelsko rušenje palestinskih objektov, vključno s stanovanjskimi objekti, objekti za preživljanje in sanitarnimi objekti, ter na grožnjo rušenja šole v Ras Al-Teenu.

Izrael je bil tudi večkrat pozvan, naj vrne ali nadomesti sredstva, ki jih je financirala EU in so bila porušena, demontirana ali zaplenjena. Za leto 2020 to zadeva 114 objektov, ki jih je financirala EU.

Poleg tega javna prizadevanja EU vključujejo obiske predstavnika EU na zasedenem palestinskem ozemlju, skupaj z vodji misij držav članic EU, na zadevnih lokacijah na območju C zasedenega palestinskega ozemlja.

Trenutno se preučujejo nadaljnji ukrepi za zaščito naložb EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Vsaj četrtina prebivalcev Evrope, ki bi potrebujejo radioterapijo, se trenutno ne zdravi z njo. Potrebe pa se še naprej povečujejo in naj bi po pričakovanjih v naslednjih petih letih zrasle za 16 %. Onkološki bolniki se trenutno soočajo z dolgimi čakalnimi dobami ali sploh nimajo dostopa do zdravljenja, ker ni opreme ali je ta zastarela.

Kako namerava Komisija podpreti programe radioterapije in bolnišnice po vsej Evropi, da bi omogočili boljši in hitrejši dostop do radioterapije večjemu številu bolnikov z rakom?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

Izboljšanje dostopa do programov radioterapije bo del ciljev evropskega načrta za premagovanje raka, ki bo predstavljen v začetku leta 2021. Načrt bo vključeval predloge za podporo državam članicam pri krepitvi integrirane in večdisciplinarne obravnave bolnikov z rakom, vključno z zdravljenjem.

Poleg tega bo Komisija podpirala varnost oskrbe z radioaktivnimi izotopi za diagnosticiranje in zdravljenje raka ter izboljšanje kakovosti in varnosti radiološke tehnologije v medicini. Tako bo ravnala na podlagi strateške agende za uporabe nuklearne in radiološke tehnologije za ionizirajoče sevanje v medicini (SAMIRA), ki bo zagotovila usmeritve za raziskave, inovacije in izobraževanje zdravstvenih delavcev na področju radiologije, radioterapije in nuklearne medicine v EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Na medinstitucionalnih pogajanjih, ki trenutno potekajo, se razpravlja tudi o vsebini prihodnjega programa Erasmus+ in o dejavnostih, ki jih bo ta financiral. Razčlenitev proračuna za program Erasmus+ je tesno povezana s prihodnjim dogovorom o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Vendar je Komisija v svojem nedavnem sporočilu o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625) že napovedala, da namerava ustanoviti 50 centrov poklicne odličnosti. Ustanovitev teh centrov je pobuda Komisije, o kateri na medinstitucionalnih pogajanjih še niso razpravljali in za katero proračun (v okviru proračuna Erasmus+) še ni bil določen.

1. Glede na to, da očitno ni mogoče podvojiti proračuna programa Erasmus+, kot je prvotno predlagala Komisija, kakšen proračunski scenarij je podlaga za financiranje teh 50 centrov poklicne odličnosti?

2. Bolj splošno, kako lahko Komisija razglasi ustanovitev tako velikega števila centrov, ne da bi imela kakšno koli zagotovilo, da bo proračun prihodnjega programa to lahko pokril?

3. Kako namerava zagotoviti trajnostno in stabilno financiranje obstoječih centrov poklicne odličnosti?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

Vključitev centrov poklicne odličnosti v sporočilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 je v skladu s predlogom Komisije z dne 30. maja 2018 za uredbo o vzpostavitvi prihodnjega programa Erasmus+ (2021–2027). V tem predlogu je vključena pobuda za centre poklicne odličnosti v okviru partnerstev za odličnost.

Število 50 centrov, navedeno v sporočilu o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora in sporočilu o programu znanj in spretnosti za Evropo, bi bilo treba obravnavati kot del širše prednostne naloge posodobitve poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot je predvideno v predlogu Komisije za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, h kateri bodo prispevali tudi drugi viri financiranja (nacionalni in evropski). Financiranje centrov je odvisno od sprejetja prihodnjega programa Erasmus+ in uporabe njegovih zadevnih postopkov.

Glede na politični dogovor, dosežen o izidu pogajanj o prihodnjem programu Erasmus+, je Komisija prepričana, da bo lahko izvedla centre, kot so predlagani, ter zagotovila trajnostno in stabilno financiranje pobude v celotnem programskem obdobju. Poleg tega je treba pri vsakem projektu poklicne odličnosti ob vložitvi vloge za financiranje iz programa Erasmus+ predstaviti načrte za samozadostnost po koncu financiranja EU.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Grške oblasti kazensko preganjajo 35 oseb, ki delajo za nevladne organizacije, in jih obtožujejo trgovine z ljudmi. Nekatere od njih so tuji državljani, in te nevladne organizacije so predvsem evropske organizacije za iskanje in reševanje. Grški organi trdijo, da svoje dejavnosti izvajajo zgolj pod krinko humanitarnih operacij. Glede na grške azilne politike je jasno, da so reševalne in nadzorne dejavnosti teh nevladnih organizacij v nasprotju s političnimi cilji grških oblasti. Kot je Komisija ponovno poudarila v svojih nedavnih smernicah o direktivi o pomoči, kriminalizacija nevladnih organizacij ali drugih nedržavnih akterjev, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja na morju ob upoštevanju ustreznega pravnega okvira, pomeni kršitev mednarodnega prava in zato v okviru zakonodaje EU ni dovoljena.

1. Kako namerava Komisija zagotoviti izvajanje svojih smernic glede na to, da Grčija tistih, ki pomagajo pri reševanju ljudi na morju, ne bi smela kazensko preganjati?

2. Kako namerava Komisija zaščititi državljane Evropske unije pred nezakonitim pregonom držav članic?

3. Zaradi aktivnega preganjanja nevladnih organizacij, ki ovira nujno potrebne humanitarne in podporne dejavnosti, vsak dan umirajo ljudje. Katere strategije namerava Komisija uporabiti za zagotovitev, da bo Grčija spoštovala zavezo o reševanju človeških življenj na morju?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

Komisija je seznanjena s tem, da se v Grčiji preiskuje več nevladnih organizacij, med drugim zaradi domnevnega omogočanja nezakonitega vstopa. Sodni postopki spadajo v izključno pristojnost držav članic.

V okviru novega pakta o migracijah in azilu je Komisija izdala priporočilo, s katerim države članice poziva, naj razlikujejo med dejavnostmi, katerih namen je humanitarna pomoč, in dejavnostmi, katerih namen je olajšati nezakonit vstop ali tranzit, da bi prve izključila iz inkriminacije. Nadaljnji predlog bi od držav članic zahteval vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje spoštovanja načela nevračanja v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Agencija EU za temeljne pravice bo v ta namen predlagala smernice, Evropski azilni podporni urad in Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa naj bi podpirala mehanizem.

Komisija v svojem prvem letnem poročilu o stanju pravne države, objavljenem 30. septembra 2020, ugotavlja, da so številni deležniki izrazili kritike do nedavno uvedenih dodatnih zahtev za registracijo nevladnih organizacij, ki delujejo na področju azila, migracij in socialne vključenosti v Grčiji, in da marsikoga skrbi dejstvo, da je „državljanski prostor“, v katerem civilna družba deluje, od leta 2019 v Grčiji vedno bolj omejen. Komisija bo še naprej spremljala stanje.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Konvencija o pravicah invalidov je od leta 2011 sestavni del prava EU. Večina držav članic je do volitev v Evropski parlament leta 2019 ustrezno spremenila svojo zakonodajo ali pa so njihova najvišja sodišča invalidom omogočila glasovanje,

v Sloveniji pa je bilo 2035 odraslih državljanov izključenih iz volilnega imenika, ker naj ne bi razumeli pomena volitev. Ustavno sodišče Republike Slovenije ni storilo nič, da bi jim povrnilo pravico do glasovanja. Njihove pravice so bile kršene, oni pa so bili diskriminirani.

1. Kako lahko Komisija zaščiti volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji in zagotovi, da se to ne bo ponovilo?

2. Ali bo Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije, da bi preprečila odvzem volilne pravice invalidom?

Odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

Cilj evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020, ki jo je pripravila Komisija, je med drugim izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD) v EU, da bi invalidom omogočili, da v celoti uživajo svoje pravice, vključno z volilno pravico, ter s tem enakopravno udeležbo v družbi in gospodarstvu.

Organizirala je razprave o volilni pravici invalidov na srečanjih z državami članicami, tudi v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, da bi podprla vključujočo in enakopravno volilno udeležbo invalidov.

Komisija z namenom podpiranja visoke volilne udeležbe spodbuja najboljše prakse in izmenjave znanja med državami članicami in drugimi zadevnimi organi, med drugim v zvezi z enostavnimi in dostopnimi postopki glasovanja, tudi prek možnosti financiranja in v okviru evropske mreže za sodelovanje na volitvah. Pri evropskih volitvah leta 2024 bo poseben poudarek namenjen nezadostno zastopanim državljanom in državljankam, tudi invalidom v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

Komisija trenutno ocenjuje pritožbo v zvezi z varstvom volilnih pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Pritožba je bila vložena zaradi izključitve 2 035 državljanov in državljank z motnjami v duševnem razvoju iz volilnih imenikov. Komisija bo spremljala razmere tudi na naslednjih evropskih volitvah, tudi v zvezi z varstvom volilnih pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Od leta 2019 je več kot 100 poljskih regionalnih ali lokalnih organov svoja območja razglasilo kot območja brez LGBT ali sprejelo regionalne listine o družinskih pravicah, v katerih je navedeno, da ne bodo sprejemale ukrepov v podporo strpnosti do oseb LGBT ali zagotavljale finančne pomoči nevladnim organizacijam, ki spodbujajo enakost.

Te odločitve so v nasprotju z duhom pogodb EU in cilji programov EU. Prav tako ogrožajo vladavino prava in temeljne svoboščine oseb LGBTI, saj opravičujejo diskriminacijo, v končni fazi pa bi lahko dodatno razpihovale sovraštvo.

Evropski svet je 21. julija odobril načrt EU za okrevanje. V odstavku 22 sklepov Sveta je poudarjena potreba po zaščiti vladavine prava in finančnih interesov Unije v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb Unije, predvsem vrednot iz člena 2 PEU. Odstavek 23 določa, da bo „uveden splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna in instrumenta „Next Generation EU“. V zvezi s tem bo za primere kršitev Komisija predlagala ukrepe, ki bi jih Svet sprejel s kvalificirano večino“.

1. S katerimi ukrepi namerava Komisija odkriti podnacionalne politike, ki ogrožajo vladavino prava in pravice oseb LGBTI?

2. Kako namerava Komisija preprečiti, da bi regionalni in lokalni organi s sredstvi EU financirali neliberalne politike, usmerjene proti osebam LGBTI?

Odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

Komisija spremlja razvoj dogodkov v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah in je 30. septembra 2020 sprejela prvo letno poročilo o stanju pravne države.

Predsednica Komisije je v svojem govoru o stanju v Uniji jasno poudarila, da je diskriminacija lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih, nebinarnih, interspolnih in queer oseb (LGBTIQ) v EU nedopustna. Nacionalni organi na vseh ravneh morajo spoštovati skupne vrednote in temeljne pravice.

Načelo pravne države in temeljne pravice, vključno z načelom nediskriminacije, so določeni v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in spadajo med osrednje vrednote, ki so bistven temelj Unije in vseh njenih držav članic.

Načelo nediskriminacije velja tudi za vse oblike financiranja, ki ga zagotavlja EU v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja. Komisija bo v okviru instrumenta za tehnično podporo natančno proučila prošnje držav članic za prejetje podpore za strukturne reforme in zagotovila, da bodo sprejete le tiste, ki so v skladu z vrednotami in načeli EU. Tudi v prihodnje bo spremljala razmere na Poljskem in poskrbela, da bo pri izvajanju prava EU in projektov, ki jih financira EU, načelo nediskriminacije v celoti spoštovano.

Komisija bo še naprej spodbujala Unijo enakosti, ki je ena od glavnih prednostnih nalog predsednice Komisije. V zvezi s tem je Komisija 12. novembra 2020 predstavila strategijo za enakost LGBTIQ.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Po tem, ko se je po nezaslišani homofobni predsedniški kampanji predsednika Dude več kot 100 poljskih občin razglasilo za »območja prez LGBTI«, in po tem, ko je poljski minister Janusz Kowski izjavil, da bi morala biti vsa Poljska »območje brez LGBTI«, so oblasti izvedle množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI, ker so protestirali proti pridržanju mlade aktivistke Małgorzate Szutowicz.

Tako zaostrovanje očitno krši temeljne vrednote EU in spoštovanje temeljnih pravic, med osebami LGBTI na Poljskem se tako širi strah, cilj pa je ustrahovati poljske aktiviste LGBTI.

1. Ali Komisija obsoja množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI na Poljskem 8. avgusta 2020?

2. Ali je bila Komisija izpostavljena grožnjam z vetom na prihodnji večletni finančni okvir, če bo ukrepala v odziv na te dogodke?

3. Katere konkretne ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bi končala nenehne napade na osebe LGBTI na Poljskem?

Odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

Komisija obsoja vse oblike diskriminacije, nasilja in sovraštva do lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, nebinarnih, interspolnih in queer (LGBTIQ) oseb in aktivistov. Kot je predsednica navedla v svojem govoru o stanju v Uniji, so območja s prepovedmi vstopa za lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe območja brez človečnosti in za taka območja ni prostora v naši Uniji.

Načelo nediskriminacije se uporablja tudi za vsa sredstva EU v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja.

Komisija bo še naprej spremljala razmere na Poljskem in zagotovila, da se pri izvajanju prava EU v celoti spoštuje načelo nediskriminacije. Komisija je 12. novembra 2020 sprejela strategijo za enakost LGBTIQ oseb.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je julija 2020 sklenilo, da država leta 2021 ne bo sodelovala pri preverjanju znanja v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA). Bosna in Hercegovina je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2018, predvsem zahvaljujoč dejavnemu sodelovanju njenih strokovnjakov, delegacije EU v Sarajevu, Parlamenta in Generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR).

Rezultati testiranj so bili ekstremno slabi: vsak drug 14-letni šolar v državi je besedilo prebral, ni ga pa znal razložiti, kar pomeni, da je stopnja pismenosti 50-odstotna.

Na podlagi rezultatov iz leta 2018 je skupina strokovnjakov pripravila sklop jasnih in konkretnih priporočil za spremembo nacionalnega izobraževalnega sistema.

Raziskave PISA v letu 2021 se bodo udeležile vse druge države Zahodnega Balkana; če Bosna in Hercegovina v njej ne bo sodelovala, bo veliko težje spremljati in primerjati dolgoročne spremembe izobraževalnih sistemov v tej državi.

1. Ali namerava Komisija izvajati pritisk na ustanove v Bosni in Hercegovini, da ta država iz raziskave PISA ne bi bila izključena?

2. Ali ima podatke o napredku, ki so ga ministrstva za izobraževanje dosegla pri izvajanju strokovnih priporočil?

Odgovor komisarja Olivérja Várhelyija v imenu Evropske komisije

Komisija se zaveda rezultatov, ki jih je Bosna in Hercegovina dosegla v Programu mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) za leto 2018, ter s tem povezanih priporočil strokovnjakov. Na podlagi teh priporočil je Bosna in Hercegovina doslej sprejela zgolj omejene ukrepe. Komisija Bosno in Hercegovino zavzeto podpira pri pospeševanju izvajanja teh priporočil. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je s podporo Komisije in Unicefa 2. decembra 2020 objavila primerjalno študijo udeležbe in rezultatov Zahodnega Balkana v programu PISA za leto 2018. Ta dokument je namenjen tudi podpiranju zadevnih organov pri nadaljnjem razvoju javnih politik na tem področju.

Komisija se zaveda, da Bosna in Hercegovina še ni odobrila sklenitve sporazuma PISA za leto 2022 in da medtem zadevni deležniki še vedno razpravljajo o sodelovanju države. Potreba po zagotavljanju stalnega sodelovanja v mednarodnih ocenjevalnih študijah, zlasti v programu PISA 2022, je bila poudarjena tudi v poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2020 ter v okviru seje pridružitvenega odbora EU – Bosna in Hercegovina z dne 26. novembra 2020.

Kakor tudi pri drugih državah Zahodnega Balkana bo Komisija še naprej odločno spodbujala in podpirala sodelovanje Bosne in Hercegovine v naslednjem krogu preverjanja znanja PISA.

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Predstavniki mednarodnih organizacij, držav članic in organizacij civilne družbe opozarjajo, da je pomanjkanje podatkov o kulturnem in ustvarjalnem sektorju ena od glavnih ovir za takojšnjo podporo temu sektorju, ki ga je močno prizadela pandemija covida-19. Pomanjkanje podatkov je bil problem že pred pandemijo, posledice pa postajo vse hujše in se bodo slabšale tudi v prihodnosti, saj so točne, ustrezne, primerljive, nadzorovane in posodobljene informacije, s posebnim poudarkom na vseh različnih sektorjih, ki so povezani s tem sektorjem in uporabljajo skupna uradna merila EU, bistvene, da se a) zagotovi najboljše možno sprejemanje odločitev in oblikovanje politike; b) spodbudijo raziskave in inovacije ter c) oblikuje boljša prihodnost za kulturni in ustvarjalni sektor ter s tem za EU kot celoto.

1. Katere ukrepe namerava sprejeti Komisija za beleženje podatkov o posledicah pandemije za kulturni in ustvarjalni sektor?

2. Ali bodo sprejeti ukrepi za dolgoročni pregled delovanja kulturnega in ustvarjalnega sektorja s pomočjo nadzorovanih in posodobljenih podatkov, ki bodo osredotočeni tudi na posamezne povezane sektorje?

3. Ali bo Komisija začela postopek, da se pri Eurostatu ustanovi namenski oddelek za kulturni in ustvarjalni sektor, ki še ne obstaja?

Odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

Komisija že več let zbira statistične podatke v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Delo vodi Eurostat. Ti harmonizirani statistični podatki zajemajo več različnih socialnih in ekonomskih področij: zaposlovanje, podjetništvo, mednarodno trgovino, cene, javnofinančne odhodke in kulturno udejstvovanje.

Podatki so javno dostopni v zbirki Eurobase, v seriji člankov Statistics Explained pa je objavljenih več tematskih člankov o kulturi. Poleg tega je Eurostat leta 2019 objavil publikacijo o kulturni statistiki (Culture statistics) in leta 2018 vodnik po Eurostatovi kulturni statistiki (Guide to Eurostat culture statistics).

Podatki o kulturnih sektorjih so vključeni v različne zbirke podatkov Eurostata, vendar je pokritost področja kulture odvisna od podatkovnih virov. Stanje se bo postopoma izboljšalo.

Trenutno ni dogovorjene statistične opredelitve „kulturnih in ustvarjalnih sektorjev“, ki je potrebna za zbiranje harmoniziranih podatkov. Komisija pričakuje, da bo k takšnemu statističnemu okviru pomembno prispeval pilotni projekt z naslovom Merjenje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (Measuring Cultural and Creative Sectors). Končni rezultati tega pilotnega projekta bodo na voljo do decembra 2022.

Kar zadeva merjenje posledic pandemije COVID-19 v Evropi, so Eurostat in nacionalni statistični uradi držav članic v zvezi s tem začeli številne pobude. Zaposlovanje v kulturi bo ocenjeno na podlagi četrtletnih podatkov ankete EU o delovni sili.