Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

11.5.2022

Zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini so številni otroci z rakom primorani zapustiti svoje domove in bolniške postelje ter pobegniti iz države. Rak že sam po sebi predstavlja težavo, prekinitve zdravljenja, stres in tveganje okužbe pa so lahko za te otroke smrtno nevarni. Tudi v primeru konca vojne v Ukrajini in vrnitve otrok beguncev z rakom v domovino obstaja negotovost, ali bo Ukrajina zmožna zadostiti njihovim zdravstvenim potrebam, saj so dobavne linije prekinjene.

1. Kako Komisija podpira države članice pri zbiranju podatkov, spremljanju bolnikov in nadaljnjem zdravljenju raka pri ukrajinskem begunskem prebivalstvu? Ali bo Komisija razmislila o pripravi potrebnih smernic in protokolov?

2. Ali bo Komisija razmislila o pripravi smernic in protokolov za otroške onkološke bolnike, ki se zdravijo za rakom v državi članici, v primeru, da se vojna v Ukrajini konča in se bodo vrnili v Ukrajino, saj potrebujejo zdravljenje po določenih protokolih in zaporedje zdravil v določenih časovnih presledkih?

3. Kako Komisija podpira države članice pri selitvi ukrajinskih pacientov iz vzhodnoevropskih držav v druge države članice, da bi razbremenila zdravstvene sisteme vzhodnoevropskih držav?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

4.8.2022

Direktiva o začasni zaščiti[1] zagotavlja dostop do zdravstvenega varstva. Ta postopek vključuje triažo (ocene zdravstvenega stanja), v okviru katere se opredelijo pacienti z rakom in napotijo na specializirano oskrbo, s čimer se zagotovi neprekinjeno zdravljenje.

Uvedena je bila shema za premeščanje hudo bolnih pacientov iz Ukrajine. Komisija si v sodelovanju z ukrajinskim ministrstvom za zdravje prizadeva za evakuacijo hudo bolnih pacientov, vključno z otroki z rakom. Poljska je vzpostavila vozlišče za otroke z rakom in s tem podprla premeščanje v države EU.

Evropske referenčne mreže podpirajo ukrajinske begunce z redkimi boleznimi. Ustanovile so vozlišče za paciente z redkimi boleznimi iz Ukrajine za triažo pacientov in usklajevanje med 24 evropskimi referenčnimi mrežami (štiri so namenjene redkim vrstam raka, ena pa raku pri otrocih). Komisija podpira pilotno vozlišče in je članica usmerjevalnega odbora.

Komisija je v okviru platforme zdravstvene politike ustanovila mrežo nevladnih organizacij in organizacij pacientov, vključno za raka, da bi podprla odzivanje na potrebe na področju javnega zdravja po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini.

Nedavno sporočilo Komisije o Ukrajini vključuje poglavje o zaščiti otrok. Komisija je pripravljena tesno sodelovati z Ukrajino, da bi beguncem iz Ukrajine v EU zagotovila zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo[2].

[1] https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/common-european-asylum-system/temporary-protection_en

[2] https://ec.europa.eu/home-affairs/news/ensuring-temporary-protection-rights-people-fleeing-war-ukraine-2022-03-25_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

9.4.2022

Vojna v Ukrajini povzroča humanitarno krizo brez primere. V EU se je zateklo več kot štiri milijone ukrajinskih beguncev in od teh je milijon mladoletnikov, ki so bili prisiljeni prekiniti šolanje in usposabljanje. To bo resno vplivalo na okrevanje Ukrajine v času po vojni.

EU se je na izbruh konflikta odzvala odločno z vojaško podporo in humanitarno pomočjo ter finančnimi sankcijami, ni pa poskrbela za usklajen pristop, s katerim bi ukrajinskim beguncem zagotovila nadaljevanje šolanja in študija. Državam članicam je bilo tako prepuščeno, da same brez ustrezne politične in finančne podpore organizirajo pobude za izobraževanje in usposabljanje.

Zato Komisijo sprašujemo naslednje:

1. Katere ukrepe namerava sprejeti, da bi vsem ukrajinskim šolarjem in študentom, ki so begunci v EU, zagotovila pravico, da nadaljujejo z izobraževanjem in študijem?

2. Ali razmišlja o možnosti uvedbe izrednega programa Erasmus4Ukraine za študente, s katerim bi jim omogočili brezplačen vpis na univerzo v tekočem akademskem letu ter bi bil podlaga za izjemo od zahteve, da je med zadevnima univerzama sklenjen učni dogovor ter da se priznavajo kvalifikacije in kreditne točke, pridobljene na univerzah v državah članicah?

3. Ali namerava navedene dejavnosti financirati s sredstvi za mobilnost mladih iz programa Erasmus+, ki niso bila porabljena med pandemijo?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

28.6.2022

Svet se je na rusko invazijo na Ukrajino odzval z direktivo o začasni zaščiti, ki ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotavlja pravico do dostopa do državnega izobraževalnega sistema za osebe, mlajše od 18 let.

Države članice so še vedno v celoti odgovorne za vsebino in organizacijo svojih izobraževalnih sistemov, Komisija pa ima podporno vlogo[1].

Komisija je v okviru te podporne vloge nemudoma ukrepala v podporo učencem, dijakom, študentom in učiteljem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, za kar je izkoristila vgrajeno prožnost programa Erasmus+. Visokošolske ustanove v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, lahko študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine, ponudijo dolgoročno in kratkoročno študijsko mobilnost ter pripravništvo[2]. Komisija je prav tako opustila zahtevo glede podpisanega učnega dogovora, hkrati pa je zagotovila popoln in brezplačen dostop do nove platforme Erasmus+ za spletno jezikovno podporo.

Izobraževalne ustanove, ki sodelujejo pri projektih sodelovanja v okviru programa Erasmus+, lahko po novem s prožno uporabo sredstev hitro sprejmejo učence, razseljene iz Ukrajine. Ukrajinski učitelji in mentorji lahko prejmejo finančno podporo za lažje vključevanje, prav tako pa je mogoče usposobljen kader začasno napotiti na območja, ki gostijo begunce.

Komisija je poleg tega pozvala nacionalne agencije programa Erasmus+, naj odprejo neobvezne kroge prijav za organizacije, ki želijo voditi pobude, povezane z učinki vojne. Podpora se zagotavlja tudi prek evropskih platform[3] in z združevanjem razpoložljivega strokovnega znanja ter zagotavljanjem političnih smernic prek obstoječih orodij v okviru evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa se pripravljajo ukrepi v podporo hitremu priznavanju kvalifikacij in študijskih obdobij.

[1] V skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju EU.

[2] Sredstva, ki zaradi pandemije še niso bila porabljena, se lahko uporabijo v ta namen.

[3] Med drugim prek platform School Education Gateway in eTwinning.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

25.3.2022

Ustrezno in sorazmerno plačilo za uporabo avtorjevega ustvarjalnega dela je temelj ureditve avtorskih pravic v EU, kot se izraža v členu 18 direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Platforme za video na zahtevo, ki nimajo sedeža v EU, resno izpodbijajo to načelo s prisilnimi tržnimi praksami, s katerimi piscem besedil in skladateljem vsiljujejo podjemne pogodbe ali pogodbe o odkupu del.

Take pogodbe, za katere se pogosto uporabljata pravo in sodna pristojnost ZDA, običajno ponujajo enkratno vnaprejšnje plačilo, ki komaj krije dejanske stroške ustvarjanja in produkcije dela ter sploh ne zagotavlja plačila za njegovo uporabo. V večini primerov se plačilo predstavlja kot „vzemi ali pusti“ pogoj za sodelovanje pri projektu.

Katere konkretne ukrepe namerava Komisija sprejeti na tem področju, glede na pobudo francoskega predsedstva Sveta Evropske unije, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red delovne skupine Sveta za intelektualno lastnino za nadaljnjo razpravo?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

30.5.2022

Komisija pozorno spremlja razprave o učinkovitosti zakonodajnega okvira EU za avtorske pravice, ki jih je začelo francosko predsedstvo Sveta EU, da bi dobili pregled praks svetovnih platform in ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni.

Pozorno tudi spremlja izvajanje Direktive (EU) 2019/790 o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu[1] (direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu) v državah članicah, vključno z novimi pravili o plačilu ustvarjalcem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 73 te direktive, lahko države članice načelo ustreznega in sorazmernega plačila prenesejo z različnimi mehanizmi, če so ti skladni s pravom EU. Pri podjemnih pogodbah ali pogodbah o odkupu del je treba za vsak primer posebej oceniti, ali pogodba zagotavlja ustrezno in sorazmerno nadomestilo v skladu s členom 18[2]. V uvodni izjavi 81 je navedeno, da izbira prava tretje države s strani strank ne posega v uporabo določb glede preglednosti, mehanizma prilagoditve pogodbe in postopkov alternativnega reševanja sporov iz te direktive, ki so obvezne.

Komisija bo o tej zadevi še naprej razpravljala z zainteresiranimi stranmi pri izvajanju direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in upoštevala izid razprav v delovni skupini Sveta za avtorske pravice.

[1] Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES, UL L 130, 17.5.2019, str. 92-125 – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1558431447846&uri=CELEX:32019L0790

[2] Odgovor Komisije E-006228/2020.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

25.3.2022

Študija o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU, ki jo je naročil Evropski parlament, ugotavlja, da bi bilo mogoče na mednarodni ravni storiti več za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z naklepnimi obsežnimi kršitvami avtorskih pravic na spletu.

Študija med drugim vsebuje priporočila o učinkovitih upravnih postopkih, poenostavljenih postopkih za reševanje čezmejnih sporov na področju intelektualne lastnine in ukrepih za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

Ugotavlja tudi, da izboljšav ni mogoče ustrezno doseči samo z nacionalnimi ukrepi držav članic in da je zaradi obsega, učinka in večozemeljske razsežnosti teh kršitev primerno ukrepanje na ravni EU, da se podpre čezmejno uveljavljanje v EU.

Ali Komisija glede na navedeno razmišlja o ukrepih za zagotovitev učinkovitega čezmejnega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

9.6.2022

Komisija se je z velikim zanimanjem seznanila z ugotovitvami študije o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU.

Komisija je v akcijskem načrtu za intelektualno lastnino iz leta 2020[1] navedla, da bo še naprej pozorno spremljala uporabo Direktive 2004/48/ES[2]. Z državami članicami sodeluje pri izvajanju smernic Komisije iz leta 2017[3], da bi se zagotovila enotna in učinkovita uporaba sodnih odredb v vseh državah članicah.

Glede piratstva bo Komisija ukrepala na podlagi resolucije Parlamenta z dne 19. maja 2021 o izzivih organizatorjev športnih dogodkov v digitalnem okolju, kot je navedeno v odgovoru Komisije Evropskemu parlamentu z dne 20. julija 2021[4]. V zvezi s tem bo Komisija preučila tudi čezmejno razsežnost piratstva in sodelovanje med nacionalnimi organi.

Namen prihajajoče pobude za nabor orodij EU za boj proti ponarejanju bo določiti skladno, učinkovito in usklajeno ukrepanje proti ponarejanju, tako na spletu kot tudi zunaj njega. Ta pobuda bi se lahko izkazala za koristno tudi za zajezitev piratstva.

Z aktom o digitalnih storitvah bodo nacionalni upravni ali pravosodni organi lažje pošiljali odločbe posredniškim storitvam v drugi državi, da bi ukrepali proti nezakonitim vsebinam, akt pa bo olajšal tudi zasebno izvrševanje.

Z mednarodnega vidika poglavja o intelektualni lastnini iz sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih med EU in tretjimi državami, vključujejo stroge izvršilne ukrepe, tudi na mejah, ki presegajo Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Izvajanje in izvrševanje takih sporazumov je ključna prednostna naloga Komisije.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0760&from=EN

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004L0048&from=FR

[3] https://ec.europa.eu/docsroom/documents/26582

[4] https://www.europarl.europa.eu/RegData/courrier_officiel/arrivee/2021/EP-PE_LTA(2021)003325_FULL_EN.pdf

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

24.3.2022

V aprilu tega leta se bo sestala odprta delovna skupina OZN za staranje, da bi okrepila varstvo človekovih pravic starejših. Skupina je bila ustanovljena, da bi pripravila predloge za nov mednarodni instrument za varstvo človekovih pravic starejših državljanov, pri svojih raziskavah pa je opredelila pomanjkljivosti na področjih, kot so enakost in nediskriminacija ter dostop do trga dela.

EU je sprejela ukrepe za vključitev pravic starejših v svoj program, tudi s svojim akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo ter nedavnimi sklepi Sveta. Komisija je pred kratkim objavila tudi zeleno knjigo o staranju, Parlament pa je lansko leto v zvezi s tem vprašanjem sprejel resolucijo z naslovom Stara celina se stara.

Pred aprilskim srečanjem odprte delovne skupine nas zanima:

1. Ali namerava EU s pisnimi prispevki ali načrtovanjem udeležbe na visoki ravni v naslednji odprti delovni skupini prevzeti vodilno vlogo v razpravah?

2. Kateri ukrepi so bili sprejeti za spodbujanje redne razprave o pravicah starejših in potrebi po dodatni zaščiti zaradi pandemije?

3. Kako bo EU upoštevala stališča starejših v EU pri oblikovanju stališča in pripravi delegacije za odprto delovno skupino?

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

1.9.2022

Komisija želi spoštovane poslance in poslanke napotiti na izjave, ki jih je EU[1] podala v odprti delovni skupini Združenih narodov (OEWG) za staranje aprila 2022. EU je na zasedanju zastopala delegacija EU pri ZN.

Komisija spodbuja in varuje temeljne pravice, vključno s pravicami starejših tako, da zagotavlja, da so vsi zakonodajni, politični in upravni ukrepi, ki spadajo v pristojnost EU, v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah.

EU ima v razpravi o morebitnem obstoju normativnih vrzeli v zvezi s pravicami starejših odprt pristop. EU bo dejavno spodbujala nadaljnje razprave z državami članicami EU v Svetu, da bi oblikovali skupna stališča glede v prihodnost usmerjene agende, dogovorjene v okviru letošnje odprte delovne skupine.

Komisija je v stiku s platformo Age Platform Europe, glavno organizacijo, ki zastopa interese starejših, in številnimi drugimi zadevnimi deležniki na vseh ravneh, vključno z mednarodnimi organizacijami in vladami tretjih držav. Komisija tudi finančno podpira platformo Age Evropa in druge organizacije, ki se zavzemajo za pravice starejših, in sicer z nepovratnimi sredstvi za poslovanje.

Poleg tega je Komisija v skladu s strategijo za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU[2] v stiku z Evropsko mrežo organov za enakost (EQUINET), Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in organizacijami civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje človekovih pravic, vključno s pravicami starejših.

[1] Izjava Evropske unije na 12. zasedanju odprte delovne skupine za staranje z namenom, da bi izboljšali varstvo človekovih pravic starejših, točka 5: splošna razprava, ki jo je podal veleposlanik Silvio Gonzato, namestnik vodje delegacije Evropske unije pri Združenih narodih – 11. april 2022, New York https://www.eeas.europa.eu/delegations/un-new-york/eu-statement-%E2%80%93-un-open-ended-working-group-ageing-general-discussion_en?s=63 , Zaključna izjava EU https://www.eeas.europa.eu/delegations/un-new-york/eu-statement-%E2%80%93-un-open-ended-working-group-ageing-closing-statement_en
[2] Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0711&qid=1608047356199, COM(2020)0711 final z dne 2. decembra 2020.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

18.2.2022

Zagotavljanje verske svobode in pravica do ohranjanja kulturne tradicije predstavljata jedro varstva pravic manjšin kot temeljne vrednote Evropske unije. V začetku letošnjega leta so bile omenjene pravice in svoboščine v Republiki Italiji omejene z zasegom oziroma zapečatenjem cerkvenih zvonov v župnijski cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu, tj. na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, ki je zaščitena z meddržavnimi pogodbami med Slovenijo (prej Jugoslavijo) in Italijo ter tudi z italijanskim notranjim pravom – Zaščitnim zakonom iz leta 2001. Italijanske oblasti so zvonove zasegle na podlagi ovadbe šestih novopriseljenih vaščanov, da zvonovi v dolinski cerkvi, ki opravlja obrede ter običaje v skladu z večstoletno slovensko in krščansko tradicijo, motijo njihov počitek in delo.

Italijanska državna oblast z zasegom zvonov ni zgolj prekinila dolgoletne tradicije ter posegla v kulturo in običaje tega kraja, temveč je z nesorazmernim ukrepom ogrozila težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju.

V zvezi s tem Komisijo sprašujemo, ali je seznanjena s primerom zasega zvonov v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu ter na kakšen način si bo prizadevala za odpravo tega nesorazmernega posega v versko svobodo in kulturno tradicijo na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

26.4.2022

Komisija nima informacij o dejstvih, ki so jih navedli spoštovani poslanci in poslanke.

Spoštovanje pravic pripadnikov manjšin je izrecno omenjeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji[1]. Verska svoboda je zaščitena s členom 10 Listine EU o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 21 Listine izrecno prepoveduje tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi etničnega ali socialnega porekla, jezika ali pripadnosti narodnostni manjšini. Komisija je zavezana zagotavljanju spoštovanja verske svobode v okviru svojih pristojnosti. V  skladu s členom 51 Listine so njene določbe naslovljene na države članice samo, kadar izvajajo pravo Unije. V tem primeru in na podlagi informacij, ki so jih predložili spoštovani poslanci in poslanke, morajo zato italijanski organi, vključno s sodstvom, zagotoviti, da izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in njihove notranje zakonodaje.

V okviru sistema Sveta Evrope je cilj Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (1995)[2], ki ju je Italija ratificirala, zagotoviti, da države podpisnice spoštujejo pravice narodnostnih manjšin. Vsakdo, ki meni, da so bile njegove pravice ali svoboščine, ki jih zagotavlja EKČP, kršene, lahko vloži pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT

[2] Zbirka pogodb Sveta Evrope (CETS) št. 157 https://rm.coe.int/168007cdac .

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropskemu svetu

Pisno vprašanje Evropskemu svetu

13.2.2022

EU po eni strani trdi, da omogoča enake možnosti in obravnavo, ko gre za zaposlovanje, po drugi strani pa še vedno dopušča neplačano prakso v svojih institucijah. V Evropskem svetu in nekaterih drugih organih EU lahko praktikanti namreč še vedno opravljajo neplačano prakso. Četudi je praksa včasih del študijskih obveznosti, ta način daje prednost mladim iz srednjega in višjega sloja, ki lahko sami plačajo nastale stroške, in zapostavlja tiste, ki tega ne zmorejo. Ponujena podpora, namreč kupon za restavracijo v vrednosti 125 EUR mesečno, ne more veljati za nadomestilo.

V državah članicah potekajo kampanje proti neplačani praksi, Evropski parlament pa jo je že prepovedal. Parlament je predlagal tudi, naj se izboljša jamstvo za mlade in oblikuje pravni instrument, s katerim bi za vse prakse, pripravništva in vajeništva zagotovili pravično plačilo. Splošneje povedano, če upoštevamo krizo, ki jo je pandemija povzročila na področju zaposlovanja mladih, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi v institucijah EU in državah članicah prepovedali vsakršno neplačano prakso. EU bi morala biti za zgled in kot prva prepovedati takšno ravnanje.

Ali lahko Evropski svet torej odgovori na naslednji vprašanji:

1.  Ali potekajo prizadevanja za prepoved neplačane prakse v Evropskem svetu? Če ne, zakaj ne?

2. Kako Evropski svet trenutno zagotavlja dober življenjski standard svojih neplačanih praktikantov?

Pisni odgovor Evropskega sveta

5.5.2022

Svet ni pristojen, da komentira pogoje pripravništva v Evropskem svetu, saj je Evropski svet samostojna institucija. Ne glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da v Evropskem svetu ni neplačanih pripravništev.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Vse kaže, da je le 14 držav članic v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključilo tudi kulturo. Poleg tega se zdi, da je bil cilj, da bi vsaj dva odstotka proračuna mehanizma za okrevanje in odpornost namenili za kulturo, ki ga je Evropski parlament zahteval v svoji resoluciji z dne 17. septembra 2020 o kulturnem okrevanju Evrope in ki so ga podprle tudi kulturne in ustvarjalne panoge, dosežen le v povprečju in na ravni EU.

1. Katere ukrepe namerava uvesti Komisija, da bi zaustavila heterogenost javnih naložb v kulturo, ki vodi v okrevanje z različno hitrostjo po vsej EU, kar povečuje razlike v kulturnem ekosistemu EU in ogroža njeno kulturno raznolikost?

2. Bo Komisija predložila podrobnejše podatke o dveh odstotkih proračuna, ki je bil očitno namenjen kulturi, pri tem pa navedla zlasti, katere naložbe neposredno koristijo ustvarjanju kulturnih del v nasprotju s posrednimi naložbami, kot so naložbe v turizem ali v izboljšanje energetske učinkovitosti kulturnih objektov?

Pisni odgovor komisarja Paola Gentilonija  v imenu Evropske komisije

8.4.2022

Komisija se sklicuje na svoje odgovore na parlamentarna vprašanja 2915/2021, 1336/2021 in 4579/2021. Čeprav uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost[1] ne vsebuje cilja dodelitve 2 % sredstev za kulturo, lahko države članice sredstva tega mehanizma uporabijo za podporo kulturnim in ustvarjalnim panogam.

Medtem ko končno odločitev o tem, katere reforme in naložbe bodo vključene v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, sprejmejo države članice, so te v večini primerov upoštevale spodbude Komisije, naj v svoje načrte vključijo ukrepe, ki neposredno in posredno podpirajo kulturne in ustvarjalne panoge. Kulturne in ustvarjalne panoge in gospodarske dejavnosti bodo imele v veliki meri neposredne koristi od mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer bodo ciljno usmerjeni ukrepi vključeni v 16 od 22 že potrjenih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. H kulturnim in ustvarjalnim panogam in gospodarskim dejavnostim bodo prispevali tudi horizontalni ukrepi, ki bodo odprti za strokovnjake in podjetja iz teh panog ter bodo povečali povpraševanje po njihovih storitvah (npr. podpora digitalizaciji malih in srednjih podjetij ali usposabljanje delavcev na področju digitalnih znanj in spretnosti). Horizontalni ukrepi, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod, bodo pripomogli k posodobitvi in prihodnji odpornosti kulturnih in ustvarjalnih panog in gospodarskih dejavnosti.

V korist teh panog so bili mobilizirani različni tokovi financiranja, ki zajemajo obdobje 2021–2027, na primer programi Ustvarjalna Evropa, Obzorje Evropa in REACT-EU. Informacije o možnostih financiranja EU za kulturne in ustvarjalne panoge so na voljo prek orodja CulturEU[2].

Mehanizem za okrevanje in odpornost je instrument, ki temelji na uspešnosti, izplačilo sredstev iz njega pa je odvisno od doseganja dogovorjenih mejnikov in ciljev, ne pa od dejanskih stroškov posebnih ukrepov. Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti prikazuje zbirne podatke o ukrepih, ki jih določijo države članice, po stebrih in področjih politike.

[1] Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

[2] https://culture.ec.europa.eu/funding/cultureu-funding-guide

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

30.1.2022

Komisija namerava na aprilskem zasedanju odbora, ustanovljenem na podlagi uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, državam članicam predstaviti predlog za omejitev namerno dodane mikroplastike. Zaradi skoraj enoletne zamude pri predstavitvi predloga se mikroplastika še naprej sprošča v okolje, kar ni v skladu z zavezo Komisije o odpravi onesnaževanja z mikroplastiko.

1. Ali bo Komisija v svojem predlogu ambiciozno obravnavala vsa ključna vprašanja, navedena v mnenju Evropske agencije za kemikalije, zlasti v zvezi z nanoplastiko, topnimi snovmi, biološko razgradljivimi snovmi in polnilnim materialom na športnih igriščih?

2. Ali bo v svojem predlogu upoštevala sedanjo zamudo, zaradi katere se je dejansko podaljšala uporaba mikroplastike, da bi tehtnico nagnila v prid ambicioznim ukrepom v zvezi s ključnimi vidiki predloga?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

12.4.2022

Boj proti mikroplastiki je dolgoletna prednostna naloga Komisije in ključna vodilna pobuda evropskega zelenega dogovora[1]. Predlagana omejitev namerno dodane mikroplastike je doslej največja omejitev na podlagi uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[2], tako v smislu obsega kot pričakovanih učinkov . Komisija je skrbno analizirala mnenji Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) ter si intenzivno prizadeva za pripravo prvega osnutka predloga o omejitvi. V prihodnjih tednih bo začela notranja posvetovanja, da bi dokončno oblikovala osnutek predloga o omejitvi pred razpravami z državami članicami in prihodnjimi razpravami v odboru REACH.

Osnutek predloga o omejitvi naj bi vključeval opredelitev mikroplastike za namen omejitve, med drugim osnovano na velikosti, topnosti in biološki razgradljivosti. Vključeval bo tudi določbe za urejanje polnil na osnovi mikroplastike za umetne športne površine.

Če se za nekatere proizvode predlaga prepoved dajanja v promet, bi bila lahko v osnutku predloga določena prehodna obdobja pred začetkom veljavnosti prepovedi. Prehodna obdobja niso zasnovana zato, da bi se upoštevale morebitne zamude, temveč da bi imeli deležniki, vključno z državami članicami, občinami in civilno družbo, dovolj časa za prilagoditev na novo sprejeta pravila, razvoj ustreznih alternativ in nadomestitev mikroplastike.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2019%3A640%3AFIN

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006R1907&from=sl

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

18.11.2021

Ingeborg Beugel, nizozemska novinarka, ki živi v Grčiji, je tarča sistematične kampanje blatenja v družbenih medijih in vladi prijaznem tisku zaradi ostrega vprašanja, ki ga je postavila grškemu predsedniku vlade Kiriakosu Micotakisu v zvezi z zavračanjem migrantov, ki naj bi ga izvajala grška obalna straža. Zaradi te kampanje blatenja je bila napadena na ulici. Poleg tega je župan grškega otoka Hidra, ki je blizu vladajoči stranke Nova demokracija, vložil tožbo proti Ingeborg Beugel dan po tem, ko je komentirala rezultate lokalnih volitev v Hidri, kjer živi tudi sama.

Ob upoštevanju, da se tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti vse pogosteje uporabljajo proti novinarjem v EU in da je Parlament nedavno glasoval za strožji pravni okvir za zaščito novinarstva in svobode govora:

Kako namerava Komisija zaščititi novinarje in svobodo govora, dokler države članice ne bodo začele izvajati prihodnje direktive proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti?

Pisni odgovor komisarke in podpredsednice Věre Jourove v imenu Evropske komisije

12.1.2022

Komisija trenutno pripravlja pobudo za zaščito novinarjev in zagovornikov pravic pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti. Ta pobuda je načrtovana za leto 2022 in bo zajemala celovit sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov. Da bi Komisija opredelila težave na tem področju , je začela odprto javno posvetovanje in namensko posvetovanje z nacionalnimi sodišči, ki bo trajalo do 10. januarja 2022.

Komisija v okviru poročil o stanju pravne države že spremlja stanje na področju pluralnosti medijev, vključno s strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti. Poleg tega podpira pobude, namenjene spremljanju kršitev na področju tiska in medijev ter pomoči novinarjem s praktično in pravno podporo, kot je Evropsko središče za svobodo tiska in medijev.

Komisija je 16. septembra 2021 sprejela priporočilo o zaščiti, varnosti in opolnomočenju novinarjev[1] ter trenutno pripravlja evropski akt o svobodi medijev za njihovo zaščito v EU.

[1] Priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in medijskih delavcev v Evropski uniji, (C(2021)06650 final).

/0 Comments/objavil/a