Pripravništva so bistven del izobraževanja in usposabljanja v življenju enega mladega človeka. Igrajo ključno vlogo pri pridobivanju praktičnih izkušenj, marsikdaj pa tudi olajšanju dostopa do trga dela.

Seveda so te izkušnje dragocene, vendar dobesedno dragoceno je lahko tudi življenje med pripravništvom, zlasti v tujini. In izkušnje teh računov ne plačajo. Žal pa se povsod po svetu srečujemo z neplačanimi pripravništvi. Tudi v Evropski uniji. Še vedno.

Praksa, obvezna praksa in pripravništva. Na to nas, draga mladina, upravičeno opozarjate tudi sami v vseh predlogih, ki jih predstavljate nam, odločevalkam in odločevalcem. Naj vam povem, da si prizadevam vaše predloge uresničiti, kolikor je to v moji pristojnosti in moči. Želim optimalne pogoje za kakovostna pripravništva, ki vam bodo zagotovila uporabne izkušnje in veščine. Želim ustrezno plačilo ali nadomestilo, če želite, za pripravništva v Evropi. Želim tudi enak dostop do zaposlitve za vse mlade, hkrati pa zagotovilo, da pripravništva vsebujejo dejansko učno komponento. To počnem tudi z vlaganjem ali sovlaganjem amandmajev, a se pogajanja o kompromisih žal še niso začela.

Do razhajanj prihaja, ker si nekateri želijo razlikovanje med pripravništvi, ki jih mladi opravijo po zaključenem študiju (ljudje, ki so že vstopili na trg delovne sile in zato potrebujejo polno plačilo za opravljeno delo), in tistimi, ki jih mladi opravljajo še v času šolanja (pokriti samo delno v obliki nadomestitev stroškov). Na žalost imamo tudi nasprotnike plačanega pripravništva, še posebej, ko govorimo o ureditvi področja z direktivo. Ne glede na to se borim za to, da bi bilo plačano pripravništvo določeno z direktivo. Prav zato, da ne bo nikakršnih diskriminacij znotraj EU.

Imamo pa možnosti opravljanja pripravništev tudi v Evropskem parlamentu. Vas zanima evropski politični parket od blizu? Lahko se pridružite naši ekipi. Da, uganili ste, plačano je. 😉 Vse podrobnosti najdete na moji spletni strani.

Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

”Migracije, takšne in drugačne, za sabo nepreklicno potegnejo tudi prespraševanje lastne identitete. Iskanje odgovora na vprašanje: Kdo sploh sem? Prinesejo ukvarjanje z večplastnostjo identitete z vidika nacionalnosti, etničnosti in drugih prostorsko utemeljenih občutkov pripadanj,” je evropska poslanka Irena Joveva povedala udeležencem dogodka Migracijske izkušnje: trigeneracijska perspektiva identitete na prepihu. Na dogodku so razpravljali o dolgoročnih posledicah travmatičnih izkušenj, prisilni migraciji ter iskanju novega življenja in identitete v tuji deželi.

Poslanka je videonagovor začela z besedami, da je Evropska unija bogata s številnimi različnimi kulturami, tradicijami in jeziki. Med drugim tudi zaradi migracij in selitev. ”Migracije niso popolnoma nič novega. Niti niso nastale zaradi Unije. Niti niso samo del Unije. /…/ Migracije pač so in vedno bodo.”

Kot je dejala, (se) je o svoji identiteti (pre)spraševala tudi sama. “Sem Slovenka z makedonskim poreklom, tako se doživljam, to živim. Moj dobesedno materinski jezik je makedonščina, moj materinski jezik je pa slovenščina. In ponosna sem, da sem bila kot Slovenka izvoljena v Evropski parlament, in da tam zastopam interese Slovenije in Slovenk ter Slovencev.”

Joveva je hvaležna staršema, ker so doma negovali tako makedonsko kot slovensko kulturo, tako makedonski kot slovenski jezik. Zaradi njiju pozna svoje poreklo, preteklost, a hkrati tudi sedanjost in prihodnost, svojo domovino, Slovenijo. ”Predvsem pa samo sebe,” je dodala.

V nadaljevanju pa je opozorila, da nekatere politične sile izpostavljajo kritična stališča do priseljevanja in socialne integracije. ”Vse več evropskih vlad govori o multikulturalizmu kot negativnem pojavu, ki naj bi vodil v ekonomsko neenakost, družbeno razdrobljenost in izgubo kulturne identitete.”

A po mnenju poslanke nas kulturna raznovrstnost bogati; ne le posameznice in posameznike, ampak tudi družbo.

”Vso Evropsko unijo. Zavedajmo se tega. Spoštujmo različnost, pa naj bo to verska, nacionalna, rasna. Spoštujmo vse spolne usmerjenosti. Spoštujmo. Pika.”

Nagovor je sklenila s čestitko ustvarjalcem ob osvojeni prestižni nagradi Evropske muzejske akademije. Zagotovila je, da bodo v Evropskem parlamentu njihove predloge preučili ter poskušali kaj premakniti na način, da ne bodo ostali le črke na papirju.

 

O PROJEKTU IDENTITETA NA PREPIHU:

Identity on the Line je obsežen projekt sodelovanja, ki ga sofinancira Evropska unija ter ga med letoma 2019 in 2023 izvaja šest kulturnozgodovinskih muzejev in ena univerza iz sedmih evropskih držav. Ugotovitve projekta so povzete v publikacijah, skupni potujoči razstavi, ki je gostovala po Evropi, zdaj pa tudi v obliki vrste priporočil za oblikovalce politik. Projekt ponuja zamisli za pobude, ki bi spodbujale družbeno kohezijo in se izogibale kritičnim pastem na poti k bolj trajnostnim družbam. V tem pogledu lahko muzeji in akademske ustanove resnično spremenijo skupnosti, v katerih delujejo – z zagotavljanjem varnega prostora, kjer se lahko slišijo neslišani glasovi, z omogočanjem edinstvenega dostopa do informacij o občutljivih izkušnjah ter z ustvarjanjem arene za sodelovanje in medkulturni dialog. To so ključni elementi pri zdravljenju kolektivne travme.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 26. aprila 2023, udeležila 3. srečanja mladih političnih voditeljev, tokrat z naslovom Premostimo vrzel – Zahodni Balkan (Bridging the Gap – Western Balkan). Namen dogodka je okrepiti sodelovanje mladih v politiki z razpravami, ki bodo obravnavale vprašanja, kot so vloga mladih v procesu širitve, zeleni prehod in dezinformacije. Poslanka je poudarila, da je treba glas mladih okrepiti in vključiti v odločevalske procese na vseh ravneh.

Evropska poslanka Joveva je uvodoma omenila pomen sodelovanja, določanja skupnih ciljev in skupne poti držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Izrazila je željo, da bi nekega dne prišli do točke, kjer bi države Zahodnega Balkana med seboj tekmovale, katera bo naredila več reform za ljudi, predvsem pa, katera bo bolj podpirala svoje sosednje države.

”Le tako bomo na koncu imeli scenarij, kjer vsi zmagajo, po katerem bi se regija vse bolj približevala Evropski uniji – skupaj.”

Ob tem je pozvala k sodelovanju ter opustitvi etnonacionalizmov, ki še vedno pestijo regijo.

”Po evropskem letu mladih želimo poudariti, da mladi ostajajo v središču pozornosti politik Evropske unije. Močno se zavzemam za to, da bi bili mladi iz regije kot partnerji bolj vključeni v dialog z Unijo, saj je prihodnost resnično vaša. Okrepiti moramo glasove mladih in v politike vnesti to, kar je zanje – za vas – najbolj pomembno. Prizadevati si moramo za več regionalnih pobud, ki zadevajo mlade, in pri tem povečati vlogo nacionalnih parlamentov.”

Foto: Eric Vidal

Na panelu Regionalno sodelovanje na področju mladine sta poleg poslanke Joveve sodelovala še poslanca Matjaž Nemec (S&D) in Kira Marie Peter-Hansen (Zeleni), Berina Bulatović iz Mladinskega sveta BiH ter Klajdi Priska, uradnik za politiko pri Nacionalnem mladinskem kongresu Albanije.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 24. aprila 2023, obiskala Maribor. Skupaj z dijakinjami in dijaki Prve gimnazije Maribor se je najprej udeležila predaje didaktičnega gradiva o Evropski uniji predšolskim otrokom. Knjižica na preprost način, s pomočjo ilustracij kovančka z imenom Euroko, tudi najmlajšim predstavlja pomen in smisel Evropske unije. V nadaljevanju se je poslanka srečala se s ključnimi regionalnimi akterji na področju izobraževanja in prostovoljstva.   

Srečanje na Prvi gimnaziji Maribor

Na Prvi gimnaziji Maribor so v okviru programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta razmišljali, kje bi lahko pustili svoj pečat, nato pa ugotovili, da v Sloveniji ni nobenega konkretnega gradiva, ki bi vrtčevskim otrokom Evropsko unijo predstavilo na preprost način. Prevzeli so pobudo in tako je nastal Euroko, ki ga je poslanka v imenu svoje politične skupine Renew Europe tudi finančno podprla.

Skupaj so knjižice predali predšolskim otrokom vrtca Borisa Pečeta Maribor, ki so pripravili posebno zasedanje. Razpravo so otvorili s himno Evropske unije, Odo radosti, sledil je pogovor s poslanko Jovevo, ki jih je spraševala o Evropski uniji in dobila presenetljivo veliko odgovorov: od števila držav članic, do skupnega evra, pa tudi, da v Evropskem parlamentu glasujejo in razpravljajo. Otroci so bili najbolj osupli, ko jim je poslanka zaupala, da se v službo vozi z letalom.

Zasedanje v vrtcu Borisa Pečeta Maribor

Nato se je sestala s predstavniki Slovenske filantropije Maribor in Pekarne Magdalenske mreže, spregovorili pa so o izzivih na področju prostovoljskih aktivnosti ter uresničevanju programa Evropska solidarnostna enota v praksi. Omenili so, da je ključni izziv pomankanje sredstev za zaposlitev koordinatorjev, ki bi bili prostovoljcem na voljo ne le glede urejanja administrativnih zadev, temveč tudi podpora z vidika pogovora ob soočanju z duševnimi stiskami. Opažajo namreč, da je to vedno bolj potrebno. Joveva je dejala, da je področje duševnega zdravja eno izmed prioritetnih področij, ki jih bo pokrivala znotraj pododbora za javno zdravje.

Srečanje s predstavniki Slovenske filantropije Maribor in Pekarne Magdalenske mreže

Srečanje z vodstvom Univerze v Mariboru

V popoldanskem delu obiska se je poslanka srečala še z vodstvom Univerze v Mariboru. Zbrani so na srečanju govorili o evropskem visokem šolstvu, njegovih izzivih in mednarodnih priložnostih. Izpostavili so pomen sodelovanja v Evropski uniji na področju znanosti in visokega šolstva, ki bo vodilo k ustreznemu izobraževanju, ustvarjanju novih poklicev, več konkurenčnosti in nadaljnjemu razvoju gospodarstva. Beseda je tekla tudi o skupnem evropskem izobraževalnem prostoru, ki ima velik potencial, a ga omejujejo tudi premajhne pristojnosti na evropski ravni. Sogovorniki so poudarili pomen različnih naddržavnih projektov, kot so evropska diploma, evropska študentska izkaznica in Erasmus brez papirja. Te iniciative namreč presegajo nacionalne okvire in omogočajo zvezno povezovanje na evropski ravni z več sodelovanja ter konkurenčnosti.

Vtise je poslanka strnila s sklepnimi besedami, da mora Evropska unija podpirati učinkovito izobraževanje, ker bomo samo tako lahko zares pripravljeni na prihodnje izzive in vse nove veščine ter poklice, ki bodo del naše prihodnosti.

“V vseh državah članicah opažamo težave v zdravstvenih sistemih, v vsaki primanjkuje zdravnikov in zdravil. To je skupna težava Evropske unije,” je v pogovoru za češki Zdravotnicky denik dejala evropska poslanka Irena Joveva, podpredsednica pododbora za javno zdravje (SANT). To je le eno od številnih pomembnih vprašanj javnega zdravja, ki jih je treba obravnavati. Zato je po njenem mnenju nujno ustanoviti stalni odbor za javno zdravje, kot bo nujna tudi Evropska zdravstvena unija.

Uvodoma je poslanka pojasnila, da je bila ustanovitev pododbora SANT zelo pomemben korak pri razvoju politik javnega zdravja v Uniji. Njeno delo na tem področju bo temeljilo predvsem na zagotavljanju javnega zdravja kot celote: zavzemala se bo za to, da bo zdravstveno varstvo dostopno, cenovno ugodno in nediskriminatorno. Čeprav je področje javnega zdravja v pristojnosti držav članic, ne gre zgolj za težave posameznih držav, pač pa za skupni problem Unije, je opozorila.

Enake težave se pojavljajo že leta, če ne celo desetletja, in skrajni čas je, da Unija ukrepa in jih pomaga reševati. To je eden od razlogov, zakaj smo začeli oblikovati Evropsko zdravstveno unijo.

Med drugim je Joveva povedala, da bo njen fokus zlasti na izboljšanju politik na področju duševnega zdravja po vsej Evropski uniji. Prepričana je, da potrebujemo bolj organiziran pristop do reševanja tega kritičnega vprašanja, predvsem med mladimi.

V nadaljevanju je poudarila, da bodo razprave in končno poročilo izredno pomembni pri opredelitvi sprememb, ki so potrebne za zagotovitev ustreznih in učinkovitih politik javnega zdravja.

V poročilu bodo opisani osnovni ukrepi, potrebni za izboljšanje javnega zdravja, poudarjeni glavni problemi in zagotovljene smernice za potrebno zakonodajo, to bo celovita in dobra podlaga za prihodnje zdravstvene politike. Upam le, da ga bo naslednja Evropska komisija upoštevala pri pripravi novih predlogov.

Joveva je novinarki zaupala, da se na evropskem političnem parketu trenutno ukvarjajo z zakonodajo za vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora (EHDS), ki je nedvomno ključnega pomena za zagotavljanje prepotrebnega sodelovanja med državami članicami in je ključni korak k oblikovanju Evropske zdravstvene unije. Ta predlog je ta hip najpomembnejši, vendar ga bo zasenčil prihodnji farmacevtski sveženj, ki je tudi predmet kritik, odkar ga je Evropska komisija začela pripravljati. Po mnenju poslanke je dostop do cenovno dostopnih zdravil bistven za delovanje naših zdravstvenih sistemov, zato moramo zagotoviti ustrezno upravljanje cen: “Morda bi bilo koristno urediti skupna javna naročila Unije in distribucijo med državami članicami, da bi imeli vsi na skupnem trgu enak dostop do zdravil.”

Intervju je sklenila z mislijo, da so v tem mandatu znotraj odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) dosegli velike izboljšave na področju okoljskih politik in pri reševanju problemov, povezanih s svetovno pandemijo. Hkrati s soočanjem s kriznimi razmerami pa se je izpostavila potreba po ločitvi dveh političnih področij, obeh ključnih za našo prihodnost: okolje in zdravje. Ob tem je evroposlanka izrazila prepričanje, da bo prav to eden od rezultatov pododbora SANT – dejanska ustanovitev stalnega, neodvisnega odbora, odgovornega za vse politike (javnega) zdravja.

“Človek šele takrat spozna, kaj je imel, ko to izgubi.” Ga ni človeka, ki (si) ne bi vsaj enkrat v življenju tega rekel, kajne?

Čeprav upam, da je oziroma bo ravno na tem področju ta rek aktualen nič ali vsaj čim manj, je dejansko najstvarnejši pri zdravju. Morda sem pa tudi zato na tokratni plenarni teden vse svoje nagovore usmerila prav na področji zdravja in zdravstva.

O trenutnem stanju zdravstvenih sistemov v Uniji sem na seji pododbora za javno zdravje spraševala pristojno evropsko komisarko Stello Kyriakides. Zanimalo me je, ali s(m)o dejansko – in ne le idejno – pripravljeni na Zdravstveno unijo oziroma, konkretno, prenos pristojnosti v tem okviru z držav članic na evropsko raven.

Žal je njen odgovor nakazal, da očitno nis(m)o. A dejstvo je, da stojimo na razpotju. Evropska unija želi s svojo globalno zdravstveno strategijo postati vodilna sila na področju zdravstva. O tem sem govorila na enem od tokratnih plenarnih nagovorov. Vse lepo in prav, toda … je dovolj zgolj želeti?

Enako velja za osnovne dobrine, ki bi morale biti samoumevne. Čista voda, varna hrana, neonesnažena prst, čist zrak. Spet se vprašam … je dovolj le želeti? O tem sem pa govorila na drugem od tokratnih plenarnih nagovorov.

Ogromno pozornosti namenjamo omenjenim dobrinam – upravičeno! – toda “pozabljamo” pa na ureditev področja, kakopak, kemikalij. Resnih sprememb uredbe ni bilo že več kot 15 let, predlog prenove pa bo objavljen menda šele konec leta. To pomeni, da prazne obljube Evropske komisije utegnejo ostati zgolj to. Prazne.

Želje so eno, realnost pa vse prej kot to. Zato sem prepričana, da mora Unija delovati enotno tudi na področju zdravja in zdravstva. Ker sicer prav nobena evropska strategija ne bo zares dovolj pomagala.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. aprila 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o globalni zdravstveni strategiji Evropske unije. Poslanka je poudarila pomen solidarnosti in pomoči vsem, ki jo potrebujejo, še posebej pa tistim v zdravstvu, a hkrati dodala, da pri uresničevanju strategij EU institucije ne smejo pozabiti na urejanje lastnih težav.

Uvodoma je bila Joveva kritična do dejstva, da smo potrebovali pandemijo, da je Komisija po trinajstih letih predstavila prenovljeno strategijo globalnega zdravja.

“Ampak dobro, vsaj dobili smo jo. Zastavljena je dobro in bo, če bo uspešno izpeljana, Unijo v geopolitičnem merilu postavila kot vodilno silo na področju zdravstva.”

Slednje je poslanka odločno podprla, a je pri tem prisotne v dvorani, v prvi vrsti pa Evropsko komisijo vprašala, ali smo v Evropski uniji resnično in ne le v teoriji pripravljeni na Zdravstveno unijo oziroma, konkretno, prenos pristojnosti zdravstva z držav članic na evropsko raven.

​​“Brez tega namreč težko zastavljamo strategije za vzpostavitev učinkovitih zdravstvenih sistemov, medtem ko znotraj Unije ti zelo trpijo, ponekod celo razpadajo. Verjamem v solidarnost in podpiram pomoč vsem pomoči potrebnim, tudi – ali pa predvsem – v zdravstvu. A pri uresničevanju strategij ne smemo pozabiti na urejanje lastnih težav.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

O globalni zdravstveni strategiji Evropske unije:

Evropska komisija je konec novembra 2022 sprejela novo globalno zdravstveno strategijo EU, ki bo skrbela za izboljšanje globalne zdravstvene varnosti in boljšega zdravja vseh v tem hitro spreminjajočem se svetu. S to strategijo bo Unija okrepila svojo vodilno vlogo in odgovornost pri soočanju z glavnimi izzivi in neenakostmi po svetu na področju zdravstva in zdravja.

Ključne medsebojno povezane prednostne naloge pri reševanju globalnih zdravstvenih izzivov v strategiji so: zagotoviti boljše zdravje in počutje v vseh življenjskih obdobjih, opolnomočenje zdravstvenih sistemov in soočanje s pandemijo ter drugimi zdravstvenimi grožnjami.

S strategijo želi Evropska unija uloviti cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, ki se nanašajo na zdravje.

Ta strategija je tudi eden ključnih temeljev zunanje politike Unije, hkrati pa je pomembna za strateško avtonomijo Unije. Njen namen je omogočiti boljšo pripravljenost in hitrejši odziv na grožnje za zdravje, sočasno pa spodbujanje enakopravnih in trajnostnih sodelovanj, katerih temelj je Global Gateway.

Celotno globalno strategijo Evropske unije lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 19. aprila 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o varovanju zdravja ljudi, pitne vode in zdravih tal: takojšnja odstranitev obstojnih onesnaževal in okrepitev zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Dejala je, da je dovolj zavlačevanja s prenovo Uredbe o  registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).  Brez takojšnjega predloga bodo prazne obljube Evropske komisije ostale zgolj to – prazne, je poudarila.

Poslanka Joveva je uvodoma povzela bistvo plenarne razprave: dejstvo, da bi morale biti osnovne dobrine, kot so čista voda, varna hrana, neonesnažena prst in čist zrak, samoumevne. Tem področjem Unija upravičeno namenja veliko pozornosti, toda hkrati se pozablja na ureditev področja kemikalij, kjer po opozorilih Joveve ni bilo resnih sprememb že od leta 2006, ko je bila sprejeta še vedno aktualna Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH).

”Prenovo nam (Evropska) komisija navidezno obljublja že tri leta. Kot kaže, bo predlog objavljen šele v zadnji četrtini letošnjega leta, le par mesecev pred volitvami. Torej, te prazne obljube bodo ostale zgolj to. Prazne.”

Kot je povedala v nadaljevanju, smo v tem času ljudje in drugi organizmi še naprej izpostavljeni škodljivim kemikalijam, njihovi negativni učinki pa bodo trajali desetletja.

A ker vsi ukrepi za varovanje okolja in zdravja, ki so jih sprejeli in sprejemajo v Uniji, stojijo in padejo na neurejenih področjih, ki nanje vplivajo, je Joveva nagovor sklenila odločno:

 

”Dovolj je zavlačevanja. Predlog prenove REACH-a potrebujemo takoj zdaj. Dokler še imamo čas, da ga sprejmemo.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Kemikalije so del našega vsakdana in so prisotne v izdelkih, ki jih uporabljamo, ter v visokotehnoloških materialih, potrebnih za krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Uredba iz leta 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (splošno znana kot REACH) je temelj zakonodaje Evropske unije o kemikalijah. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. Ciljna revizija uredbe je trenutno načrtovana za četrto četrtletje leta 2023.

Evropska komisija je sicer sprejela strategijo o kemikalijah za trajnost 14. oktobra 2020. Strategija je del ambicij Evropske unije za ničelno onesnaževanje – ključne zaveze Evropskega zelenega dogovora. S strategijo si želi Evropska komisija bolje zaščititi državljanke in državljane ter okolje pred škodljivimi kemikalijami ter spodbuditi inovacije s spodbujanjem uporabe varnejših in trajnostnih kemikalij. Vendar gre zgolj za strategijo, ki ni pravno zavezujoča za države članice.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 18. aprila 2023, gostja v oddaji Jezikovni pogovori na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. V oddaji je spregovorila o pomenu obstoja slovenščine v digitalnem svetu in svoji borbi zanjo, kjer je izpostavila, da boj za slovenščino ne sme biti ideološka tema, za njen obstoj pa je treba sitnariti in vztrajati.

Poslanka je na začetno vprašanje, zakaj in kako je njej uspelo priti do vodstva podjetja Apple, odgovorila, da je sama najprej pisala spletnim platformam s pretočnimi vsebinami, nato pa je poziv razširila še na omenjeno podjetje, saj je treba ponudnike kljub podobni problematiki obravnavati različno.

“Pripravlja se določena prenova zakonodaje v Sloveniji, ki bi lahko stvari spremenila, da bodo v podjetjih morali pohiteti z lokalizacijo slovenščine, ki jo obljubljajo.’’

Glede srečanj s predstavniki Netflixa, Disneyja in Appla je dejala, da so slednji pokazali največ resnosti, saj so tematiko dodobra poznali. Čeprav ne razkrivajo konkretne časovnice, je po mnenju poslanke ravno pritisk na podjetja z različnih strani prispeval k njihovi angažiranosti.

Na vprašanje, ali podjetje s takšnim pristopom želi le pridobivati na času, je poslanka odvrnila, da bo preprosto treba vztrajati.

“Naš skupen cilj je tako ali tako enak. Njihov cilj je ostati v Sloveniji in doseči ljudi s slovenščino, naš cilj pa zagotoviti enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu, kot uradnega jezika Evropske unije.’’

Predstavnikom Appla je Joveva zelo jasno povedala, da bo napredek vestno spremljala in da bodo ostali v stiku. Optimistična ostaja tudi zaradi strahu podjetij pred negativno publiciteto. O možnosti politične razširitve pobude pa je izpostavila:

“Upam – in trenutno tudi kaže tako – da ta tema ne bo ideološka ali politična. Konec koncev so bili tudi na odboru za kulturo (v državnem zboru) predstavniki različnih strank in so enotno sprejeli sklepe seje.’’

Spregovorila je tudi o pomenu jezikovne raznolikosti za Evropsko unijo.

“Temeljna vrednota Evropske unije je že bila izpostavljena – to je jezikovna raznolikost. V evropskih institucijah je to zelo jasno, saj je vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije – tudi slovenščina – med seboj enakopravnih. V Evropskem parlamentu je pomen tega jasen tudi poslankam in poslancem iz večjih držav.’’

Poudarila je, da se jezikovna raznolikost v svojem splošnem pomenu in namenu praktično vedno, kjer je to mogoče, dodaja v različne dele evropske zakonodaje. Multinacionalkam je razložila tudi, da lahko v prihodnje vsem pritiskom sledi še zaslišanje na pristojnem odboru Evropskega parlamenta, to je odboru za kulturo.

“Ta podjetja nimajo težav ali izzivov samo z jeziki, ampak bi v primeru zaslišanja morali pojasnjevati še marsikaj drugega.’’

V zaključni misli je povedala, da je vesela, da so borke in borci za slovenščino številčni, predvsem pa, da so se njihove pobude razširile tudi na politiko. Odločna je, da je treba ‘‘sitnariti’’, vztrajati in delati na zakonodaji – tudi na evropski ravni.

Poleg poslanke je bil gost v oddaji še Lenart J. Kučić, svetovalec za medije ministrici za kulturo. Celotni oddaji lahko prisluhnete tukaj in na platformi Spotify, članek o pogovoru pa si lahko preberete tudi na RTVSLO.

Rada delam to, kar delam, ker sem s srcem evropska poslanka. Pa ne zase. Delam za prihodnje generacije in to zares, ne samo na papirju; z več volje in energije tudi zato, ker imam prihodnjo generacijo tudi doma, je za oddajo Evropski pogovori na televiziji Vaš Kanal v ponedeljek, 17. aprila 2023, povedala evropska poslanka Irena Joveva. Med drugim je spregovorila o aktualnem mandatu v Evropskem parlamentu, o pripravi zakonodaje o medijski svobodi ter slovenski avtomobilski industriji v luči sprejetja uredbe o omejitvi izpustov CO2 emisij.

Uvodoma je poslanka predstavila pregled preteklih štirih let svojega mandata v Evropskem parlamentu:

“Pod črto. V teh štirih letih mislim, da smo storili ogromno dobrih stvari. Govorim predvsem za ljudi, ker zato tudi smo tam, kjer smo.”

V nadaljevanju je Joveva izpostavila tudi določene upravičene kritike ljudi, med drugim premalo poenostavljene politične komunikacije o aktivnostih na evropskem parketu. Sama se trudi čim bolj enostavno razložiti včasih resnično zapletene zadeve, da bi bili ljudje doma obveščeni o stvareh, ki se jih dejansko tičejo in vplivajo na njihova življenja.

Nato sta se z voditeljem dotaknila področja svobode medijev:“V tem mandatu, praktično od začetka, govorimo o področju medijske svobode že ves čas. Ampak hkrati se svoboda medijev poslabšuje oziroma pada, marsikje znotraj Evropske unije,” je dejala Joveva in dodala, da ravno zaradi vseh primerov potrebujemo “varovalko na evropski ravni, na podlagi katere bo potem lahko tudi evropska institucija ukrepala.”

Kot poročevalka za Evropski akt o svobodi medijev te dni pripravlja dopolnila za besedilo zakonodaje, ki jo z njimi želi še izboljšati na način, da bo resnično zaščitilo novinarke, novinarje, posledično pa ljudi oziroma njihovo pravico do obveščenosti in kredibilnih informacij.

Novinar in poslanka sta se dotaknila tudi regionalne ravni v povezavi z evropsko politiko, predvsem v luči sprejetega dogovora iz februarja o spremembi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova osebna in kombinirana vozila. Voditelja je zanimalo, kaj bo to pomenilo za slovensko avtomobilsko industrijo – predvsem zato, ker je dolenjska industrija močno oprta na Revoz v Novem mestu. Poslanka je najprej opozorila, da uredba ne predvideva prepovedi uporabe avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035, pač pa konec njihove proizvodnje. Po njenih besedah se v Evropskem parlamentu zavedajo zelo realne možnosti, da do leta 2035 infrastruktura, ki zajema električne polnilnice in baterije za shranjevanje električne energije, ne bo tako razširjena. Posledično bodo avtomobili z notranjim zgorevanjem še vedno lahko prisotni na cestah. Gre pa absolutno za korak naprej pri reševanju vedno hujše okoljske krize, je pojasnila Joveva, ki predstavlja močen signal industriji, tudi slovenski, da je treba prilagoditi proizvodnjo ter s tem biti del reševanja okoljske problematike, “saj gre pri tem za zaščito našega okolja, našega zraka in vseh nas ter naših prihodnjih generacij“. Ob tem je prepričana, da bo na koncu vse urejeno in prilagojeno na način, da industrija oziroma ljudje ne bodo trpeli, pač pa bodo na boljšem.

Pogovor sta sklenila z vprašanjem o usklajevanju obveznosti z materinstvom, sploh v luči dejstva, da je Joveva med najbolj aktivnimi v tem mandatu.“Ne želim jamrati, vem, da me v tem kontekstu razumejo čisto vsi starši. Te stvari niso enostavne ne glede na to, v katerem poklicu si. Je pa res, da je pri meni ogromno potovanj, ki vzamejo ogromno časa. S tega vidika je še večji izziv. Ampak ugotovila sem, da manj ko kompliciraš, boljše je.”

Tudi za slovensko politiko bi lahko veljal zadnji stavek, ji je dejal voditelj, Joveva pa mu je odgovorila:

”Če bi določen del politike, ki gradi svoje programe na sovraštvu in delitvi družbe, razumel, da ni ideologija vse, ampak da je treba gledati na ljudi, bi bil tudi slovenski politični svet lepši.”

Poleg intervjuja na Vašem kanalu je poslanka obisk dolenjske prestolnice izkoristila še za terenska srečanja, pri čemer se je osredotočila na različne starostne skupine in ranljive dele družbe. Obiskala je Dom starejših Novo mesto, kjer so jo predstavniki doma skupaj s stanovalkami in stanovalci toplo sprejeli ter razkazali vse novosti in aktivnosti, ki jih pripravljajo za bivajoče. Nadalje je obiskala Varstveno delovni center Novo mesto, kjer je poleg obiska centra s predstavniki centra spregovorila o izzivih in ustvarjalnih dejavnostih, ki jih pripravljajo za uporabnice in uporabnike.

Poslanka med obiskom doma starejših občanov.

Poslanka med obiskom doma starejših občanov.

Ogled ustvarjalnih del centra.

Ogled ustvarjalnih del centra.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Poslanka ni pozabila niti na prostovoljske aktivnosti, pri čemer se je srečala še z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Tukaj je beseda tekla o samem prostovoljskem delu, o Evropski solidarnostni enoti, o izzivih, s katerimi se srečuje organizacija na dnevni bazi ter o vključevanju izključenih skupin, tudi begunk in beguncev iz Ukrajine.

Joveva je svoj obisk zaključila s pogovorom s predstavniki Zavoda Novo mesto in Mladinskega centra Oton ter z Društvom novomeških študentov. Prisotni so poslanki predstavili mladinske aktivnosti in trenutno klimo med mladimi v regiji, spregovorili so tudi o evropskih prizadevanjih za mlade, kjer aktivno vlogo nosi tudi poslanka.

Pogovor s prostovoljskim društvom.

Pogovor s prostovoljskim društvom.

Srečanje z aktivnimi na področju mladih.

Srečanje z aktivnimi na področju mladih.

 

 

 

 

 

 

 

 

Pogovor za Vaš kanal si lahko ogledate tukaj.